UDK 811.163.6’373.6 Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani SLOVENSKA ZEMLJEPISNA IMENA, NASTALA IZ SLOV ANSKIH ANTROPONIMOV Na sedanjem slovenskem etničnem prostoru je mogoče prepoznati nad 800 izantroponimnih toponimov slovanskega izvora, pri katerih je distribucija priponskih obrazil drugačna kot pri iza- pelativnih toponimih, ki so v primerjavi s prvimi pogosteje nastali brez izpeljave, z onimizacijo. In the current Slovene ethnic area, over 800 toponyms derived from anthroponyms of Slavic origin can be recognized. The distribution of suffi xes in these toponyms is different than in to- ponyms from appelatives, which were, in comparison with the former, formed more often with onymization, without derivation. Ključne besede: etimologija, onomastika, zemljepisna imena, slovanski antroponimi Key words: etymology, onomastics, geographical names, Slavic anthroponyms Med nadaljevalci dela utemeljitelja slovanskega imenoslovja Frana Miklošiča (1860, 1864, 1872–74, Jakopin 1992, Šivic-Dular 2002) velja omeniti predvsem Janeza Scheinigga (1892) in Karla Štreklja (1906), ki sta solidno zastavila raziskovanje slo- venske izantroponimske toponimije, ter Luka Pintarja (Šlebinger 1916), pred Bezlajem najbolj plodovitega slovenskega imenoslovca. K razumevanju slovenske izantroponim- ske antroponimije so prispevali nepogrešljiv delež Primus Lessiak (1922), Fran Ramovš (1924), Petar Skok (1934) in Eberhard Kranzmayer (1956–58). France Bezlaj je s svojo monografi jo Slovenska vodna imena (1956–61) in številnimi drugi- mi razpravami dvignil vedenje o slovenskem lastnoimenskem fondu na kvalitativno novo raven. Najpomembnejša spoznanja s tega področja je Bezlaj vključil tudi v svoj Etimološki slovar slovenskega jezika, predvsem v njegovo prvo knjigo (1976). Pod Bezlajevim mentorstvom sta nastali dve razpravi avtorjev Draga Mertlja (1960–61) in Maje Košmrlj (1970). Otto Kronsteiner je monografsko obdelal strukturo in se- mantiko staroslovenskih (alpskoslovanskih) osebnih imen (1975) in slovenska krajevna imena na Koroškem (1982), ki so bila tudi predmet raziskave Heinza Dietra Pohla (2000), medtem ko je zgornještajerska alpskoslovanska krajevna imena obdelala Bri- gitte Mader (1986), ponemčena spodnjeavstrijska Georg Holzer (2001) in Angela Bergermayer (2005), ponemčena vzhodnotirolska pa Hubert Bergmann (2005). Raziskanost slovenskih izantroponimnih toponimov je v primerjavi z drugimi slo- vanskimi narodi slabša, sama problematika pa je tako v širši javnosti kot celo v mlajših slovenističnih krogih dokaj neznana. Od izida Bezlajeve monografi je o vodnih imenih je minilo že okrog 50 let, od izida edine poljudnoznanstvene knjige na to temo, Bezlaje- vih Esejev o slovenskem jeziku, pa že 40 let. Študijski in šolski programi ter učbeniki o tej problematiki prav tako molčijo in niti spoznanja prejšnjih rodov jezikoslovcev vanje skorajda niso prodrla. Potreba po celoviti obravnavi slovanske antroponimije v slovenski toponimiji je torej nedvomna. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 18 Jezikoslovje 1 Sistematične objave zgodovinskih virov za slovensko ozemlje so žal v precejšnjem zaostanku (manjka izdaja srednjeveške historične topografi je za Primorsko, pomanjklji- va je za Kranjsko, na kritično izdajo čaka vrsta zelo pomembnih srednjeveških urbarjev), kar nedvomno zaviralno vpliva na obseg in kvaliteto imenoslovnih raziskav. Glede na to še posebej pozitivno izstopa izdaja jožefi nskih vojaških zemljevidov in opisov iz let ok. 1780–85 (Jožefi nski 1995–2001), ki je dragocena zaradi številnih slovenskih oblik krajevnih imen namesto uradnih nemških in zato, ker pokriva (skoraj) celotno slovensko etnično ozemlje. Druga pomembna pridobitev za imenoslovne raziskave pa je prenos zemljevidov franciscejskega katastra za ozemlje Republike Slovenije iz let ok. 1821–1826 oz. 1857–1860 (za Prekmurje) na svetovni splet, ki ga je opravil Arhiv Republike Slovenije (FK). V precejšnjo pomoč raziskovalcu je tudi spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije, ki omogoča vpogled v korpus krajevnih imen na ozemlju RS in iskanje celih skupin imen glede na enake glasovne nize na začetku in na koncu imena ali kjerkoli v imenu (SURS). O pomenu historičnih zapisov za vsakršno razglabljanje o krajevnih imenih pričajo napake, ki so jih dopustili celo vidni jezikoslovci, kadar so zanemarili historično gradivo oz. niso imeli vpogleda vanj. Tako je npr. Luka Pintar imena Hlavče njive, Hobovše, Hotavlje, Hotedršica, Mavhinje, Sidraž, Sodražica, Stična, Todraž, Želimlje in še nekatera razlagal iz vseh mogočih apelativov, čeprav je zanje z veliko zanesljivostjo mogoče dokazati motivacijo v starih slovenskih antroponimih (za Hobovše gl. Bezlaj 1956, 1967, 1976, za Hotavlje gl. Bezlaj 1956, za Sodražico gl. Bezlaj 1961, Kolarič 1963, za Stično gl. Ramovš 1924). Namen mojega prikaza je, podobno kot pri K. Štreklju daljnega leta 1906, »obo- gatiti poznavanje našega staroslovenskega imenoslovja«. Še po več kot sto letih lahko ponovimo za njim, »da naši predniki niso bili v tem oziru (v tvorbi zemljepisnih imen iz domačih osebnih imen, dodal S.T.) niti v naši domovini večji reveži od drugih Slovanov, ampak je njihova imena treba očistiti samo poznejših peg, pa se nam precej pokažejo v pravem starem blesku« (Štrekelj 1906: 41). Med imeni, ki jih obravnavam, so takšna, ki so jih dosedanji rodovi slovenskih imenoslovcev bodisi uvrščali med