šte«. 297. «Linmiani, o soboto, dne 30. decembra 1905. Leto mm. ittxr.au« njr m*w*amr> MtfOBSSBSB cwn Velja po poŠti: ju celo leto naprej K 26'— za pol leta „ » 13'— sa Mri lete « » 6 50 sa en nese« » » 2*20 V upravniStvu: ■uu telo leto naprej K 20'— hm pol leta „ n 10"— aa letrt leta „ „ S"— ga cn mase« „ n t''® Hm polil], na dom 20 h ms mesec Posamezne Stev. 10 h. LOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)t za enkrat . ... 13 h . . . • ll n .... 9 ^ za dvakrat za trikrat za ve* ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenju primeren popust Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah 3». 2 (vhod «ez ____ dvorIHe nad tiskarno). — Rokopisi se ae vraCajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. OpravniStvo v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ^sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. JiA__________= Srečno novo leto! Naš vsakoletni pozdrav se zepet sliSi pevsed. A povsod se vprašujejo: Ali bo pa tudi res srečno in veselo to novo leto, ki se nam približuje? Ozrimo se nazaj na prošlo leto. Koliko nepričakovanih dogodkov in izprememb smo doživelil — Kdo bi si bil mislil, da bo v Avstroogrski monarhiji prišlo do tako ostre krize, ki se pa vleče neprenehoma dalje brez konca in kraja ? Nenasitni Mažari hočejo državo razkosati, da bi sami sebe povzdignili. Do odkritega odpora proti kreni so se povzpeli mažarski magnati, ki mislijo, da ni več moči, ki bi jih zmagala. Ia v teh burnih ustavnih bojih se je mišljenje odločilnih krogov hitro izpremenilo. Skoro čez noč so prišli na najvišjem mestu do prepričanja, da je treba osvežiti sedanji parlament z novimi ljudskimi zastopniki. Splošna in enaka volivna pravica je prišla na površje ter daje vsemu javnemu gibanju sedaj odločilni značaj. Naš veliki sosed je doživel to leto velikanske izpremembe. Ogromna Rusija je to leto doživela svoj največji poraz, kar jih pozna njena zgodovina. Na Vzhodu se je dvignila nova velesila, država vzhajajočega solnca, ki kliče Azijo po konci, da se iznebi evropskega jerobstva. Rumeno pleme napreduje in se hoče okoristiti z vseobčim napredkom moderne tehnike. Še K i t a j s k a , ki je tisočletja dremala, se je zbudila od gromenja mandžur-skih bitk in dviga svoje glavo. Rusija pa krvavi iz tisočerih ran. Dobri ear, ki bi vsem rad ustregel, ne ve, kako bi se rešil revolucije, ki na vseh straneh dviga svoje krvave roke. Koliko naj-zvestejših slug carskega absolutizma je pokončalo morilsko orožje! Delavstvo stavka, kmetje se upirajo, meščanstvo snuje zarote, Žid neti nezadovoljnost. A proti revoluciji Rusiji sovražnih elementov se dviga proti-revelucija ljudstva, ki je carju zvesto. Dva sovražna tabora si stojita nasproti. Upajmo, da car z odločnim dejanjem ii. Rusiji sedanjim razmeram primerno ustavno obliko in zatrč upor sovražnih elementov! A m e r i k a se je oglasila v zboru narodov. Rooseveltovo posredovanje v rusko-japonski vojski je pokazalo, da vedejo danes peta politike okoli zemlje. Peterburg in Tokio se borita, a mir se sklene v Wa-shingtonu — ali ni to znamenje, da so danes že premagane daljave, ki so ločile narode ? bmeji se pa oni, ki je na tihem uprizoril to krvavo žaloigro. Navihani Anglež je vtaknil v svoje malho Tibet, je oslabil dva nevarna tekmeca — Rusa in Japonca — in išče, kje bi še kaj zaslužil. Na poti mu je Nemčija, ki s svojim velikanskim in-dustrialnim in trgovskim napredkom dela občutno konkurenco angleškemu kramarju. Po časopisju se je že bliskalo, a oba nasprotnika sta prepametna, da bi segla po orožju. Rajši si za hrbtom iščeta pomočnikov. Anglež se je pobotal s Francoz sm. Še nikdar se niso mogli Angleži in Francozi, a zavist do drugih jih je združila. Viljem pa se ni mogel premagati, da ne bi Francozov podražil. On ima dobrega prijatelja — turškega sultana, in je tudi v Maroku začel mešati. Francozi bi za vse na svetu radi imeli Maroko, a Nemci tega ne puste, in tudi Angleži in Španci bi grdo gledali, če bi se Francoz razšopiril po severni Afriki. Francozi so nesposobni zdaj za veliko medna-rodnopolitično akcijo, dokler so doma tako razdvojeni. Brezvestna framasonska gonja proti cerkvi je še bolj oslabila to državo, ki ne more nikdar priti do notranjega miru. Verolomno je jakobinski blok ločil cerkev od države po imenu, v resnici je pa cerkev oropal ter jo vrgel framasonom v pesti kot brezbrambao žrtev. A to brutalno na-silstvo vzbuja katoličane, da začno misliti na lastno organizacijo ter da se z združeno silo upr6 močem temine, ki razdirajo krščanstvo in njegove ustanove. Kaj bo z Balkanom? Trmoglavi sultan j si daje vedno le groziti od velevlasti, ker vč, da ostane le pri besedah in ga nihče zares ne zagrabi. Slednjič so se velevlasti ^ojunačile in so poslale vojne ladje demonstrirat pred njegove hišo. Sultan je zazde-hal, obljubil, da bo kristjane varoval in vpeljal reforme; ladje so odšle, sultan je zopet zaspal, Turki pa odirajo in morč kristjane dalje. Srbi in Bolgari pa se še ne morejo zediniti, ampak se po svoje love med seboj, vkljub temu, da se Peter in Ferdinand včasih pozdravita na kolodvoru. Kdaj zašije jugoslovanskim narodom dan prave svobode in prosvete — kdaj? Italija vtika svoje prste tudi v balkanske razmere. Svaštvo s Črno goro jej je dober povod, da bi se polastila Albanije. Vročekrvni Italijani sanjajo, da bo njibove vse Jadransko morje, a zato bi bilo treba vojske z Avstrijo. Slavna trozveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo je zate neprenehoma v nevarnosti, da se ne razveže nekega dne. In sedajna izprememba v italijanski vladi kaže nato, da se ljubezen do Avstrije, ki nikdar ni bila vroča, vedno bolj hladi v Italiji. Na mrzlem severu se je zgodilo letos redko dejstvo, da so Norvežani kar kratkomale odstavili svojega vladarja švedskega kralja Oskarja. Brez vojske in prelivanja krvi je šlo, kakor če v kakem društvu izvolijo novega predsednika. Seveda pa tudi nikdar vez med Norveško in Švedsko ni bila ozka in prisrčne. Tačas se pa španski kraljič ženi. Mlad je še in mati ga je poslala po svetu, da si kaj ogleda. In res si je svet tako dobre ogledal, da je našel nevesto — tam na Angleškem. — Pravijo, da ni prav kraljeve rodbine, pa je lepa in strašno bogata. Bilo srečno! Sveti oče je to leto zopet pokazal svojo očetovsko skrb vsem katoličanom. Njegovo delevanje je mirno, a vseobsežno. Pred vsem se trudi, da bi italijanske katoličane združil. A ravno tako misli na vse druge. — Proti oholim Francozom brani ugled svete cerkve, piše ruskemu carju in japonskemu mi- kadu, opominja revolucionarne Poljake in skrbi za katoličane na Angleškem, v Patagoniji, v Avstraliji — po vsem svetu. Zanimivo je čitati poročila vatikanskega lista o avdiencah pri papežu. Tu se vrste neprenehoma zastopniki vseh krajev in narodov. — Tudi jugoslovanski škofje so bili letos v Rimu, da se tam sami s svetim očetom posvetujejo o bogoslužju In mi v domovini ? Borimo se proti sovražnikom naše vere in narodnosti. Katoliško narodna stranka je dosegla velik uspeh, ko je vsled njene obstrukcije moral pobrali šila in kopita liberalni baron. V deželnem zboru je doslej naša stranka zmagovala, nasprotniki pa pešajo. — In zadnji veliki naš uspeh je bil ustanovitev Slovenske Ljudske Stranke. Srečno novo leto želimo mi politiki slovenskemu narodu. Ali bi si pa mogli želeti večjo srečo v političnem življenju, kakor da združimo vse Slovence pod praporom pravice, poštenosti in resnice? To vam želimo, vsem sinom majke Slovenije! Dal Bog, da bi namestu .Slovenska Ljudska Stranka" mogli enkiat reči »Združeno Slovensko Ljudstvo". Da, združeno ne le na Kranjskem, ampak po vseh slovenskih pokrajinah, vsi pod enim zmagonosnim praporom. V to ime: Srečno vam novo leto! Novo življenje. Tudi v politiki igra sreča veliko vlogo. In srečo je imel baron Gautsch skozi celo leto, odkar je prevzel dedšČino pe dr. Kor-berju. Baron Gautsch sicer ni dobil rednega proračuna, ker se je bil odsek zarii v najmanjše podrobnosti državne uprave in že sredi leta dovršil le dobro polovico svojega dela. Dobil pa je baron Gautsch šestmesečni provizorij, predujem zaupanja, s čimer more biti povsem zadovoljen. Tudi sicer je imel baron Gautsch srečo v zbornici. Mnogoletna obstrukcija je utihnila, pojenjala in se izživela, kakor se deroč hudournik polagoma umiri, poleni in večkrat poizgubi v pesku in požiralnikih. Mladočehi so malone pet let dr. Kčrberju z obstrukcijo grenili življenje. Baren Gautsch jim ni izpolnil niti LISTEK. Silvestrov večer. CeSki spisal Viclav Kosmi k. - Preložil } • £ e f Gruden. V tovarni Arona Rosenfelda je zapel zvonec. Delavci so nehali delati ter se dre-nali k blagajni. Drugi za drugim je prejel plačo in odšel. Med zadnjimi je bil Srakar. Stlačil je denar v telovnik kakor kakšne cunje ter se ustavil takoj pri kantinerju na dvorišču. Naglo je vlil vsč dve merici je-ruša, prižgal si smodke ter odšel z dvorišča. Bil je dokaj krepak mož in njegova pokončna hoja je pričala, da je nosil svoje dni vojaško čepico. Pred vrati ga je čakala žena. Ko jo je Srakar zagledal, si je navi-hal brke pa nekaj zabrenčal. »Kje si bil tako dolgo?