substratna (Ljub- ljana, Čadrg), bodisi razlagali iz drugačnih imenskih (Cvetkovci, Prvačina, Hotemež) ali apelativnih podstav (Kotlje, Hotedršica) ali z drugimi obrazili (Ljubinj, Ljubija, Bitež) bodisi se jih izogibali ali jih označevali kot nejasna (Domžale, Bohinj). Bezlaj je v svoji monografi ji o slovenskih vodnih imenih predstavil v veliki meri tudi vprašanja izpeljave in tvorbe drugih zemljepisnih, zlasti še krajevnih imen. Neka- tera spoznanja so dozorela šele po izidu obeh knjig in jih je Bezlaj strnil v članku o slovenskem imenotvornem procesu (Bezlaj 1965, 1967, 2003). Že vsaj od Miklošiča dalje je znano, da so zemljepisna imena nastala iz občnih, iz osebnih ali iz drugih zemljepisnih imen. Manjši del je formalno enak občnim, osebnim ali drugim zemljepisnim imenom in je nastal z onimizacijo (selo > Selo) oz. transo- nimizacijo (voda Raščica > vas Raščica), večina pa je iz teh izrazov in imen tvorjena s pomočjo značilnih imenotvornih obrazil, še nekatera pa so nastala z zlaganjem in sklapljanjem. S transonimizacijo so nastala tudi prenesena imena, npr. Jeruzalem (o. Ljutomer), Pekel (o. Maribor, o. Trebnje), Dunaj (o. Krško). Bezlaj je večkrat izrazil mnenje, da kar polovica slovenskih krajevnih imen izvira iz osebnih imen, pri čemer je seveda poleg slovanskih imel v mislih tudi germanska Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 19 in romanska ter imena svetniških zavetnikov. V resnici delež te kategorije krajevnih imen ne dosega niti tretjine, pri čemer se pri tem izračunu jemlje v poštev le število razlikujočih se krajevnih imen, ne pa krajev. Okrog šest tisoč samostojnih naselij v RS je namreč poimenovanih s 3360 leksikalno različnimi krajevnimi imeni (Majdič 2001: 81). Od teh bi morali odšteti še vsa tista imena, ki so drugačna le zaradi umetno ustvarjenega prilastka. V mejah RS je po predhodni oceni mogoče prepoznati nad 530 krajevnih imen, nastalih iz slovanskih antroponimov, na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške in Štajerske pa okrog 120, medtem ko jih je v italijanskem zamejstvu komaj za vzorec. Število izantroponimnih vodnih imen je le dobrih 20, gorskih pa le okrog 10. Pač pa je v virih izpričanih še na desetine zemljepisnih imen, ki kažejo svoj izvor v staroslovenskih osebnih imenih, a so bila v zadnjih stoletjih zamenjana s svetniškimi in apelativnimi, ali pa so izginila skupaj s krajem samim. Če k temu prištejemo še več desetin mikrotoponimov, ki razodevajo svojo slovansko antroponimsko podstavo, na- raste skupno število na več kot 800 enot. 2 Na vzorcu, ki obsega skoraj polovico celotnega korpusa, nabranega iz SKI 1985, SURS, TTN5, Merkù 1999, Zdovc 1993 ter spodaj navedenih historičnih virov, je bilo mogoče ugotoviti naslednjo pogostnost imenotvornih obrazil oz. imenotvornih načinov: 2.1 Daleč na prvem mestu je staro svojilno priponsko obrazilo -jь. Za Hlavče Njive (o. Gorenja vas – Poljane) s historičnimi zapisi Qualtsemb 1291, Chlapscheniue 1501, Cualtschegniue 1584, Hlapshe Niue 1682 in prvo standardiza- cijo Hvalčje Njive 1880 je zgodovinar P. Blaznik trdil, da je »naselbina imenovana po hlapcih« (Planina 1981: 219). Seveda gre za metatezo Hvalče > Hlavče, pridevnik je izpeljan iz okrajšanega slovanskega imena Hvalec (< *Hvalimir) s svojilnim obrazi- lom -jь, prim. toponim Hvalьča glava v Svetostefanski hrisovulji kralja Milutina 1318 (Rodić 1980: 307). Hlavče njive so torej *Hvalče njive. Prim. še Hovče na Koroškem, nem. Kaltschach, 1431 Qualtschach < *Hvalčane. Z obrazilom -jь so tvorjena tudi krajevna imena Ljubija, Litija in Trebija, v kate- rih je Bezlaj videl tuje obrazilo -ija, zaradi česar je vsaj prvi dve imeni uvrščal med substratna. Pri razlagi ojkonima, oronima in dveh hidronimov Ljubíja v Sloveniji, ojkonima Ljubija v Bosni ter Libidza (< Lubidza) pri Częstochowi (NMP VI: 100) se je mogoče nasloniti na tri ojkonime Љубижда na Kosovu, ki jih je Zaimov razložil iz imenske oblike Ljubid, nastale po kontrakciji iz imena Ljubovid (Zaimov 1973: 124–125). Primerov izpeljav krajevnih imen iz neokrajšanega imena Ljubovid ima- mo med Slovani dovolj: hidronim Љубовиђа pri kraju Љубовија v Srbiji, nekdanja hidronim in ojkonim Любовижа v novgorodski pokrajini (Vasiljev 2005: 71), več ojkonimov Lubowidz in Lubowidza na Poljskem (NMP VI: 221–222). Glede na bo- sansko Ljubijo in srbsko Ljubovijo je vsekakor zanimivo, da obstaja celo globoko na štokavskem področju v Bosni in v Srbiji nepričakovani slovensko-čakavsko-kajkavski odraz -j- za štokavski -đ- (saja, saje namesto sađa), na kar je pred leti opozoril M. Šimun dić (1985/86: 274–275). Ojkonim Račja vas v o. Brežice izvaja Bezlaj (1961: 132) iz nemškega antroponima Rathart, pri čemer se opira na Pintarja in Ramovša (1924: 264). Nemško poimenovanje Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 20 Jezikoslovje te dolenjske vasi izpred l. 1918 je Reitersdorf. Toda historični zapisi za Račjo vas so: Ratisdorf ok. 1340, Ratestorff 1351, Ratersdorff 1436, Ratesdorf 1445 (Kos 1975: 685), lokalni pridevnik pa rateški. Edini »moteči« zapis z vrinjenim -r- pojasnjuje že Pintar z rotacizmom, zato vse govori v prid slovanskemu antroponimu Ratęta < Ratmir, torej *Ratęt-ja vas. Reitersdorf je torej le nemška glasovna prilagoditev slo- venskega imena. 2.2 Na drugem mestu po pogostnosti je patronimično in stanovniško obrazilo -ci, ki vključuje tudi skupini na -inci in -ovci. V elika večina je razmeščena severovzhodno od Drave, nekaj jih najdemo tudi v Beli krajini. Čisti patronimiki so npr. Ródmošci v o. Gornja Radgona (< *Radmèžъ, prim. osebno ime Радмуж, izpričano ok. 1330 v Srbiji, Grković 1983: 200), Sebéborci v Prekmurju (prim. osebno ime Zebebor, izpričano 1050–1065 v Kranjski Gori, Kos Gr. 3: 108), Trdobójci v Halozah (prim. osebni imeni Dridogoi = *Trьdogojь in Dridodrago = *Trьdodragъ, izpričani l. 1030 na Gornjem Štajerskem, Kos Gr. III: 15), Večéslavci v Prekmurju (prim. osebno ime Wekeslav, izpričano 1240 na Solbici v Reziji, Kos 1954: 300), enako tudi Búdinci v Prekmurju (prim. osebno ime Budin, izpričano 1181 v Števerjanu pri Gorici, Kos Gr. IV: 331, in priimka Budin in Budina), Príbinci v o. Črnomelj (prim. osebno ime spodnjepanonskega kneza Pribine ok. 850, in priimka †Prebin in Pribina, kar so hipokoristične oblike imena Pribislav, izpričanega za karantanskega kneza ok. 800 in plemenitaša iz okolice Medvod l. 989, Kos Gr. I: 365, Kos Gr. II: 382), Rádenci (< *Rádinъ, prim. osebno ime Radin, izpričano v 12. stol. pri Leobnu na Gornjem Štajerskem, Kos Gr. IV: 474, in priimek Radin), Radénci v o. Črnomelj (< *Radenъ, prim. osebno ime Dobren, izpričano v 12. stol. na Gornjem Štajerskem, Kos Gr. IV: 470, in osebno ime Milena, izpričano 1515 na Kamnem v o. Tolmin, Torkar 2003: 175, ter krajevna imena Zorénci v o. Črnomelj, Dráženci pri Ptuju in Godenínci pri Ormožu). Podaljšave s pridevniškima obraziloma -ov in -in imajo npr. prekmurski Satahóvci (< *Svetohovci < *Svętohъ, 1499 Zwethehowcz, Zelko 1982: 81), Cvetkóvci v o. Ormož (< *Svetohovci, 1413 Zwetochawczen, Blaznik HTŠK: 118), s kontrakcijo Lasigóvci v Slovenskih goricah (< *Vlastigoj-ev-ci), Stógovci na Apaškem polju in v dolini Dravinje (< *Stojgoj-ev-ci), in pa Hvaletinci v Slovenskih goricah (< *Hvalęta), Stanetinci v Prekmurju in Slovenskih goricah (< *Stanęta), Starošince v o. Kidričevo (< *Staroha). Zanimiv je toponim Radmožánci v o. Lendava (< *Radmèžъ), saj je popolnoma enak stanovniškemu imenu od zgoraj navedenega toponima Rodmošci, ki jasno kaže na genezo toponima Radmožanci. Nastal je z obrazilom -jane, ki se mu je kasneje pridružilo še obrazilo -ci. To krajevno ime je poleg Rakičana eno redkih v Prekmurju z ohranjenim obrazilom -jane. Glede morfema -mèž- v imenski podstavi prim. spodaj obravnavani krajevni imeni Hotemaže in Hotemež (< *Hotěmèžъ). 2.3 Na tretjem mestu prejšnjemu tesno sledi stanovniško obrazilo -jane, pogosto sinkopirano v -je, ki pa se ne pritika neposredno na antroponimno podstavo, pač pa na njeno izpeljanko s svojilnim obrazilom -jь ali -yn’i, npr. Bitnje v o. Kranj in o. Bohinj (< *Bytъ), Domžale (< *Domsel < *Domaslavъ), Goče v o. Vipava (< *Godьcь < *Goděslavъ), Gotovlje v o. Žalec (< *Godomw), Hotemaže v o. Šenčur (< *Hotěmèžъ), Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 21 Kotlje v o. Ravne na Koroškem (< *Hotelь), Lemerje v Prekmurju (< *Lihomirъ), Ljubljana (< *Ljubid < *Ljubovidъ); -ęta + -jь + -jane: Radeče (< *Radęta), Roče v o. Tolmin (< *Radьcь ali Radęta), Zlateče v o. Vojnik (< *Zlatęta), prim. priimek Zlate (Skok 1934: 61). Domžale (1230 Dommselsdorff) imajo v podstavi *Domsel, kar je hipokoristična oblika imena *Domaslavъ. Ime Domsel je izpričano v Gorenji Vrtojbi ok. leta 1200 (Kos 1954: 107). Ta tip krajšanja je znan še po priimkih Braniselj iz Branislav, †Dobrosel iz Dobroslav ter apelativih drnoselj iz drnosliva in trnoselj iz trnosliva (Bajec 1952: 99, 102). K temu lahko dodamo še krajevno ime Rádizel (< *Radisel < *Radislavъ) v o. Hoče-Slivnica in ime župnije Sv. Venčesl v o. Slovenska Bistrica. Zvenečnostna premena *Domsel > *Domzel je verjetno nastala pod nemškim vplivom, k imenu *Domzel se je pritaknilo najprej svojilno obrazilo -jь (Domželj), nato pa še stanovniško obrazilo -jane: *Domželjane > Domžalane > Domžale z gorenjsko otrditvijo -lj- > -l- (1558 Damschale, Kos 1975: 117). Gotovlje, krajevno ime, in Godomlja, ime potoka, ki teče skozi Gotovlje, sta najtesneje povezani. Historični zapisi dokazujejo, da je toponim Gotovlje že od 1263 dalje ponemčen v Gottendorf, medtem ko je potok obdržal izvirno ime Godomlja (1393 Godumel), nastalo s svojilno pripono -jь iz Godomъ k antroponimu Goděmirъ ali Goděslavъ. Tu se lepo vidi, da nemška penetracija ni vselej segla do najmanjših zemljepisnih imen, in z veliko gotovostjo lahko sklepamo, da nam vodno ime Godomlja ohranja prvotno podobo krajevnega imena Gotovlje. Hotemaže pri Kranju premorejo številne historične zapise: 1207 in 1342 Chotmosach, 1387 Chotmasach, 1403 in 1430 Chozmansach, 1436 in 1455, 1464 ter 1495 Chathemesach, 1426 Kottemas, 1444 Kathemas, Cotemesach, 1458 Chotemesch, Kotthemezz, 1494 Cotthemess (Kos 1975: 198), 1780 Timasche (Jožefi nski 1998: 117), 1826 Hotemesch (FK, k.o. Tupaliče). Z imenom Hotemaže je v najtesnejši genetski zvezi toponim Hotemež v o. Radeče, ki ga že V alvasor 1689 piše Hotemesch. Hotemaže, kot vidimo iz historičnih zapisov, so pisarji zapisovali bodisi v mestniku, bodisi v rodilniku množine. Prav rodilniške oblike Chotemesch, Kotthemezz, Cotthemess nam kažejo način nastanka krajevnega imena Hotemež: s konverzijo ali fl ektivno derivacijo. Ime Hotemaže lahko rekonstruiramo kot *Hotěmèžъ s priponama -jь in -jane, Hotemež pa kot nominalizirani in singularizirani rodilnik množine od enakega imena, kljub Bezlaju, ki ga izvaja iz *chotě-mèg-jь (1967: 159). Tudi koroške Kotlje so dobro dokumentirane: 1242 Chotlach, Kos Gr. V: 382; 