* .1, kje neki! Pri blagajni. Cemu stojiš tu, če ti je bilo tako dolgo ? Otroci te čakajo doma." »Saj tudi tebe.« »Kaj bi name čakali, in bi ? Danes poj-dem v mesto. Človek dela ves teden kakor črna živina, čemu bi se malo ne razvedril." »Držim jaz križem roki, kali?" „Ti imaš otroke doma!* »Ali jih ti nimaš? Lepo te prosim, ljubi mož, kaj vendar misliš? Denar okolo zapravljaš, Francek je pa bos, še v šolo ne more, Rezka je skoraj naga, a novo leto bo jutri. Na vse strani sem dolžna, ti pa popivaš meni nič tebi nič dan za datm." »Popivaš, popivaš," jo je oponašal mož. .Dovolj mi je tvojega javkanja dom*." »Ce bi bil skrben oče. pa bi ti ne tožila. Kaj naj počneta otroka, ko ju mučita mraz in glad, a ti prihajaš domov pijan. Jože, lepo te prosim, pojdi domov." Srakar je molčal, žena plakala. Tvornica je stala skoraj tri četrt ure iz mesta, s katerim jo je vezala široka cesta. Na pol poti je bil postavljen križ in tik njega je držala druga cesta v vas, kjer je stanoval Srakar. Srakar in žena sta dospela k temu znamenju. Bilo je že precej mračno. Zena je prijela Srakarja za roko ter ga jela milo prositi: »Kahor se sam Bog prosi, te prosim, pojdi z menoj domov !" — .Ne jezi me ti pravim", je kričal Srakar, pa se ji je hotel iztrgati. Ona je pa pala na kolena ter ga rotila: »Za pet krvavih Kristusovih ran, za njegovo sveto kri te prosim, obrni se k meni, pa. usmili se nas. Na rokah te bomo nosili!" Zadaj je bilo slišati korake. Mesto odgovora je sunil Srakar ženo, da je teleb-nila na tla ter obležala ob znamenju. Objela je ta sveti les ter se bridko zjokala. Kaj bi se ne? Nosila je težji križ od tega, ki ga je objemala. Srakar je hitel v mesto. Po ulicah je že gorel plin in povsod je bilo polno ljudi. Takoj je krenil v gostilno. Temno je bilo v gostilni in pa polno dima, da prišedši noter ni človek skoraj ničesar razločil. Srakar se je pa tam dobro spoznal. Stopil je v kot k mizi, kjer je sedelo več moških, njegovih znancev. Obesil je čepico na kljuko, a mesto pozdrava je vteknil dva prsta v usta pa zažvižgal, da je šlo skozi ušesa. Tovariši so se mu smejali, natakarica je pritekla ter mu prinesla v kositarjevem vrčku piva. Navadnih vrčkov zato ni maral, ker jih je preveč pobil. Nastavil je vrček k ustom ter pil v dolgih požirkih, potem udaril ž njim ob mizo, rekoč: »Pri-mojruha, danes si ga moram privoščiti". — Prav praviš, saj je Silvestrov večeri — Kje je pa Lukec nocoj? — Koga bo, baba! je zagodrnjal v kotu obrastel mož ter mogočno pljunil. Bežal je k vajam rokodelskih pomočnikov. Sv. Tri kralje bodo predstavljali. — Naj gre kamor hoče zaradi mene, še h kapucinom za fratra, če ga veseli, je pripomnil drugi. Jaz sem vedno trdil, da je tercijal. Rajši se spustim v pogovor nevem s kom, kakor s tako puščobo. — Vi govorite kakor olikan človek, je pristavil krčmar, ki je prišel med tem k mizi ter mu je potolkel po rami. — Kakor izobraženo, zakaj bi pa ne? Da imam denar, bi bil gospod kakor vsak drugi. — E, kaj denar! je zavpil Srakar. — Jaz sem tukaj tudi gospod! Koga boš! Vrata so se odprla. Dve ženski, moški in deček so vstopili. Dami sta imeli krog pasa obelel trak in oguljeno obleko, ki srce z žalostjo napolnjuje kakor pogled na uvelo cvetko. Lasje jima niso bili počesani, a lice lepotičeno. Prva je nosila harpo, druga pa kitaro, starec z zabuhlim obrazom je imel gosli, in deček flavto. Posedli so za mizo in zaigrali ter zapeli. Gostje so se zmeraj bolj razgrevali in čimbolj so bili razuzdani, tem nesramnejše so bile pesmi škripačev. ene zahteve, dal nobene koncesije, in vendar so mu dovolili premirje. Ko pa je potekalo premirje, poneha vala potrpežljivost in se oglašala v moreči dolgočasnosti nezadovoljnost, tedaj je baron Gautsch vrgel v zbornic* novo misel, srečno idejo, ki je mnoge omamila, druge pretresla in napojila z novim, svežim, mladim življenjem. Izjavil je v zbornici lojalno in odkrito, da vlada pripravlja volilno reformo in jo predloži zbornici že v svečanu. Vlada je sama priznala po svojem načelniku in voditelju, da je Šchmerlingov volivni red krivičen, prikrojen po nemškem kopitu, ker ne odgovarja političnim, kulturnim, narodnim in socialnim razmeram v Avstriji. Kakor močna nevihta z bliskom in treskom v pasjih dneh izčisti nasičeni in izprijeni zrak ter poživi naravo, tako je baron Gautsch s svojo slovesno obljubo in zgodovinsko izjavo očistil ozračje, pregnal moro, ki je dušila duhove, ter vzbudil novo upanje. Splošna, enaka tajna in direktna volilna pravica je zahteva časa, postulat naše dobe. Mi ne vprašamo, ali je ogrska kriza ali ruska revolucija pospešila preobrat mnenja in prepričanja vmerodajnih in najvišjih krogih. Nam danes zadošča dejstvo, da hoče vlada močnemu gibanju odpreti zakonito pot, nezadovoljnosti dati duška in socialnemu razvoju ter redu odkazati urejeno strugo in smer. Proč s privilegiji, ki vzbujajo le srd in zavist brezpravnega prebivalstva, proč s polovičarstvom, ki rodi le razdor in prepir. Peta kurija, namenjena le za delavske stanove, je politična pot vara, pisana krpa na raztrganem in preperelem dežniku,. ki pomeni volivno pravico. Že sama resna obljuba, da vlada pripravlja reformo splošne volivne pravice, je kakor električna iskra vzbudila duhove po vsi širni državi, naravno da tudi v parlamentu. Poslanska zbornica je soglasne pritrdila predlogu, naj se otvori razprava e vladni izjavi. Pet dni so govorniki raznih strank izražali želje in zahteve glede volivne reforme. Večina poslancev je trdno prepričana, da evolucija časovnih teženj zahteva splošno in enako volivno pravico. Zdrava in zakonita evolucija političnih in socialnih zahtev in pravic mere preprečiti politično in socialno revolucijo, poživiti parlament, udahniti mu novo življenje in moč, da pospešuje socialno blaginjo, kakor jo zahteva socialna pravičnost. Dvema torej ni najmanjšega, da vlada pripravlja nov volilni red. S to misijo so se sprijaznile tudi one stranke, ki imajo svoje načelne pomisleke proti splošni in enaki volivni pravici. Pač pa je važno vprašanje, kako hoče vlada uravnati in izvesti te načelo. Ali dobi načelo splošne in enake volivne pravice tudi pravo zakonito obliko? Ni dovolj, ako gospodar podere staro poslopje, ter pripravi stavbišče, marveč mera tudi previdno, modro in solidno zgraditi nove moderno stavbo. Že danes je gotovo, da bode volilna pravica splošna, to je, da dobi vsak moški državljan po en glas. Tudi o pluralnem in prooorčnem volilnem si stemu ni govora. S tem pa ni še rečeno, še manj zagotovljene, da bode volilna pravica tudi enaka. Kurije sicer odpadejo, toda enakost glasov še ne jamči enake volilne pravice. Kakor moremo doslej pregledati in presoditi želje raznih strank, sta dve struji. Prvič hoče vsak narod ohraniti svoje posestno stanje in drugič hočejo posamezne dežele dobiti več poslancev. Z drugimi besedami: Nemci in Poljaki hočejo enako vo lilne pravico onemogočiti s takozvano »vo- Naposled sta nastopila starec in mlajša dama ter zapela dvoglasne — zapela v besedah in mimiki tako nesramno pesem, kakršne je videti in slišati le od dunajskih javnih pevcev (Volkssanger) v središču no-vomodne kulture. Poslušavci so se smejali, ploskali ter ponavljali refren s pevcema vred. Ko sta nehala kričati, je vzela mlajša no>e ter šla pobirat okolo miz. Srakar ji je vrgel dvajset vinarjev. Ko se mu je za te posebne prijazno nasmehnila, jo je objel krog pasu ter ji pritisnil na barvano lice poljub, a---doma je sedela njegova žena z dvema otrokoma vred za mizo. Otroka sta jedla golo juho, mati