1313 Chotulach, 1314 Chottelach, 1367 Chotelach, 1425 Chotelach, 1449–1452 Kottelacher pharr, 1457–1461 Kotlach, 1461 Khotelach, ok. 1480 Kottelacher ambt, 1482 Coetellach, 1488 Khotholach, ok. 1500 zu Koettenlach, Blaznik HTŠK: 367; ok. 1780 Hottulia, Hottälia, Jožefi nski 2000: 7; 1827 Köttulach oz. Köttelach, FK. Glede na historične zapise in upoštevaje stanovniško ime Hotúljci, pridevnik hotúljski, vodno ime Hotuljka s starejšo obliko Hotulja (ime potoka, ki teče skozi Kotlje), ni najmanjšega dvoma, da je motivacijska podstava za ime potoka in kraja staro osebno ime *Hotelь (< *Hotěmirъ ali *Hotědragъ), medtem ko je vzglasni k- nastal pod nemškim vplivom. Ljubljana (1146 Luwigana, Kos Gr. IV: 125; 1327, 1328 in 1335 Glublana, GZL 1960: 3, 10, 24, 28, 30, 31, 42, 54; 1328 in 1337 Glubliana, GZL 1960: 8, 63), je Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 22 Jezikoslovje zelo verjetno nastala iz vodnega imena Ljubíja (*Ljubid-ja) z zgodnjim prehodom pripone -jane v -jana, kar je pojav, ki je še danes znan pri stanovniških imenih v narečjih vzhodno od Ljubljane. Krajevna imena tega tipa so tudi Biljana, Borjana, Košana, Kožbana, Sežana idr., vsa na zahodnem slovenskem robu, o njih pa je Bezlaj z zmotno interpretacijo priponskega obrazila -ana sklepal, da so romanska (Torkar 2007). Neposreden dokaz za obstoj prehoda -jane v -jana so Čeplje v o. Kočevje, ki so leta 1780 zapisane kot Tseplana (Jožefi nski 1995: 138). 2.4 Četrto mesto zavzema patronimično obrazilo -iči oz. -iče (< -itjь): Bitiče v o. Litija (< *Bytiči, iz patronimika *Bytič k osebnemu imenu *Bytogojь); Bodešče v o. Bled (< *Bodešiči, 1185 Podesich, Kos 1975: 30, iz osebnega imena *Bodeša < *Bodislavъ, prim. toponim Bodislavci v o. Ljutomer); Drušče v o. Sevnica (< *Družiči, iz patronimika *Družič k osebnemu imenu *Družimirъ, prim. Družmirje v o. Šoštanj); Godešič v o. Škofja Loka (< Godešiče < *Godešiči, 1581 Gudesiz, iz osebnega imena Godeša, ki je ohranjeno v priimku Godeša); Libeliče v o. Dravograd (< *Ljubeliči, 1154 Liwuelich, Kos Gr. IV: 173, iz osebnega imena *Ljubwlw); Mladetiče v o. Sevnica (iz patronimika *Mladetič k hipokoristiku *Mladęta iz osebnega imena na Mlad-); Slaveči v Prekmurju (< *Slaviči); Stanežiče v o. Ljubljana (< *Stanešiči); Vrabče v o. Sežana (< *Vrabiči); Žabče in Zabíče v o. Tolmin in o. Ilirska Bistrica (< *Žabiči). Z izjemo Godešiča so vsa našteta imena nastala s konverzijo oz. s prevrednotenjem oblike smernega tožilnika množine v imenovalnik množine, Godešič pa je rezultat konverzije iz rodilnika množine v imenovalnik ednine. 2.5 Pridevniško obrazilo -ov: Betajnova in Butajnova na Vrhniki in pri Horjulu (slednja ima historične zapise 1304 zem Weynigem Wittayn, 1498 Klain Wetany, tudi Wetany, Betemi, Petani, 1526 Bethania), zapis iz l. 1304 kaže na prvotno imensko obliko *Bytanъ + -jь, kasneje razširjeno še z obrazilom -ov; Gočova v Slovenskih goricah, historični zapisi 1351 Gotschach, 1441 Gotschen kažejo, da se je to krajevno ime razvilo iz starejše oblike *Go(d)čane, izpeljane iz osebnega imena *Godьcь < *Goděslavъ, prim. Goče na Vipavskem; Prebačevo pri Kranju s historičnimi zapisi 1343 Pribetsch, 1381 Prewacz, 1458 Prewatsch (Kos 1975: 474) lahko razložimo iz osebnega imena *Pribak < *Pribyslavъ, najprej izpeljano le z obrazilom -jь (*Pribač), pozneje razširjeno z obrazilom -ov, prim. tudi toponim Prvačina; potok in naselje Račeva v o. Žiri, 1501 Radischeui (Kos 1975: 495), kar omogoča rekonstrukcijo *Radičeva (voda) iz osebnega imena *Radič ali *Radik k dvočlenskim imenom na Rad-; Radohova vas na Dolenjskem (nekdaj tudi vas na Pivki) iz v virih pogosto izpričanega osebnega imena Radoh oz. Radoha, npr. 1060–1070 Radoch v Kranjski Gori (Kos Gr. III: 130). 2.6 Zbirno obrazilo -ina: Hotična na Krasu (< *Hotik, 1780 Kotitschina, Jožefi nski 1997: 164); Prvačina v o. Nova Gorica (< *Pribačina < *Pribak < *Pribyslavъ ali *Pribygojь, izpeljano najprej le z obrazilom -jь (*Pribač), 1298 Prebätsch, prim. tudi Prebačevo pri Kranju; imena ne kaže povezovati z morfemom prvi, kot npr. Snoj v Bezlaj 1995: 132, etimologija Torkar 2004); Račna v o. Grosuplje (< *Radičina, 1458 Raditschin, Kos 1975: 496, iz osebnega imena *Radik); Skaručna v o. Vodice Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 23 (< *Skoruta, ime je razložil Ramovš 1952–53); Stična na Dolenjskem (< *Žitičina < *Žitiči, 1608 Siticina, Sitizina, ime je prepričljivo razložil šele Ramovš 1924). 2.7 Pridevniško obrazilo -ьsk-: Dobriška vas pri Slovenskih Konjicah (1451 To- briska, Blaznik HTŠK I: 146, iz osebnega imena *Dobriha, prim. priimek Dobriha s 15 nosilci); Drobínsko v o. Šentjur (< *Dobrinsko, 1404 Dobrinsk, Blaznik HTŠK I: 176, iz osebnega imena *Dobrinъ, prim. starosrbsko ime Добрин, Grković 1983: 173, in priimek Dobrin s 100 nosilci); Družinska vas na Dolenjskem (1483 Drosindorff, Kos 1975: 668, iz osebnega imena *Družina, prim. priimek Družina s 63 nosilci); Lušečka vas v o. Poljčane (1345 Lubsendorf, Blaznik HTŠK I: 460, iz osebnega imena *Ljubšęta); Rátanska vas v o. Rogaška Slatina (1338 Ratenstorf, Blaznik HTŠK II: 205, iz osebnega imena *Ratenъ); Stanečka vas v o. Majšperk (1438 Standorf, Blaznik HTŠK II: 328, iz osebnega imena *Stanęta); Stiška vas v o. Cerklje na Gorenjskem, ime je nastalo z izpeljavo iz krajevnega imena Stična < *Žitičina. 