pa je plakala. — Mati, jejte ne, je rekel deček. — Zlati moj, le jej, le jej, jaz nimam nič slasti — Kdaj pa pridejo oče? je vprašala deklica. — Bo že prišel, le priden bodi! Nata vsak eno jabolko, da bosta vedela, da je zadnji dan v letu. Brž pojejta, molita, da pojdeta spat. Z.be vaju, a drva so draga. Moramo varčevati. Otroka sta prosila, naj jima pove lilne geometrijo." Razdeliti hočejo posamezne dežele v neenake volilne okraje, da si ohranijo ali še pomnože število svojih poslancev. Na drugi strani zahtevajo Poljaki za Galicije z ozirom na število prebivalstva ter Nemci na Češkem, Moravskem, Nižje-Avstrijskem in v Šleziji nekak deželni pluralni sistem, to je več poslancev za te dežele z ozirom na „višjo omiko, večjo davčno meč in nižje število analfabetor." To je isti oreh-koščak, ki ga morda vlada ne bode megla streti, to je sedaj najvažnejša naloga volilne reforme. Ali bode vlada v svojem načrtu tako razdelila volilne okraje, da bodo nove volitve mogle podati prave podobo narodnih razmer v Avstriji? Pe številu prebivalstva morali bi Slovani sami tvoriti v zbornioi lepe večino. Ako pa novi volilni red tako razdeli volilne okraje, da bodo Nemci kot „beati possiden-tes" ohranili sedanje število svojih mandatov, potem ni govora o enaki volilni pravici, ker bi neenakost v volilni geometriji ubila načelo enakosti Danes pač še ni mogoče izreči prave sodbe, dokler si ne ogledamo vladnega načrta. Izreči pa moramo upanje, da se vlada ne zmoti v svojem računu. Upoštevati mora tudi državne koristi, ki zahtevajo močno jugoslovanske straže ob Adriji, uvaževatl. mora vse impenderabilije, ki so uteži na politični tehtnici. Ali naj nas vara upanje? Navzlic vsej negotovosti gojimo nado, da se z novim letom prične tudi novo življenje v državi in deželi. Splošna in enaka volilna pravica naj prerodi državo in njene narode, ublaži narodne prepire, omogoči narodno spravo ter položi temelj tudi socialni reformi. Volitev u ribniško-Kočevskem velikolnSkem »olivnem okrnili. Sukljeja se boje. Deželno gospodarstvo so lioeraici silne zavoz<"!:. Le preberite v »Domoljubu", kaj sta o tem povedala poslanca dr. Šusteršič in Šuklje na shodu v Ribnici. Šuklje je eden prvih mož, ki se razume na deželne gospodarstvo. Liberalci imajo silno slabo vest in se grozovito boje, da bi jim Šuklje pri deželnem gospodarstvu pogledal na prste. Zate take srdito agitirajo proti njemu, zate smo pa tudi mi zanj! Ofl je naš odličen državni poslane^ pa bi ne bil deželni poslanec? Možje da volišče! Naši poslanci se krepko potegujejo za Vas, vi se pa zanje in zmaga bo ljudska — liberalci bodo pa na tleh. V boj za moža, katerega se liberalci boje! Drobnič in ribniška dolina. Neumijtvo se nam zii, kako se more Drebaič ponujati Ribničanom za kandidata! Ali se on ne spominja več tistih časov, ke se je gradila cesta iz Sodražice na Loški potok? Projekt je bil ta, da se cesta soelje tudi iz Sodražice skozi Jurjevico v Ribnico kot ekrajna cesta, ne pa samo iz Loškega potoka do Drobničeve — gestilne Drobnič se takrat za Ribaičane ni potezal še prav po volji mu je bilo, da se Ribničanom ne da prekoristna cesta. On je gledal le svojo gostilno, ribniška dolina je pa vendarle morala prispevati za njegovo cesto! Tako je, ljubi sodraški birt! Birt si, pa si bržkone delal račun brez — birta! — Stara pesem. V rokah imamo volilni oklic ribniške ali bolje rečene poto-ške kmečke stranke. To je stranka tiste vrste, kakšio povest ali pa pravljico o zlatem gradu. Bom že, le molita in ležita spat. V postelji vama bo gorkeje. Otroka sta slušala. Mati je ž njima vred pokleknila, kadar pa so odmolili, je dejala: — Molimo še en očenaš, da bi nas Bog rešil težkega križa. Revčka nista umela teh materinih besed, pa goreče molila v svoji nedolžnosti. Nato sta legla. Mati je prisedla k njima. Gladila jima je lice ter pripovedovala pravljico o zakletem gradu. Kadar pa sta zaspala, je sedla za mize ter ob majhni svetilki šivala s premrlo roko dečku raztrgane hlače. Odbila je deseta, ednajsta, polnočna ura. Uboga žena se je zdrsnila, snela s stene sv. razpelo, kakor bi se hotela ute-šiti, ter ga poljubila. Bilo je ena po polneči. Pred vrati je nekaj padlo. Prestrašena žena je odprla vrata, a mož je prikolovratil noter ter vpil s hripavim glasom: — Kaj me gledaš, hudič? Tako te bom ... pa je omahnil na klop. Glava mu je padla na mizo — pa je omamljen zaspal. Žena je upihnila svetilko ter legla spat. Otroka sta se vzbudila, a kakoršne se pri nas prikažejo zadnji čas ob vsaki volitvi. Kakor po drugih krajih, tudi naši kmečki stranki načeluie liberalec od nog do glave potoški eksžupan Rus. Vsi drugi, ki v začasni stranki zvonec nosijo, so vse prej kakor kmetje. Tudi kandidata Drobniča ne izvzamemo. Prejšne čase bil je »kuršmid* sedaj mu pa dohajajo glavni pridelki iz gostilne, ne pa od kmetije. Živela taka kmečka stranka! Besede „katelišk", »duhovnik« ali cele »far", katero pri agitacijah dosledno rabiie, se jako ogibljejo v svojem oklicu. - Že vedo zakaj. Govore o neke vrste odkritosrčnosti; mi jim pa v obraz povemo, da nje same in njih program sama hinav-ščina skup drži! Kako Rus in njegovi ljudje za Drobniča agitirajo. Rus bi svojim Travničanom jako rad velike dobrega in lepega e kandidatu Drobniču povedal' Ker pa skoro nič ne ve, pomaga si na drug način. Zelo mnogo govori zoper Šukljeta in Šusteršiča, zraven tega pa tudi svoje zasluge, katere si je stekel za Loški potok, vleče na dan. Da bi tam več uglednih mož spravil na Drobničeve stran, napravlja pogoste love, na katere vabi celo take može, kateri se ga pred kratkim iz svojih hiš metali. Ne pa saj on vsem prav rad odpusti, da jih le za Drobniča pridobi. O sebi ve povedati, da je nesrečnim pogorelcem iz Retij pridobil državno podporo; nadalje, da bo z njegovo in Drobničevo močjo prav kmalu stekla železnica dovlačnica iz Žlebiča v Loški potok ali vsaj do Sodražice. Glede državne podpore nam je tolike znanega, da je on dotičae prošnjo spisal, kar bi bil, za eno krene storil vsak zakotni pisač. Železnico bo pa baje Rus spredaj vlekel, Drobnič pa zadejj potiskal. Drobniča hvalijo Rusori pomigači, da je celo za neko bloško vas vodovod izposloval Še za tuje volilne okraje se torej mož toliko briga in trudi, kaj bo še le za svoiega vse storil. Tem dobrim ljudem le v toliko stvar pojasnimo, da tisti Drobnič, o čegar zaslugah za vodovod so v .Domoljubu" ali kje drugod čitali, ni sodraški Drebnič, ampak znani poslanec enakega imena, doma iz Blok, ki v deželnem zboru zastopa notranjske kmečke občine. Nikar torej imen zamenjavati. Pa saj takim in podobnim neumnostim niti vsi Trav-ničani ne vrjamejo. Kar je le preveč, je preveč. Zato gospod Rus in vaši najemniki, jenjajte s take agitacijo inpoprimite se raje svojih žag, da do 4. jan. ne zariave. Zdravi! Liberalci agitirajo. Po velike laški okolici sta v sredo agitirala Podraž in Pakižev sin Karol za Drobniča. — Pakižev sin Karol je pravil, da mu je rajni oče naročil pred smrtjo, da se mora gotovo maščevati nad Šukljejem. Dvomimo, da bi rajni Pakiž, o katerem pravijo njegovi sorodniki in prijatelji, da je bil mož blagega srca, pred smrtjo gojil kake maščevalne misli. Na vse zadnje bi bilo pa maščevanje zelo slabim in nespretnim rokam izročeno. Ubogi Pakiž, katerega spomin blati lastni sin. Za Drobniča agitira pov Velikih Laščah in okolici notarjev pisar Žlindra. Ne vemo koliko pridobi s tem pisarna njegovega gospodarja. Radovedni smo, koliko bn takih volivcev v Laščah, ki več verjamejo Žlindri, kakor pa lastni pameti. Drobnič nam poslanil ne bo! Najhujšo agitacijo je Drobnič v Sodražici vprizeril, kajti mnogo mu je na tem, da vsaj v občini, v kateri je 17 let načeloval, doseže častno večine. Med ljudstvo je raz-bobnal po svojih agitatorjih zlasti tole: Cemu se duhovniki vtikajo v volitve? Če od strahu si še dihati nista upala, stiskala sta se drugi k drugemu Tako so slavili Silvestrov večer pri Srakarjevih. II. Iz Rosenfeldove tvornice sta prišla črez kakšnih deset minut za Srakarjem stari Lu-kec in sin. Lukec je bil tvorniški ključavničar, a sin mu je pomagal. Krenila sta na one cesto mimo križa, koder je podila strast Srakarja. Dolgo sta šla molče; kadar pa sta dospela h križu, sta tam zagledala klečečo Srakarco. Reva je bila tako v bolest vtopljena, da ni čula prihajajočih korakov. — Dober večer, Srakarca! jo je pozdravil stari Lukec — i kaj pa delate tukaj? Ozrla se je, a tolike da je mogla odgovoriti od sramu: — V mestne cerkev mi je predaleč, pa opravljam tu svojo pobožnost. Povsod je Bog. — Povsod! No Bog Vam daj srečne:še novo leto, kakor je bilo letošnje za Vas! — Bog daj! je vzdihnila žena, si otrla solzo pa vstala. Lukec ji je dal roke in odšli so vsak svojo pot. sedaj ne obdržimo poslanca v Sodražici, je za naš kraj za vselej izgubljen. Prvo ugaja liberalcem, drugo pa nekaterim volivcem naše stranke, ker so kajpada ponosni na to, da je deželni poslanec za kočevski okraj v njihovi sredi. Oboje vleče. — Pa počasi g. Drobnič. Pred kakimi desetimi leti ste drugače govorili in mislili. Takrat, ko ste za božjo volje prosili, da naj vas s svojim vplivom in glasovi še n a d a 1 j e o bd rže na županskem stolcu, raz kateri bi vas bili brez duhovniške pomoči tedanji »Kitajci" brez dvoma na tla posadili, se vam bili pa duhovniki dobri. Kaj hočemo, človek je pozabljiv. Kar drugega tiče, sme pa prepričani, da največja nesreča bi ne bila za Sedražico, še manj pa za celi volivni okraj, ako izgubi sedraška občina poslanca Drob-ničevega kalibra iz s roje srede Ako je pa neizogibno potreba, da volivce zastopa ravne sodraški občan, pa Drobniča in njegove privržence opozarjamo, da tudi državnega poslanca, kateri bo kmalu moral voljen biti, izbero iz svoje občine Primerna kandidata za državni zbor bi bila po naših mislih Matevž Gruden ali sedlar Eržen. Če vam teh dveh noben ne bo ugajal, vam bomo še primernejih nasvetovali. K sklepi še nekaj. Povejte vendar svojim pomočnikom, če ste res kmet in kmeta ljubite, da naj se nikar take ne zgražajo, ker se je neki resničen kmet iz sodraške ebčine drznil javno nastopiti na zadnjem ribniškem shodu. O a ne more pomagati, če mu je Bog dal boljši govorniški talent kakor kakemu kandidatu. Ne dovolite jim tudi, da bi se do kmetov — saj ste baje kandidat »kmetske stranke" — tako surovo obnašali, kakor so na zadnjem shodu počenjali Sploh kmetom nekoliko več pravic priznajte, kakor samo te, da bi v dan 4. januarja smeli zapisati na svoje glasovnice vaše ime. Med pravimi kmeti gre pa le ta glas od ust do ust, da moža, ki je kandidat tistega Rusa, katerega se na shodu najslabši elementicele ribniške doline na svojih ramah nosili, ne bodovelili svojim poslancem. Lep sin svojega očeta je vse-kako Karol Pakiž, sin blagega rajnega poslanca Pakiža. Sicer smo že prej vedeli, da je čisto drugega duha nego oče njegov, a pokazati se ni upal, ker se je bal očetove šibe in klofute A sedaj ? Sedaj pa so se mu pokazali rožički, ki so mu že prej rastli in se skrivali pod lasmi. Slovesno zatrjuje v sedanji volilni borbi: »Moj oče bi se obrnil v grobu, ako bi vedel, da Šuklje kandidira v njegovem volilnem okraju" Mi pa tako trdimo: »Karlnov oče se je komaj pohladil v grobu, že njegov sinko očitno in strastno nastopa proti stranki, ki jo je zvesto zastopal rajni Primož skozi 32 let! O blagi Primož, kako si se eb tem prizoru moral obrniti v gr^bu!" „Kdor je osel, naj roko dvigne!" tako je nekdo zaklical na shodu v Rionici. In v hipu so dvignili reke potoški in sodraški kričači! To vam je bil lep prizor! V Sodražici se je za Drobniča najbolj vnel slavnoznani Mitevž Gruden. Ta mož je, kar kdo hoče, ali liberalec ali klerikalec , prav po zgledu svojega u č e n i k a. Pravijo, da zadnji čas, odkar od jutra do večera dela za Drobniča, silno hujša, Dalje v !■ prilogi. — Matija, si videl, kako je bila ebjo kana ? je spregovoril črez nekaj časa Lukec. — O, videl, videl. — Menda ga spet ni domov. Kar črez teden zasluži, zapije v soboto in nedeljo. Kakšen križ! Uboga žena, uboga otroka! — Kako so nesrečni! Ko bi bil že sam — a tak! O, da se oženjen člorektako malo zmeni za družino! — Viž, Matija, česar se navadi fant, tega ne opusti kot mož in oče. Sam priznavaš, da je to od Srakarja jako grdo — a vendar zahajaš v njegovo družbo! — Nič več ne pojdem, oče. Tudi nocoj ne? — Ne! Obljubil sem Andreju, da pojdem nocoj na društveni večer. Rad bi se vpisal v to društvo. — A res? — Res, zakaj bi se pa ne! Stari Lukec je pospešil korak razve-seljenega srca. In spet sta molče stepala naprej. Kadar pa sta prišla v mesto, sta zaslišala iz nasprotne cerkve petje in erglja-nje. Bil je „Te Deum" pozneje, da bi se tudi delavci lahko zahvalili Bogu na koncu starega leta. Pred cerkvijo se je ustavil stari: — Matija, pejva zahvaljevat Boga! in da se je bati, da (ta agitacija ne položi na bolniško posteljo. On je res delaven agitator; ne zadostuje mu le domača občina, ampak tudi po Laščah in sosednih občinah mu kažejo, kje da so vrata Pa ljubezen do njegovega malika vse prenese, vse pretrpi. Nič manj strastna za agitacijo ni njegova boljša polovica. Oba pa prekosi v tem rokodelstvu njihova hčerka Micika. Komaj je stara sedemnajst let, pa že zabaja sama na delo. Ona naravnost ukazuje, kako naj kdo voli. Gorje tistemu in njegovi trgovini, kdor bo volil z župnikom. Pravijo, da ima na slednjega za te tako piko, ker ji premalo dolžne časti izkazuje. Mi bomo že povedali, da naj se poboljša. O Miciki pa z mirno vestjo trdimo, da je še mnogo od nje pričakovati. Bog daj zdravje mladi Amazonki. Samo take huda naj nikar ne bo, da ji jezica ne bo škodovala. Drobničevi agitatorji se silno trudijo za svojega onemoglega kandidata. Pokazali so se tudi na rob velikolaškega sodnega okraja, naprej pa se ne upajo, ker se že tukaj zvedeli, pečem je mast. Strašila sta tukaj pred par dnevi podraški Gruden in Pakiž, ki sta ponujala volilcem že napisane glasovnice zaDrobniča. Kakor se sliši, sta jih zelo malo oddala, in jih bo torej treba porabiti v drug namen Govorilo se je tudi o Drebničevem volilnem shodu v Velikih Laščah, pa so ga že menda agitatorji podučili, da ni varno prestopiti hriba Sv. Gregorja. Veliko prijetneje je doma za pečjo. Pokažimo 4. januvarja Drobniču, da si bo zapomnil za vselej, kdaj je nastopil proti kandidatu Slovenske Ljudske Stranke. Pozor volilci! Postava zahteva, da se pri volitvi v glasovnici jasno označi oseba izvoljenca. Zapišite toraj v glasovnice Jasno in točno 3 Franc Suklje, dvorni svetnik in državni poslanec v Kandiji. Take glasovnice ne bede mogel nihče zavreči. Ce pa bi oseba izvoljenca na glasovnici ne bila jasno označena (ime, priimek, stan in bivališče), se glasovnica lahko zavrže in tako pride volilec eb svojo volilno pravico, stranka pa po neumnosti izgubi glas. Tedenski pregled. S h o d v R i b n i c i. Naš kandidat namesto rajnega poslanca Pakiža, dvorni svetnik Fr. Šuklje se je predstavil volivcem na javnem shodu ane 26. decembra v Ribnici. Na shod se je pripeljalo samo ijl DobrepolJ 230 naših mož. Neki Rus pa ie ielal za stranko „Slov. Naroda". Tudi on in njegovi »junaki" bi bili lahko povedali svoje mnenje pa pokazali so zopet našim možem, kako divja in neotesana je „olika" pičlih privržencev „SIov. Naroda", ki so prihrumeli v družbi najetih, vinjenih klapcev in pisarjev. Ker kaj pametnega in stvarnega ti ljudje ne znajo povedati, so hrulili in tulili Naši pošteni možje pa se niso prišli pretepavat zalo so popustili v posojilničnih prostorih razgra- ! jače ter so odšli v prostorno župnišče, kier se ie shod sijajno izvršil J ; Prvi je govoril dr Šusteršiič ter je najprej po- i miloval liberalno stranko, ki ima take brutalne za- 1 stopnike; obžaloval je, da se je dal Drobnič takim ljudem v roke. Drobnič je s tem, da se je postavil pod varstvo Rusovo in „Slov. Naroda" zaigral ves j ugled. Popisoval je nadalje gospod govornik, kaj j so naši poslanci že dosegli za svoje volivce, zlasti ' za krošnjarje ter povdarjal, da se je naša stranka ' vedno trudila za koristi ljudstva, kar niti nasprotniki ne morejo ovreči; za koristi ljudstva se hočejo boriti i nadalje. Drugi govornik je bil kandidat Suklje. Volivci f„°..f avahno pozdravili. Ovrgel je vse neresnične trditve, ki Jih Je o njem nagromadil liberalni volivni oklic. Očita se mu pokojnina, ki mu jo dale državna zaloga šolskih knjig, katere načelnik je bil, ne pa davkoplačevalci. Izjavil je : „Jaz stopam pred vas ne kot uradnik, ampak kot zemljiški posestnik, ki vem, kaj je treba kmetovalcu. Naštel je potem, koliko je že dosegel za izboljšanje cest, za preskr-bovanje pitne vode, za gradnjo dolenjske železnice itd. Razvil je potem svoj program, kako