2.8 Obrazilo -ica: Gostinca v o. Podčetrtek (< *Gostinъ, 1428 Gostinitz, 1780 Gor- tin, 1825 Kostinza, osebno ime Gostin je izpričano v 12. stol. v Linzu v Zgornji Avstriji, Kronsteiner 1975: 42); Hotedršica v o. Logatec (< *Hotědragъ, 1421 Kathedresicz, Kos 1975: 198, prim. zapise za Sodražico, ki kažejo, da je Bezlaj 1967: 159 pri Hotedršici brez potrebe taval); Kozmeríce v o. Tolmin (< *Gostimirъ, 1377 Costameriça, Castome- riça, Kos 1948: 49, 58, 1515 Gastameriza, Torkar 2003: 165); potok in naselje Ráščica na Dolenjskem (glede na to, da je Trubar 1575 pisal Rastzhica, smemo izvajati vodno ime iz osebnega imena *Rast z obraziloma -jь + -ica, prim. dvočlensko osebno ime Raztegoy = *Rastigojъ, izpričano v 12. stol. v Leobnu na Zgornjem Štajerskem, Kos Gr IV: 474), Sódražica na Dolenjskem (< *Stojdragъ, 1220 Stoidrasicz, 1444 Stodersicz, Kos 1975: 562, ime je podrobneje razložil Kolarič 1963), Stražgónjca v o. Kidričevo (< *Dražigojь + -ьn- + -ica, 1237 Drascoy, Blaznik HTŠK II: 344). 2.9 Pridevniško obrazilo -in: Bóletina v o. Šentjur (< *Bolęta < *Boleslavъ, prim. Volzlav v 12. stol. na Gornjem Štajerskem, Kos Gr. IV: 472, in priimek Bole s 331 no- silci), potok in naselje Devína v o. Slovenska Bistrica (< *Děva, prim. Devin pri Trstu), Doblatína v o. Laško (< *Doblęta, prim. osebno ime Dobligoy 1240 v Njivi v Reziji, Kos 1954: 301), enako tudi Dobletína v o. Nazarje, Gortína v o. Muta (< *Godetina < *Godęta, 1147 Godentin, 1289 Godentein, 1382 Gorentein, Blaznik HTŠK I: 239), Ljubečna v o. Celje, 1436 Lubiczen, enako tudi Ljubično (lok. Ljubečna in Ljubečno) v o. Poljčane (< *Ljubica, 1347 Lubitschin, 1464 Lubiczendorf, Blaznik HTŠK I: 436–437), Slavina v o. Pivka (< *Slava), Stanošina pri Ptuju (< *Stanoha), Strezeti- na v o. Ormož (< *Strezęta < *Strezimirъ, prim. toponimе †Strezetinci na Hrvaškem, Lubaś 1971: 134, Стрезимировци v vzhodni Srbiji, Imenik 1951: 565, Стрезовце pri Kumanovem v Makedoniji, Stankovska 1997: 291). 2.10 Svojilno obrazilo -yn’i: Sławski poudarja, da »pripona -yn’i igra veliko vlo- go v slovanski onomastiki« (Slawski ZSP I: 139). Bezlaj je šele v Esejih (1967: 159) priznal obstoj tega obrazila v imenih Tuhinj in Strahinj: »Slovničarji razlagajo psl. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 24 Jezikoslovje tip gospodyńi, bogyńi, kъnęgyńi kot substantive, iz katerih so se potem razvile oblike gospodinja, boginja, kneginja. Imenoslovec pa sumi, da so to prastari pridevniki ‘tista, ki pripada gospodu, bogu, knezu’.« Pozneje je v ESSJ I pri razlagi leksema gospodinja menil, da je bil, sodeč po onomastiki (prim. Tuhinj, Strahinj < *tuhyni, *strahyni), to prvotno svojilni pridevnik, ki se je pozneje posamostalil (Bezlaj 1976: 174). Imeni Tuhinj in Strahinj sta dejansko nastali iz imenskih oblik *Tuhъ (< *Dragotuhъ, prim. toponim Dragatuš v o. Črnomelj) in *Strahъ (< *Strahomirъ, prim. toponim Straho- mer v o. Ig) z moško obliko svojilnega obrazila -inja in z elipso odnosnice. Bezlaj v to skupino ni pritegnil toponima Bohinj, češ da se po naglasu razlikuje od imenskega tipa Tuhinj, Strahinj (Bezlaj 1976: 30), čeprav je v Slovenskih vodnih imenih celo sam zapisal: »Nemško ime (Vochin, Vochein) priča za starejši slov. naglas *Bohiń« (1956: 73). Najstarejši zapisi za Bohinj so 1065–1075 Bochingun, 1085–1090 Bochingin in 1120 Uochina (Kos 1975: 688), Bezlaj pa jih je prezrl, ker se navajajo pri Srednji vasi v Bohinju. Posebnost prvih dveh je nemška substitucija slovenskega množinskega obrazila -ingen za -jane, saj se je toponim sprva očitno pojavljal kot stanovniško ime. Že slovaški jezikoslovec Stanislav (1948: 63) je trdil, da je pri toponimu Bohinj treba izhajati iz slovanskega antroponima Bohъ, le da slednjega ni podrobneje razložil. Glede na paralele v slovanskem svetu od Ukrajine (Любохини v Volinju, 1564 Lubochinie, Šulgač 2001: 81), Poljske (Lubochnia, 1335 Lubochen, 1391 Magna Lubochijna, 1400 Lubochnya Maior, se razlaga iz nekdanjega *Lubochynia, iz osebnega imena Lubocha s priponskim obrazilom -ynia, NMP VI: 210), do Češke (Libyně razlaga Profous 1949: 605 iz os. i. Lib < Ljub s pripono -yně) pa je mogoče Bohinj zadovoljivo pojasniti iz antroponima *Ljubohъ in obrazila -ynь, pri čemer je že zelo zgodaj odpadel nenaglašeni prvi zlog. V 11. stol. se je k *(Lju)bohynь (dolъ) pritikalo še stanovniško obrazilo -jane > *(Lju)bohinje, ki pa se je, sodeč po zapisih, že v 12. stol. začelo opuščati. Zanimivo je ime Bohinji lazi v kraju Češnjice v Tuhinju (TTN5). Med zemljepisna imena z istim priponskim obrazilom smemo uvrstiti tudi vodno in krajevno ime Hudinja pod Pohorjem (< *Hodynja < *Hodъ, 1025 Chodinia, Kos Gr. III: 44), vodno in krajevno ime Mislinja pod Pohorjem (< *Myslynja < *Myslъ, 1335 Misling, Blaznik HŠTK I: 561), Boginja vas v o. Metlika (< *Bogynja vьsь < Bogъ, 1438 Wogindarff, Kos 1975: 662), Hotinja vas pod Pohorjem (< *Hotynja vьsь < Hotъ, 1323 Ottendorf, Blaznik HTŠK I: 287). O težavah pri jasnem razmejevanju današnjih oblik, ki izhajajo iz nekdanjih tvorjenk na -yni in -in oz. -ina, zlasti v jezikih, ki so izgubili opozicijo y – i, je pisal že Trubačov (1978: 47). V stari slovenščini so namreč izpričana osebna imena Ljubin, Gostin, Radin, Bitina, zato je izpeljava z obrazilom -jь iz njih vsekakor mogoča. Po drugi strani pa nam vzporednice z večino slovanskih jezikov nakazujejo realne možnosti za uvrstitev navedenih in še drugih toponimov v skupino z obrazilom -yni. Krajevno ime Ljubínj v o. Tolmin (1377 Glubin, Kos 1948: 57, 1515 Lubein, 1523 Lubing, Torkar 2003: 168) Bezlaj razlaga iz domnevno prvotnega vodnega imena *Ljubin potok in meni, da gre za hiperkorekturo v zapisu (Bezlaj 1956: 347). Vendar že H. Tuma piše, da »stari Tolminci jasno izrekajo /…/ Lbinj, Polbinj (z mehkim n)« (Tuma 1929: 65). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 25 Osebno ime Ljubin je bilo pri Slovanih izpričano že leta 827 (Puchenau v Zgornji Avstriji, Kronsteiner 1975: 48), pri Srbih leta 1318 v Svetostefanski hrisovulji (Ivić – Grković 1980: 97), isti tip izpeljanke pa najdemo tudi v slovenskih priimkih Borin (60), Budin (83), Dobrin (100), Radin (111), Svetin (20), Zorin (90) ipd. 1 Toda za obra- zilo -ynь (k osebnemu imenu *Ljubъ) govorijo vzporednice v hercegovskem krajevnem imenu Ljubinje, v ruskih krajevnih imenih Любыня, Любыни, ruskih rečnih imenih Любыни, Любынькa idr. (Šulgač 2003: 77). Na slovenskem ozemlju je razmeroma obilno zastopana antropotoponimna podsta- va *Byt- (< *Bytogojь, *Bytoradъ), ki jo lahko zasledimo v krajevnih imenih Bitnje, Bitnja, Bitnja vas, Betajnova, Bitiče itd. Dobro so dokumentirane Bitnje v o. Kranj: 1160 Vitingen, 1291 in 1318 Veiting, Veitingen, Vitingen ipd., 1309 Bitan, 1383 Wie- tingen, 1421 Veitting, 1481 prvič Veichting, 1501 Veytting, 1826 Feichting. Toponim rekonstruiramo kot *Bytynь + -jane, vendar je zanj značilno nihanje med množinsko in edninsko obliko tako v nemških zapisih kot v slovenski živi rabi, saj domačini pogosto uporabljajo obliko Bitenj (< *Bytynь). 2.11 Obrazilo -ьn-: malo verjetno je, da se to obrazilo skriva v toponimih Dragočajna (< *Dragočajь) in Ljubgojna (< *Ljubigojь), kot je to menil Bezlaj (1967: 158), saj je ta dva toponima laže uvrščati v izpeljanke z zbirnim obrazilom -ina, tako kot Radgo- na (< *Radegojevina), torej *Dragočajevina, *Ljubigojevina. Tudi toponim Ljubno v o. Radovljica je bil glede na historične zapise 1358 Lewfel itd. (Kos 1975: 329–30) prvotno izpeljan z obrazilom -jь, torej tako kot Ljubelj, Dragomelj, Črnomelj. Skoraj nedvomno pa spada v to kategorijo ime zaselka Kosimerni Dol (Poklek nad Blanco v o. Sevnica), ki glede na historične zapise 1309 Cressimerstal, 1322 villa Crezziemer- stal, 1406 Kryssermertal, 1448 Cryssymertal izhaja iz antroponima *Krěsimirъ. Tudi Goselna vas, nem. Gosselsdorf v Podjuni s historičnimi zapiski 1050 Goslauuis, nem. ok. 1000 Gozlindorf, 1193 Gozzelndorf verjetno kaže na izpeljavo iz hipokoristične antroponimne podstave *Gosel < *Gojьslavъ z domačim obrazilom -ьn-, če ne gre za morebitni prevzem nemškega morfema -n-. Toponimi, kot sta Budna vas v o. Sevnica (1581 Budinauas, Höffl er 1982: 36), Radna vas pri Mokronogu (1371 Radendorf, Kos 1975: 685) ipd., so izpeljani prejkone s pridevniškim obrazilom -in. 2.12 Na pridevniško obrazilo -ъ je v onomastiki opozoril Bošković (1978: 381): Čadrg v o. Tolmin (< *Čadragъ), ki ga je Bezlaj neutemeljeno izvajal iz romanskega apelativa (1976: 71), Bitež, zaselek Grgarja v o. Nova Gorica (< *Bytešъ, prim. priimka Bitežnik in Vitežnik, ki ju ne kaže izvajati iz podstave vitez, kot npr. Snoj v Bezlaj 2005: 325), Sanabor v o. Vipava (< *Samoborъ, 1499 in 1780 Samobor, 1822 Samabor, nar. Snober, etnik Snoberci, prim. tudi priimek Samobor, 15 nosilcev v RS), Boga vas na Dolenjskem (< *Bogъ), Bogo v o. Sežana (< *Bogъ), Dragomilo v o. Šmarje pri Jelšah (< *Dragomilъ), Rádana vas pod Pohorjem (< *Radanъ), Raduha v Savinjski dolini (< *Radohъ), prim. Stankovska 2007:386. 1 Številke v oklepajih pomenijo število oseb s tem priimkom v RS na dan 30. junija 2006, gl. http://www. stat.si, rubrika Imena in priimki. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 26 Jezikoslovje 2.13 Obrazilo -ьcь v funkciji posamostaljanja pridevnika lahko zasledimo predvsem pri mlajših naseljih (toponimi, nastali s transonimizacijo iz ledinskih imen) in manjših potokih, npr. Radkovec v o. Slov. Bistrica, 1825 Radkowetz (FK., k.o. Malo Tinje), iz osebnega imena *Radko, Tehóvec v o. Medvode, 1825 Techoutz (FK, k.o. Studenčice), iz osebnega imena *Těhъ (prim. 864 Tiecosit < *Těhožitъ v dolini Krke na Koroškem, Kos Gr. II: 147), potok Bitgovec v o. Žirovnica, k.o. Doslovče (< *Bytogoj-ev-ec). Topo- nim Jereslavec v o. Brežice ne spada v to skupino, saj je nastal s fl ektivno derivacijo iz rodilnika množine, o čemer priča tudi lokalna raba Jereslavci in historični zapis iz l. 1780 Jeroslavcze (Jožefi nski 1996: 140). Ime spada torej med patronimična in je nastalo iz osebnega imena *Jeroslav (varianta k *Jaroslav), večkrat izpričanega na Gornjem Štajerskem v 12. stol. tako v ženski kot v moški obliki: Ierazlawa, Gerozla, Ierazla (Kos Gr. IV: 472, 474, 475). 2.14 Obrazilo -jakъ je v izantroponimni toponimiji zelo redko in večinoma mlajšega izvora, npr. Radomerščak v o. Ljutomer (< *Radomir + -ьsk- + -jak). 2.15 Obrazilo -nikъ nastopa praviloma le v hišnih imenih in priimkih, včasih pa tudi v imenih manjših potokov, npr. Hotušnik v o. Gorje (< *Hotuha), in vrhov, npr. Bitagojnk v o. Devin Nabrežina (< *Bytogojь). 2.16 Obstajajo tudi navidezno neizpeljana krajevna imena, npr. Dragomer, Strahomer, kjer gre najverjetneje za otrditev nekdanjega obrazila -jь. 2.17 Posebno manjšo skupino predstavljajo še krajevna imena, ki so nastala s transonimizacijo antroponimov v imenovalniku množine: Budihni v o. Nova Gorica, prim. priimek Budihna, Búdgoji, it. Bodigoi v o. Prapotno v slovenski Benečiji, prim. nekdanji priimek Bodigoj, Dragoši v o. Črnomelj, prim. priimek Dragoš, Radóši v o. Metlika, prim. priimek Radoš. 