hoče delovati za šolstvo, za saniranje slabih deželnih financ, da ne bo obremenjen zopet kmet. V liberalnem taboru si hočejo pomagati z velikim zvišanjem naklad. — Končal je z izjavo: „Stojim na programu .Slovenske Ljudske Stranke, ker je njeno stališče edino pravo." Kandidatura Šukljeja je bila soglasno sprejeta. Oba gospoda govornika so številni volivci grede na kolodvor burno pozdravljali. V slovo so na kolodvoru doneli navdušeni živio-klici. Poslanec StrojkoviČ je v srbskem parlamentu predlagal, naj se zniža plača kraljeva od 1,2000.000 dinarjev na 800 000, češ, da ima francoski predsednik manj, nego srbski kralj. - Na postaji v Šent Petru je vlak povozil 19 letnega J. Slabnika, v Ljub-ljan pa 32 letno Emo Rabičevo. Oba sta umrla. -V vodnjak je skočil slaboumni duhovnik B. Bevk v Gorici Rešili so ga pravočasno. — V Tržiču je umrlnaduaitelj J. Kragl. - Novo pokopališče v Ljubyani bo odprto 1. majnika 1906. - Dezerterii v nemški armadi se množe V enem letu je 14. ar-madni zbor v Alzactfi na ta način izgubil do 1200 £ i. ;., ržaški škof Je izdal vernikom svoje ško-nje božični list ter v njem zahteva, naj se mladina vzgaja v versko-nravnem duhu. Povod temu listu so dali nekateri učitelji, ki so sklicali shode, kjer so izjavljali, naj bo šola brez vsakega verskega značaja Skof poživlja tržaško ljudstvo, naj ima šol-sko vprašanje pred očmi zlasti pri volitvah v mestni zastop ter naj se združi v obrambo verskega prepričanja. Deželno učiteljsko društvo je imelo v četrtek občni zbor v Ljubljani. Govorilo se je največ o »boju za staro pravdo" : o plačah. Dokler se ne reši to vprašanje, „naj počiva tudi vsako drugo delo Napadali so govorniki naše poslance ter sploh deželni zbor, češ, vsi poslanci so naglašali, da je položaj učiteljev nevzdržljiv ; sedaj je treba dejanj. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva zvišanje plač nele oženjenim, temveč vsemu učiteljstvu, kajti enakim dolžrostim gre enako plačilo. Sprejel se je tudi predlog, naj liberalna stranka odstopi učiteljstvu en siguren ? mandat za deželni zbor. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta ima 36.608 K premoženja. — Oratorijski koncert »Glasbene Matice" bo 12. in 14. jan. — Plemenitaš Rec-cari v Bolonji je zapustil salezijancem več milijonov. — Društvo .Abstinent" dobro napreduje. Doslej Šteje 75 članov ter si je oskrbelo lepo vrsto strokovnih del in časopisov. — Zakonski načrt volivne pravice bo predložen v zbornici meseca febr. Splošna, enaka in direktna volivna pravica se vpelje po vsej državi. Število poslancev se bo nekoliko zvišalo. Nekatere dežele, med njimi tudi Kranjska, bodo izgubile baje po nekaj poslancev. Rusija. Vsi listi obširno poročajo o krvavi prekuciji ki se je vršila 22. in 23. dec. v Moskvi. Uporniki so hoteli mesto dobiti v svojo last ter zasesti kolodvor, mestno hišo in mestno banko ter proglasiti začasno vlado. Zgradili so do 40 barikad in žičnih ograj. Vojaštvo je nastopilo. Topničarji s topovi in strojnimi puškami so bili nastavljeni zlasti na Glavnem trgu. Grozni barikadni boji so trajali tri dni. Topništvo je streljalo s šrapneli. V hiši nekega ravnatelja je bilo 500 vstašev, ki se niso udali toliko časa, da so vojaki topove nanje namerili Drugo hišo, kjer so bili vstaši, so vojaki dobesedno razrušili, ker so vstaši nanje streljali. Število vstašev cenijo na 60 tisoč. Poroča se, da je bilo m tvih in ranjenih do 15.000 oseb. Vstaši so plenili prodajalnice. Posebno hrabro in neusmiljeno so se obnašale ženske. Moskva izgleda kakor oblegano mesto, Revolucija doslej Se ni zadušena docela, ker vstaši še vedno grade barikade. Vojaki so izmučeni. V Moskvo je prišel general Miščenko z diktatorsko oblastjo. deliti svoje bogate darove. Sv. M klavž je obljubil, da drugo leto zopet obišče dunajske Slovence. TržBke novice. Vstopila sta. V senci pod korom sta stala. Kadar pa je bil blagoslov in je spev utihnil, je Matija slišal, da oče jokajo. To ga je pa tako presunilo, da je i njemu za. igrala solza v očeh. Ko je pobožnost minila, je prijel oče Matija za roko, pa sta hitela domov. Še nikdar ni storil tega. Matiju je bilo pri tem tako milo in sladko, kakor še nikoli v razuzdanih družbah, koder je poprej iskal sreče. Doma ju je mati že pričakovala. Ko sta vstopila, je objel Lukec ženo ter jo vroče poljubil v lice. Ona pa ga je začudeno gledala pa ga smehljaje vprašala: — Kaj pa ti je nocoj ? — Viž, mati, Matija se bo vpisal v društvo rokodelskih pomočnikov pa nič več ne pojde v krčmo! Prav tedaj pa je deklamiral mlajši Matijev brat — ljubljenec staršev — igro Sv. trije kralji: Slava Bogu na višavah In mir na zemlji ljudem! In bilo je veselje, radovanje in mir! Kadar pa sta brata zvečer domov prišla od društvenega večera ter sladko zaspala, je vzela mati svečo, šla po prstih k Postelji ter ju gledala z blaženim očesom, kako spi nocoj doma tudi Matija ob pravem času. Pomočila je prste v blagoslovljeno vodo ter ju poškropila. Sleherna mati je tudi svečenik--- Godovi prihodnjega tedna, j Nedelja pred novim letom 31. dec. Silvester, 1 Pavlina; ponedeljek l.jan. 1906. Obrezovanje Gospodovo (Novo leto); torek 2. Makarij, Mar-tinijan ; sreda 3. Genovefa, Salvator; četrtek 4. Tit, Izabela ; petek 5, Telesfor, Simeon St.; sobota 6. Razglašenje Gospod o v o (Sv. 3 Kralji). ! Slovenska »Straža" na Dunaju. J Miklavžev večer, ki ga je priredila »Straža", je izredno zadovoljil mnogobrojno zbrano občinstvo dunajskih Slovencev. Večera se Je udeležil tudi drž. poslanec g. dr. Ignacij Žitnik. Ta večer smo imeli priliko opazovati, kaj se da doseči z vstrajno pridnostjo in požrtvovalnostjo. Na naše posebne veselje moramo odkrito pri-poznati, da napredujeta društveni tamburaški in pevski zbor očividno od meseca do meseca. Kako krasno je odmevala Nedvedova »Naša zvezda"! Jako nam je ugajal Skrbinškov „S n e ž e c«, kakor tudi druge pevske točke. Z velikim zanimanjem smo poslušali soretno proizvajanje klavirskih točk! — Miklavžev večer »Straže" je vsako leto obenem spominska slavnost društvene ustanovitve (6. dec. 1903). V slavnosti primernem govoru je začrtal govornik letošnjega večera na kratko vodilne ideje, ki dajejo »Straži" smer delovanja, ideje, katerim mora društvo ostati vedno zvesto, da bo meglo izpolnovati tudi v bodoče svojo nalogo. Pismene je pozdravil na Miklavževem večeru zbrane dunajske Slovence v Jepih besedah društveni prijatelj g. Fr. H. Z u n d & 1 e k , katehet v Pragi z bodril-nim vzklikom: »Ljubezen do Boga in lepe Vaše domovine, Vam bodi zvezda vodnica na poti življenja!" Miklavže* večer se je zaključil z nastope m sv. Miklavža s spremstvom lepih angelov in strašnih parkeljnov, kar je zbudilo mnogo zabave in veselja, med mladino pa tudi strahu in trepeta. A strah se je iz-premenil v veselje, ko je sv. Miklavž začel Umrl je v sredo 27. decembra 1905. ob 3. uri zjutraj blag. g. Josip Kragl, vodja na tukajšni štirirazredni deški, štirirazredni dekliški in trirazredni obrtni šoli, previden z svetimi zakramenti, v 54 letu svoje starosti. Spomenica na grob gosp. J. Kragl-nu, nadučitelju. Ni ga več med nami vzernega učitelja, skrbnega vzgojitelja, vestnega kristjana. Tržiška šola žaluje eb nenadomestljivi izgubi. — Z občudovanja vredno vnemo in požrtvovalnostjo se je trudil blagi pokojnik za povzdigo tržiške šole — dolgih 25 let. Danes zavzema ta šola odlično mesto med ljudskimi šolami na Kranjskem. — Le en glas gre po Tržiču: Skoda za dobrega gospoda! To so bili gospod, kateremu smo lahko izročili svoje otroke v vzgojo. S paznim, pravim očetovskim očesom je gledal blagi pokojnik na njemu izročeno mladino. Z očetovsko strogostjo zatiral je plevel, a z materno ljubeznijo gojil čednost v srcih mladine. In ni ga več — skrbnega vrtnarja. — S palčico v reki — gledali smo — slabotnega moža, kako je stopal vsako nedeljo — in, če mu je čas dopuščal tudi ob delavnikih k sveti maši. Smrtno kal bolezni je že nosil gosp. vodja v svojem telesu, a maše ob nedeljah ni izpustil, dokler ga ni položila huda bolezen na postelj. S paznim očesom je opazoval vedenje šolske mladine v cerkvi. In sedaj — zapuščen je prostor v cerkvi — določen za gg. učitelje. Njega ni! Večkrat je potožil blagi pokojnik nad mlajšim učitelj-stvem, ki tako lahkomišljeno zapušča svoj vzor — prvega učitelja in mladineljuba Gospoda Jezusa. — Svetnega odlikovanja za svoje neumorno delovanje 25 let na tukaj, šoli ni prijel, ker je bil preskromen in je živel le za šole; a upam ., da mu je večni Sodnik trnjevo zemsko krono že izpremenil v krono zasluženega veselja. Počivaj v miru, blagi prijatelj učitelj! Kdo bo naslednik g. Josipa Kragl«na ? Sola tržišk* je velika in služba odgovornosti polna Želimo moža, ki bo kos težki službi in se tudi oziral na krščansko mišljenje tržiških starišev. Naj bi odgovorne gospode pri tem ne vodili nikaki strankarski oziri, ampak edinole: blagor šele in nežne mladine. Na en dan 6 mrličev je bilo pretekli teden. 