3 Imena iz dvočlenskih antroponimov so bistveno manj številna (Doslovče, Dražgoše, Hobovše, Hotedršica, Kozmerice, Sodražica, Radoslavci, Večeslavci) kot imena iz hipokoristikov (Bohinj, Godešič, Gostinja vas, Hoče, Hotavlje, Ljubelj, Ljubinj, Prvačina, Radeče, Stična, Trebče, Trebuša, Želimlje, Žitkovci). Že na prvi pogled je jasno, da je distribucija priponskih obrazil pri izantroponimnih toponimih drugačna od distribucije izapelativnih toponimov. Pri prvih prevladujejo svojilnopridevniška, pri drugih pa samostalniška obrazila -ec, -nik, -jak. Izapelativni toponimi so pogosto nastali z onimizacijo, brez izpeljave, medtem ko so pri izantroponimnih takšne tvorbe le navidezne. LITERATURA A. BAJEC, 1952: Besedotvorje slovenskega jezika II–III. Izpeljava slovenskih pridevnikov. Zloženke, Ljubljana. A. BERGERMAYER, 2005: Glossar der Etyma der eingedeutschten Namen slavischer Herkunft in Niederösterreich, Wien. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 27 H. BERGMANN, 2005: Slawisches im Namengut der Osttiroler Gemeinden Ainet und Schlaiten: Anmerkungen zur Slavia submersa im vorderen Iseltal, Wien. F. BEZLAJ, 1956–61: Slovenska vodna imena I–II, Ljubljana. F. BEZLAJ, 1965: Slovenski imenotvorni proces, Jezik in slovstvo X, Ljubljana, 113–118. Pona- tis v Bezlaj 2003. F. BEZLAJ, 1967: Eseji o slovenskem jeziku, Ljubljana. F. BEZLAJ, 1976: Etimološki slovar slovenskega jezika, Prva knjiga, A–J, Ljubljana. F. BEZLAJ, 1995: Etimološki slovar slovenskega jezika, Tretja knjiga, P–S, Ljubljana. Dopolnila in uredila M. Snoj in M. Furlan. F. BEZLAJ, 2003: Zbrani jezikoslovni spisi I-II, ur. M. Furlan, Ljubljana. F. BEZLAJ, 2005: Etimološki slovar slovenskega jezika, Četrta knjiga, Š–Ž, Ljubljana. Avtorji gesel F. Bezlaj, M. Snoj, M. Furlan, ur. M. Snoj in M. Furlan. R. BOŠKOVIĆ, 1978: Р . Бошковић, Поводом неких топонима, v: Oдабрани чланци и расправе, Титоград. M. GRKOVIĆ, 1983: М. Грковић, Имена у Дечанским хрисовуљама, Нови Сад. G. HOLZER, 2001: Die Slaven im Erlaftal. Eine Namenlandschaft in Niederösterreich, Wien. P. IVIĆ – M. GRKOVIĆ, 1980: П. Ивић и M. Грковић, Toпоними антропонимијског порекла у Светостeфанској хрисовуљи (1318), Втора југословенска ономастичка конферен ција, Скопје, 95–108. JZ 2002 – Jezikoslovni zapiski 8 (2002), št. 2, Ljubljana. Ur. J. Keber. Avtorji prispevkov so: A. Šivic-Dular, M. Furlan, M. Snoj, J. Keber, S. Torkar, V. Majdič, D. Čop, A. Gložančev, P. Merkù in M. Kozar. F. JAKOPIN, 1992: Miklošič – utemeljitelj slovanskega imenoslovja, v: Miklošičev zbornik (ur. J. Toporišič, T. Logar, F. Jakopin), Obdobja 13, Ljubljana, 67–75. R. KOLARIČ, 1963: Slov. Sodražica, Åuжnoslovenski фilolog XXV , Бeoград, 395–398. M. KOS, 1968: Kolonizacija med Dravo in Rabo pa krajevna imena na -ci, v: Svet med Muro in Dravo, Maribor, 256–264. M. KOŠMRLJ, 1970: Dvočlenska antroponima v slovenskih krajevnih imenih, Onomastica jugo- slavica 2, Ljubljana, 102–117. E. KRANZMAYER, 1956–58: Ortsnamenbuch von Kärnten I-II, Klagenfurt. O. KRONSTEINER, 1975: Die alpenslawischen Personennamen, Wien. O. KRONSTEINER, 1982: Die slowenischen Namen Kärntens. Mit einer Einleitung von Heinz Dieter Pohl), Wien (3., dopolnjena izd., 1. izd. 1974, 2. izd. 1976). P. LESSIAK, 1922: Die kärntnischen Stationsnamen. Mit einer ausführlichen Einleitung über die kärntnische Ortsnamenbildung, Carinthia I, Klagenfurt 1922, 1–124. W. LUBAŚ, 1971: Słowotwórstwo południowosłowiańskich nazw miejscowych z sufi ksami -ci, -ovci, -inci itp., Katowice. B. MADER, 1986: Die Aplenslawen in der Steiermark: eine toponomastisch-archäologische Unter suchung, W ien. P. MERKÙ, 1996: Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (1307–1406), v: Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana–Trst 1996, 451–455. D. MERTELJ – F. BEZLAJ, 1960–61: Slovenska krajevna imena na -jane. Po seminarski nalogi Dra- ga Mertlja priredil za tisk F. Bezlaj, Jezik in slovstvo VI, Ljubljana, 187–192, 220–225. F. MIKLOŠIČ, 1860: Die Bildung der slavischen Personennamen, Wien. F. MIKLOŠIČ, 1864: Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im slavischen, Wien. F. MIKLOŠIČ, 1872–1874: Die slavischen Ortsnamen aus Apellativen I-II, Wien. NMP VI – Nazwy miejscowe Polski. Historia-pochodzenie-zmiany, pod red. K. Rymuta, t. VI: L-Ma, Kraków 2005. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 28 Jezikoslovje F. PLANINA, 1981: Imena naselij v loški občini, Loški razgledi 28, Škofja Loka, 207–226. H.-D. POHL, 2000: Kärnten – deutsche und slowenische Namen/Koroška – slovenska in nem ška imena, Österreichische Namenforschung, Jg. 28, Heft 2–3. A. PROFOUS, 1949: Místní jména v Čechách, jejich vznik, původní význam a změny. II. Praha. F. RAMOVŠ, 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem, Ljubljana. F. RAMOVŠ 1952–53: Iz slovenske toponomastike, Zgodovinski časopis 6–7, Ljubljana, 154–158, ponatis v: Zbrano delo, 2. knjiga, Ljubljana 1997, 737–741. N. RODIĆ, 1980: Н. Родић, Топоними с посесивним придевом на -јь (-овь, -инь) у светосте- фанској, дечанским и арханђеловској хрисовуљи, v: Втора југословенска ономастич- ка конференција, Скопје, 301–320. J. SCHEINIGG, 1892: Slovenische Ortsnamen aus Personennamen, Carinthia I, 82 J., Klagenfurt, 106–115, 150–157, 179–187. P. SKOK, 1934: Iz slovenačke toponomastike II, Etnolog 7, Ljubljana, 51–87. F. SŁAWSKI, ZSP I: Zarys słowotwórstwa prasłowiańskiego, v: Słownik prasłowiański, tom 1, Wrocław etc. 1974, 43–141. J. STANISLA V, 1948: Slovenský juh v stredoveku, Turčiansky Sv. Martin. LJ. STANKOVSKA, 1997: Љ. Станковска, Македонска ојконимија, Скопје. LJ. STANKOVSKA, 2007: Љ. Станковска, Македонско-словенечки топонимски паралели, v: Merkujev zbornik (Jezikoslovni zapiski 13, 1–2), 375–388. M. ŠIMUNDIĆ, 1973: Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena, Časopis za zgodovino in naro dopisje 5, Maribor, 14–46. M. ŠIMUNDIĆ, 1985/86: Slovensko-čakavsko-kajkavski samostalnik saja, saje tudi na štokavskem področju, Jezik in slovstvo XXXI, št. 8, 274-275. A. ŠIVIC-DULAR, 1989: Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500, Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 229–244. A. ŠIVIC-DULAR, 2002: Zgodovina imenoslovja v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8, št. 2. J. ŠLEBINGER, 1916: Luka Pintar. Nekrolog. Seznam Pintarjevih spisov, Carniola n.v. 7, Ljublja- na 1916, 150–160. K. ŠTREKELJ, 1906: Razlaga nekterih krajevnih imen po slovenskem Štajerju. 1., Časopis za zgo- dovino in narodopisje 3, Maribor, 41–64. V. P. ŠULGAČ, 2001: В. П. Шульгач, Ойконiмiя Волинi. Етимологiчний словник-довiдник. Київ. V. P. ŠULGAČ, 2003: В. П. Шульгач, К реконструкции праславянского лексического фонда: производные на *-ynь (на основе ономастического материала »Новгородских писцовых книг«, Студiї з ономастики та етимологiї 2003, Київ. V . N. TOPOROV, 1993: В. Н. Toпоров, Праславянская культура в зеркале собственных имен (элемент *mir-), v: История, культура, этнография и фольклор славянских народов. XI Mеждународный съeзд славистов, Москва. S. TORKAR, 2003: Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske. Magistrsko delo (mentorica prof. dr. A. Šivic-Dular), Ljubljana. S. TORKAR, 2004: K izvoru in pomenu krajevnih imen Prvačina in Prebačevo, Jezikoslovni zapiski 10, št. 1, 103–106. S. TORKAR, 2007: O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih antroponimih v sloven- skih zemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Ljubija, Ljubljana, Biljana, Folia onoma- stica croatica 16 (2007), Zagreb, 257–273 (v tisku). O. N. TRUBAČOV, 1978: O. H. Tpyбaчeв, Этимологический словарь славянских языков. Пра славянский лексический фонд, Выпуск 5 (*dělo–*dьržьlь), Отв. ред. член-ко ррес- пондент АН СССР О.Н. Трубачев, Москва. H. TUMA, 1929: Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Silvo Torkar, Slovenska zemljepisna imena, nastala iz slovanskih antroponimov 29 V .L.VASILJEV, 2005: В. Л. Васильев, Архаическая топонимия Hовгородской земли, Великий Новгород. J. ZAIMOV, 1973: Й. Заимов, Български географски имена с -јь, София. VIRI P. BLAZNIK, HTŠK: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, I–III, Historična topografi ja Slovenije, Maribor 1986–1989. FK: Franciscejski kataster (www.arhiv.gov.si) GZL, 1960: Gradivo za zgodovino Ljubljane V, Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu 1326–1348, Ljubljana (v prepisih Sama Pahorja). J. HÖFFLER, 1982: Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem Štajerskem s konca 16. stoletja, Ljubljana. IMENIK, 1951: Imenik naseljenih mesta u FNRJ. Stanje 1 januara 1951 godine, Beograd. JOŽEFINSKI, 1995–2001: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zv. 1–7. Ur. V. Rajšp, Ljubljana. F. KOS, GR.: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (do leta 1246), I–V, Ljubljana 1902–1928. M. KOS, 1948–54: Urbarji Slovenskega Primorja I-II, Ljubljana. M. KOS, 1975: Gradivo za historično topografi jo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I–III, Ljubljana. P. MERKÙ, 1999: Slovenska krajevna imena v Italiji. Priročnik/Toponimi sloveni in Italia. Ma- nuale, Trst. SKI, 1985: F. JAKOPIN, T. KOROŠEC, T. LOGAR, J. RIGLER, R. SAV N I K, S. SUHADOLNIK, Slovenska krajevna imena, Ljubljana. SURS: Krajevna imena (www.stat.si). I. ZELKO, 1982: Historična topografi ja Slovenije. Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota. TTN 5: Geodetska uprava Republike Slovenije, Temeljni topografski načrti, 1 : 5.000. ZDOVC, 1993: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem/Die slowenischen Ortsna- men in Kärnten. Pisava, izgovarjava in naglas, vezava in sklanjatev ter izpeljava slovenskih koroških krajevnih imen. Gradivo zbral, izbral in uredil Pavel Zdovc, Dunaj. SUMMARY Slovene Geographical Names from Slavic Anthroponyms Slovene onomastics does not yet have a monographic treatment of one of the most signifi cant categories of geographical names, i.e., toponyms from anthroponyms of Slavic origin. F. Bez- laj’s Slovenska vodna imena (1956–61) is the only monograph that also includes this category of toponyms and can serve as the basis for further studies. Because of numerous innovations in Slovene phonological system, etymologization of Slovene geographical names often presents an almost impenetrable problem, particularly when no historic records are available. In the current Slovene ethnic territory there are over 800 recognizable toponyms from anthroponyms of Slavic origin, a large part of which can be recognized only with precise linguistic analysis. Because of the lack of data, even this analysis does not always allow to completely disambiguate the derivational structure of a toponym. The article surveys the major features of Slovene toponyms formed from anthroponyms. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_2.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)