5 otrok in siara žena Jera Pristov, ki je prišla iz Sela pri Breznici iskat zdravniške pomoči v Tržič. K gosp. zdravniku je prišla še sama. Ko jo je gosp! zdravnik ogledal, pravi: »Sedaj mi je pa malo bolje", omahne na stol in umne. Pa res nikdo ne ve, kje ga čaka smrt Ždlostni so prihiteli otroci in prepeljali mrtvo mater v domači krai. V Lomu, občina sv. Katarine, se bile občinske volitve. V odbor so bili voljeni sami odločni katoliško narodni možje. lf adventu je pri zornicah v farni cerkvi krasno prepeval moški zbor društva sv. JoJefa. Pogreb g. nadučitelja K r a g 1 a je bil res veličasten. Že dolgo ni bilo takega pogreba. Vse, stare in mlado je hitelo ljubljenemu g. nadučitelju izkazati zadnjo čast. Pred stanovanjem rajnkega zapeli so mu v slovo pevci društva sv Jožefa, na pokopališču pa pevci slovenskega bralnega društva in učitelji iz raznih krajev navzoči. Pogreba se je udeležila vsa domača tržiška inteligenca, g. ravnatelj J. Hubad z gospo soprogo iz Kranja, okrajni šolski nadzornik g Ka-linger, mnogo učiteljstva in duhovnikov, njegovih bivših učencev. Čudno se je vsem zdelo, da ni bile ob grobu nobenega govora, kakor je te običajno, ko je bilo navzočih mnogo učiteljev. Pa menda vendar ne zato, ker pokojni g. nadučitelj ni bil liberalec. Premnogim učencem in učenkam so se solzile oči, ko so blagega gospoda polagali v grob. Rajnki je deloval celih 26 let kot vodja v Tržiču Leta 1895 je bil imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za Kranj in Radoljico, toda resigniral je na to častne službo, ker je hotel vse svoje moči posvetiti le poučevanju mladine Geslo pe katerem se je g. nadučitelj vedno ravnal so bile besede pesnika Gregorčiča: Ne samo kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan. — Blagemu pokojniku svetila večna luč! cana občinski odbor s Koroške Bele in Jesenic, da skupno volita krajni šolski svet za nov šolski okoliš Sava Senožeti. zborovanje je vodil g. okrajni glavar. Občinski odbor s Koroške Bele je izjavil, da se vzdrži volitve in odreka vsako podporo za šolo na Savi. Zastonj je dokazoval g. okrajni glavar, da vsi ugovori zoper šolo na Savi nimajo prave podlage, odbor se je držal svojega. V imenu liberalnih jeseniških odbornikov pa je dal nadpoštar Scbrey izjavo, da se ne bodo zbrali toliko časa več k nobeni seji, dokler se jim ne dd garancija, da bodo mogli nemoteno zborovati, čeravno jih nihče ni motil in je bilo vse tiho in mirne. Prišlo pa je bilo zopet nad 200 mož k seji, da bi bili protestirali zoper imenovanje častnih občanov. Možje niso zaupali liberalcem in so vprašali, ali je seja že zaključena, ali niso morda kje liberalni odborniki poskriti, da bi se zbrali k seji in imenovali liberalne častne občane potem, ko bi se galerija razšla. Sele ko je sam župan izjavil, da sklicana seja ni sklepčna in se ne be pozneje otvorila, razšli so se možje. A liberalci so hoteli umetno napraviti pretep. V veži se nastavili Moreta, prodajalca rdeče in rumene vode (krahelnov), da je izzival odhajajoče može. Razburjen se obrne en delavec proti Moretu ter mu pravi: „Tiho" Začel Si je že prepir, pa so brž drugi delavci skočili zraven in proč potegnili pre-pirajočega se delavca. To pa ni bile ljubo liberalnim agitatorjem, učitelju Fabincu, Jankotu Pretnarju, Chamu iz Ljubljane, tajniku Humerju, ki so stali zunaj in pričakovali, kako se bo liberalni načrt obnesel. Na pomoč jim je prišel liberalni gostilničar Kave zjavornika, očividno pozvan z namežikevanjem, in je začel zmerjati in sramotiti delavce, ki so stali pred županovo hiše, češ, da zaničujejo kmete. S slastjo so poslušali liberalni agitatorji in dopisniki »Jes. straže" Kavčevo zmerjanje. Pa če so pričakovali, da se bode delavci odzvali, zmotili so se. Delavci so molčali, ker so brž spoznali liberalno zvijačo, ki meri samo na to, da bi razdvojili kmete in delavce, in se se mirne odstranili. j Kako Schrey agitira ? Pravi, da bo fara in cetkev prišla na Savo, če ne zmaga en s svojimi kandidati. Menimo, da njemu ni toliko za f a r o ne za cerkev, kot za gostilno, ki je blizu sedanje cerkve. Saj je splošno znano, da marsikateri je »pri maši" v njegovi gostilni, ko se vrši služba božja v cerkvi. Pa lahko je potolažen. Nove fare se ne ustanavljajo kar tako in cerkev imajo tudi že na Savi. Osma maša ostane pri tolikem številu delavstva gotovo na Savi tudi potem še, če se zida nova cerkev na Jesenicah. Pri razmerah, kakoršne so sedaj, še misliti ni, da bi ss odvzela osma maša, torej tudi ne bo treba samo zato zidati še ene cerkve na Savi, ker ta zadostuje. j Kakšne sadove rodi liberalno hujskanje ? Župnika Zabukevca je napadel javno na cesti ravne pred gostilno na pošti liberalec z grdim psevanjem ter upil: Črnega farja ubit'!" Pismonoša Tanca"r in najemnik gostilne sta priči. Ko je župnik hotel izvedeti njegove ime, izgubil se je brž v Schreyevo gostilno. ~ .) Božičnica otroškega vrtca sv. Cirila m Metoda na Savi bo na sv. Treh Kraljev popoldne ob V, 5. uri. Spored : Pozdrav, deklamacije, prizori, petje Otroci bodo ob sklepu obdarovani z gorko obleko Vstop brezplačen. j Božičnico priredi »Katoliško delavsko društvo" na novega leta dan s petjem, tamburanjem in predstavo. Vprizoril se bo božični igrokaz »Materina molitev". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži I. vrste 80 vinarjev, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. Jeseniške novice. j Nič dobrega nimamo poročati z Jesenic. Liberalci vidijo, da so izgubili vso veljavo in moč, pa hočejo sedaj, da bi tekla kri. Potem bi pa klicali na pomoč žandarme in vojake, češ, na Jesenicah ni človek življenja varen, pridite in pomagajte liberalnim odbornikom, da bodo megli voliti še liberalnih častnih občanov j Liberalne zvijače. V četrtek, 28. t. m., popoldne ob 3. uri sta bila skli- Književnost In umetnost. 'Oratorijska koncerta »Glasbene Matice". Veliko in hvaležno ba-ritensko partijo v »Visoki pesmi" bo izvajal kot sodelujoč solist operni pevec slovenskega gledališča gospod Jan Oufed-n i k, ki jo ljubljenec slovenskega gleda-liškega občinstva in od katerega je pričakovati, da be s svojim visokim baritonskim glasom visoke partijo dela najkrasnejše in z največjim učinkom izvedel. V delu „Can-ticum canticorum" sta dve veliki solistovski partiji: sopranska partija izvaja besede .neveste", ki po tolmačenju predstavlja .Cerkev Kristusovo na zemlji", ba-ritonska partija pa izvaja besede „ ženina" »Kristusa". — Velik komponist, morda najboljši, kar jih sedanja laška glasba premore je Henrik Bossi. On velja za najboljšega klasika moderne laške resnejše godbe »Visoka pesem" je že njegovo 120 delo. Delo je novo in se v Avstriji razven v Pragi še ni nikjer izvajalo. Delo pa je tako krasno, da se je na Nemškem, Angleškem, Holandskem in Francoskem tekom 2-3 let že devetnajstič v velikih koncertih z največjim uspehom izvajalo. Mrliške noulce. i Pogoreli so — in prav pošteno —" naši naprednjaki. Že ▼ več krajših in daljših perečilih iz Idrije je blatil znani do pisnik v „Slov. Narodu" kateheta 03walda radi rekurzov, ki jih je vložil ali sam ali kak niegov znanec glede poslovanja županstva. Norčeval se je, kar se je dalo, češ, da je Oswald največji nevednež tega sveta ter je žalostno za vsakega, ki poišče sveta pri njem. Svoj čas je zlasti obdelal občinskega odbornika Kavčiča, ker je rekurirai proti temu, da županstvo vabi k sejam kot viri lista moža, ki ni imel virilne pravice. Le tako naprej, so klicali Kavčiču, žalosten de lavec, ki še kaj veruje duhovniku!—A da nes! Odbornik Kavčič se smeje lahko žu panstvu in „Narodu", C. kr. okrajno gla varstvo je ovrglo pritožbo, a deželna vlada je še pod Heinom drugače govorila ter re-kurzu ugodila. Županstvo se je pritožilo na notranje ministrstvo ter tožno — pogorelo. Priprost delavec je zmagal nad slovitimi idrijskimi „juristia. Radovedni smo le še glede tega, kaj je pa sedaj z onimi sklepi pri ebčinskih sejah, ki so bili sprejeti, ko je odločeval neopravičeni glas Bvirilista" S. K. Čudno se meša štrena, ki jo razvozlavajo naprednjaki i Novo pogorišče gledajo naši liberalci te dni. V „Slev. Narodu" se je nekdo norčeval, da je katehet Oswa1d vložil rekurz proti volilnemu imeniku za prihod nje občinske volitve Dregali smo v Os walda, naj vendar odgovori, a ga nismo megli premakniti. Vedno je odgovarjal: Počakajte! Kdor se zadnji smeje ... Te dni pa nam dopošlje naslednji odlok, ki ga je sprejel od mestnega županstva idrijskega: »Gespod Fran Oswald, beneficjat in hišni posestnik v Idriji. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je z odločbo z dne 21 t. m., št. 18.002, na podlagi §94. občinskega reda za Kranjsko ustavilo volilno postopanje za volitev občinskega odbora mesta Idrije kot nezakot ito, ker je: 1. sestavljen volilni imenik za te volitve na podlagi davčnih podatkov iz leta 1904, in 2. ker so se sprejeli v ta imenik davčni predpisi (postavki) po odbitku 12 7« odstotnega popusta za hišni davek in I5;;dstetnega popusta za zemljiški davek. S tem je rešena Vaša tuuradno dne 30 listopada 1905, št. 2134, na c. kr. okr. glavarstvo v Logatcu podana pritožba preti razsodbi reklamacijske komisije, o čemer se obveščate s pristavkom, da je proti odločbi okrajnega glavarstva mogoč priziv na c. kr. dež lno vlado v Ljubljani, ki bi ga bilo vročiti v štirinajstih dneh po dnevu vročitve tega obvestila pri c. kr. okrajnem glavar stvu v Logatcu. Mestno županstvo v Idriji, dne 27. grudna 1905. Župan: Jos. Sepetavec 1. r." — To je pač najlepši odgovor na na pade v »Slov. Narodu", pa tudi opomin žu panstvu, da je treba, predno se pripravite na volitve, vendarle pregledati občinski red — volilci in nevolilci — sicer ni reda, in naj so v reklamacijski komisiji tudi dok terji prava i Volilni imenik bo na novo sestavljen in na novo razpeležen, in sicer kmalu, ako ne bo županstvo rekurirale preti zgoraj navedenemu odloku c. kr. okrajnega glavarstva. Upamo, da bo županstvo sedaj odločilo tudi daljšo dobo za reklamacije, ne pa samo prvih 8 dni. i Uradna tajnost je v neki naši pisarni nepoznana stvar. Danes vložiš, kakor zakon zahteva, kak rekurz, — čez par dni je pa že tiskan v .Slov. Narodu". Pa kaj še to! Zdi se nam, kakor bi se hotelo nekako na javnost vplivati z objavljanjem uradu predloženih dopisov. Malo se ponorčujemo iz rekurza, — pa bo šlo, tako mislijo. A ne gre več. Prav tako se nam zdi, da je „Slov. Narod" že strshsvito lačen, ko naznanja svetu celo, kdo hodi v idrijsko občinsko pisarno imenike pregledovat. Župan S plaveč tudi nima nič proti tak ,o i Kašelj! ^m Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa 07 ift not. potrjenih spričeval dokazuje Zli V gotov uspeh pri kašlju, hrlpavosti, kataru in žlezi. 712 36-21 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladoviču v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki Kdor ljubi kakao in iokolado, temu bodi priporočen i r Ivano fioffa Kandol- Kakao ki ima najmanj toliča t mM, je torejnajlr1- -baven, n* provaroča nikoU aaprtosti in j. ob iem okusu izredno poceni. pooei Pristen samo c imenom Ivan Hoff in ■ levjo varstveno anamko. Zavoji po '/4 kg 00 vinarjev > V. >60 » Dobiva «• pov«od. jlaie pre-L najbolj- Velika zaloga cerkvene oprave in električnih svetilk itd Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2656 30—7 Velespoštovanjem L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27. V iiložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan. v.ake vrst. si morajo .krbno varovati pred v.ako nesnago, ker se p« tej lahko vsaka tudi najmanjSa rana razvije v zelo hudo, teiko osdravljlvo rano. Že «0 let s« je iz-kaulo m.MIno »lačno mazil«, tako imenorano praiko domaČ« mazilo kot «aneslji«o sredstvo za obrezo. Te Tidrzuje rane čiste, el.varnje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospefaje zaoeljenje. —— Razpošilja «• vaak dan. ..... 1 pnčioa 70 vin. Proti predplačila E 8 16 se poSljejo 4 puAice, ali K 4 60 6 polic poštnine prosto na vsako postijo avrstro-ogrske monarhije. Val deli embalaž« Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobo« lekarna „prl črnem orlu" Praga, Mali strana; ogel Nerudove ul. 203. Zaloge v lekaraah Avstro-Ogrske, v ljublj anl se doki pri gg. lekarjih: G. Plccoll, D. pl. TrakAezj, H. Mardetachl&geT, J. Kajrr. 431a 20—16 Lepa priložnostna (Ma! Krasna darila za raz. prileki kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgoveo v Ljubljani, PreSernove ulice, filijalka na Meotnem trgu. Novi ceniki tudi po poitl brezplačno. 256 52—46 kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseb boleznih II pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača. lavirek: Giesshubl SauerbFunn, Seloz. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih vari* Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani »e dobila v vseh lekarnah, večji i i)«oorijakui prodajalnicah in trgovinah z jestvinami is tnom. Zaloga pri Mibaei Kastner-ju in Pole? Las««lk-» Mani 32 52-60 Velik uspeh |e dC»ejlO naše avstralno milo brez sode 1281a 26—14 (zak. zav.) >/, škatli© K !■—, l/, škatlja K 2 -. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke! Nlanol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt Tiso&e priznanji Dobiva se povsod 1 Zahtevajte Manol 1 Glavna zaloga a; F. ViteR & Ko., Progo, Vodno ulica. V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wlebe. „ -s^is-as« m o a p- 3 n pa.?S. ® g ® -i . ___— 9 g 33 c 3 p n ■ « &3 & * S »r-KSo kk-28 » 7qre3 n o < <5 —■ <2- &0 a < ° B a — Š! O c « » - S N _ J' _ v redbe našega že 36 let obstoječega tostornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „IIerbabuyJev apnenoZeleznt sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. Edino lideloTuije In glavna raipošlljatir Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wlen, Vll> Kaiseratrazse 73-73. Zaloga akoro v vseh lekarnah. V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschHiger, L Mayr, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Bimbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger, H. Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.FUippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, T.Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec: I. Jobst; Volšperk: I. Huth._ Ohranitev zdroveso - želodca - tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose bal*am sa xeiodec iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGL »/, steklenica I K, 1 steklenica 2 K. S VARILO! Vsi deli embalaže imajo postavno depono ^ano var-stveno znamko. Glavna zaloga lekarna B. FRAGHER-Ja v PRAGI c. in kr. dvornega dobavitelja ,pri črnem orla" Praga, Mald Strana, ogel Nerudove ul.203. Po pošti lazpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1"60 mala steklenica na vse postaje avstro-ogrske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske, v Liubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli. U. pl. 7rnk6czy, M.MardetschlH ger, J. Mayr. 431 b 20-20 to O naravna mineralna voda =* y mmrn Hotron-orelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 26to 4 ITA * VITA > I Vstaje, napadi* stavke in nemiri na Ruskem. Razven Moskve in baltiških pokrajin dohajajo fie vedno tudi iz drugih ruskih po krajin vznemirljiva poročila. Na peterburški pošti so se razpočili trije zavoji, naslovljeni na Witteja, Durnova in Trepova. V Peterburgu so odkrili tri tajne delavnic« za razstrelilne snovi. V peterburški Aleksandrovi tovarni so poizkusili delavci oborožen upor, ki je bil pa udušen. Peterburški vojaški poveljnik je ugovarjal proti odpošiljanju vojaštva v Moskvo in izjavil, da ne more jamčiti za vzdrževanje miru v Peterburgu, če mu oslabe posadko. Vsled tega sta odrinila nazaj v svoje vojašnice dva gardna bataljona« ki sta bila že na kolodvoru, da bi se odpeljala v Moskvo. Iz Peterburga so pa poslali velike streliva in topov v Meskvo in v baltiške pokrajine. V Varšavi se je smrtne nevarno ranil podpolkovnik Mayer, pobočnik varšavskega generalnega guberna-torja, ki so mu oplenili hišo ob zadnjih nemirih. — Varšavski brzojavni uradniki in mnogo poštnih uslužbencev zopet izpolnjuje svoje službo. Predvčerajšnjim in včeraj je bilo v Varšavi mirno. Pe mestu Vložijo vojaki. Zaprli se mnoge oseb. Tovarniški delavci stavkajo, tudi cestna železnica ne vozi, po bankah in mnogib delavnicah malih obrtnikov počiva delo- V Lodzu je mirno. Delavci ugovarjajo napovedani splošni stavki. V neki slaščičarni je prijela policija več oseb, nakar je priredila velika množica po mestu izpr*vod. Vojaštvo je prihitele na ulice s strojnimi puškami in topovi, a boja ni bilo. V Odesi so včeraj zepet preglasili vojno stanje, ker so ondi izbruhnili baje zopet nemiri. Brzojavni in telefonski promet med Peterburgom in Moskvo je oviran, ker so razrušili delavci pri Tveru brzojavno zvezo v dolžni 16 km. Barikadni boji so bili tudi 2 6. t. m. v Nižjem Novgo-r o d u. Barikade so razstrelili s topovi. V Voronežu so oprostili vstaški delavci 11 zaprtih revolucionarjev. V Kijevu in Kazanu se je ponesrečil poizkus povzročiti oboroženo vstajo. Na Uralu so proglasili delavci ljudovlado. Središče uralske vstaje je mesto Zlatoust, kjer je več tovaren za topove. Mesto jc popolnoma v oblasti vstašev. Uradnike so zaprli. Na tovarnah so razvili rdeče zastave. Delavci so zaprli načelnika montanskega okraja in njegovega omočnika. „Timesu" pereč*jo, da so skočili v bližini Narve štiri vojaški vlaki iz tira, kar se povzročili revolucionarji. Vlaki so vozili polk namenjen proti vstašem. Življenje je izgubilo mnogo vojakov in poginilo je tudi več konj. S krimskega poluotoka poročajo, da se boje vstaje Tatarjev. V Rostovu so proglasili delavci republiko in so zgradili barikade. Med delavci in vojaki so bili vroči boji. Streljali so iz topov na barikade. Na r beh straneh je bilo ubitih in ranjenih na stotine oseb. Na razkošni vlak, ki vozi med Cmnami in Peterburgom, je bila vržena bomba, ki je popolnoma razrušila lokomotivo. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, med njimi tudi žena francoskega vojaškega atašeja v Peterburgu markiza B ;lIoxa. Napadalci niso znani. Ustavljen je železniški promet med Aleksandrovom in Sosnovicami. Znani G a p o n, ki stanuje baje v N zzi, je obžaloval sedanje oboroženo vstajo v kateri vidi začetek grozne meščanske vojske. Rekel je, da ne kaže Rusom slediti pariškim zgledom, marveč naj rajše zahtevajo takojšnjega sklicanja gesudarstvenne dume. Iz Rige poročajo: Vstaši so p o ž g a 1 i grad slavne pevke Celice Barbi. Uničili so mnogo umetnin. Vstaja v Moskvi končana. Kakor sklepamo iz došlih nam poročil, je krvava vstaja v starodavni Moskvi končana. Celo one brzojavne posredovalnice, ki slikajo razmere v Rusiji vedno v najtemnejših in pretirano kričečih barvah, sodijo tako. Včeraj popoldne od treh nadalje je že delovala električna razsvetljava in tudi ceste, ki so bile polne barikad, imajo navadno lice. Nemoteno se vozili včeraj vlaki med Brestom in Moskvo na Nikolajevi progi. O krvavih moskovskih bojih med prekucijsko stranko in carju zvesto armado dohaja jako veliko podrobnih poročil. Predvčerajšnjim je zgorela do tal tiskarna lista „Rusko SI." Skoda znaša več milijonov rubljev. Tiskarno je zasedlo kakih 600 preUucuhov, povečini črkostavcev. Oboroženi so bili z revolverji, bombami in mitraljezami Vojaki so obkolili poslopje od treh strani in ga cbstreljavali s topovi. Iz tiskarne so metali bombe na vojake. Ko so izprevideli vstaši, da ce vzdrže napada, so zažgali poslopje in vsled nastale zmede se jim je posrečilo, da so pobegnili. Zgorelo je pa kljub temu mnogo oseb, pa tudi vojaki se imeli zdatne izgube. „Daily Telegraph" poroča, da so poslali revoluci- jonarji včeraj k županu svoje pooblaščence, ki so ga naprosili, naj posreduje pri generalnemu eubernatorju o pogojih, če odlože orožje. Župan je obljubil, da posreduje. Vstaši so izjavili, da se udajo. če jim zngo-tove, da ne bodo kaznovani. Ob železniških progah in v piedmestjih je včeraj še »rajal boj, dasi ni bilo opažati med prekucuhi več takega poguma, kakor prejšnje dni. V pred mestjih so včeraj še ebstreljavali vojaki hiše s topovi. Vojaki so razrušili cele vrste štirinadstropnih hiš. Na obeh straneh so se zgedila grozna zlodejstva. Povzročene škode ne more nihče ceniti, ker je preogromna. Med prebivalstvom primanjkuje kruha. Množice plenijo predajalnice živil. Očividci tr dijo, da se bili v Moskvi prvi dnevi bolj grozni, kakor v bitki pri Mukdenu. Predvčerajšnjim ponoči je bil v Moskvi shod. Peterburški revelucijenarji so izvedeli, da so sklenili moskovski vstaši, prenehati z vstajo, ker jim manjka denarja in srelha. Policija je prijela me i barikadnimi borilci ve^ inozemcev, ki so jih poiTali vstsši, da rodijo zgradbo barikad. Vejaki in orožniki so preiskavali stanovanje pisatelja Andrejeva, ki je zdaj v Berolinu. Gotovo bi ga bili zaprli, če bi ga bili debili. „Daily Telegraph" poroča, da so kakor ob pariški komuni tudi v Moskvi jako divjale ženske. Udeležile so se bojev, žagale so brzojavne drogove, razbijale vozove cestne železnice in pomagale graditi barikade. Po telefonu so poizvedele gibanje čet. Oblasti so prepovedale porabo telefona zasebnikom, ko je bilo že prepozno, nakar so razdrle ženske telefonske zveze, kjer so le mogle. Vsepoljski strankarski shod se je vršil o božičnih praznikih v Lvovu. Res je to dele samo vsepoljske stranke v Galiciji, a ni dvoma, da bodo resolucije kmalu last vseh Poljakov. Na shodu se je govorilo o skupnem duševnem in gospodarskem delu vseh treh delov Poljske. S tem se je pač mislilo na avstrijske, nemške in ruske Poljake Shod je zahteval za Galicijo samostojno postavodajalno zbernico, vpeljavo poljskega armadnega jezika in pol j sk i u r a d n i j e z i k p r i najvišjem sodišču, ki naj bo za Po ljake tudi samestojno v Lvovu ali v Krakovu. Napeto razmerje med Rusijo in Nemčijo? „ Times" poročajo iz Peterburga, da provzroči lahko vstaja v baltiških pokrajinah mednarodne spore. Baje so zelo napete razmere med Rusiie in Nemčijo. Nekaj je vsekakor v zraku, ker je nemški cesar te dni tako ostentativno govoril, da na njego vem dvoru ni vojne stranke in če bi bila, bi on nastopil proti njej za mir. To je ne kako tako, kakor so Japonci govorili pred vojsko . . . Pretekli ponedeljek so bili oddaljeni uporni Lehi kakih 18 km od Rješce. Kmečko prebivalstvo je bežalo v mesto. Oblasti so bile brez moči, ker so imele na razpolago le en eskadron dragoncev in 30 kazakov. Jako resen je upor v kurskem mestu Talsen. Prekucuhi so napadli vojaško orož nico in zaplenili 300 vojaških pušk. Nato so obstreljavali dragonsko vojašnico. Dra-gonci so bili prisiljeni, da so se umaknili, a so se kmalu vrnili ojačeni s pehoto in dvema topoma. Pri obstreljavanju iz topov je nastal požar, ki je uničil polovico mesta. — Iz Švice je odpotovalo 300 Baltov in Rusov v Rigo. Dnevne novice. Na delo za ,Slovenca!1 »Slovenec" končuje z današnjo številko svoj triintrideseti letnik. Uredništvo se je tekom leta potrudile, da bi bil list zanimiv in res poučen ter bi vsestransko informiral svoje čitatelje o vseh javnih vprašanjih, zato upamo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki. Taki kakršni smo bili, ostanemo tudi naprej: za pravice neizprosni borilci. V novem letu se bomo potrudili, da bo list še bolj napredoval. V prvi vrsti se zato obračamo s prošnjo na pomoč do dosedanjih naših naročnikov in dopisnikov. Naj nam pridobivajo novih naročnikov. Agitacija za pošteno časopisje bodi v dneh okolu novega leta njihovo najvažnejše delo, častna dolžnost vsakega, ki hoče dobro našemu ljudstvu. Pred važnimi časi stojimo: pred volivno reformo, kateri bodo sledile važne izpremembe v javnem življenju. Zato je razširjen ljudski dnevnik največjega pomena, ker opravlja zvesto politično in agitatorično dele. Naj bi torej ne bilo slovenskih hiš, katerih ne bi „Slovenec" obiskoval po novem letu I Ce se naši gg. naročniki in se mišljeniki potrudijo v tem smislu, store tudi sebi dobro, ker bomo potem lažje iz popolnjevali »Slovenca". Bahati se ne maramo naprej, kaj bome v novem letu vse nudili svojim naročnikom, le to rečemo, da bemo v polni meri storili svojo dolžnost. O dogodkih po domovini, po slovanskih deželah in po širnem svetu bo imel ^Slovenec" slej kakor prej najboljši pregled med slovenskimi listi, skrbeli bome pa po novem letu tudi za zanimive podlistke; v oddelku brzojavnih in telefoničnih poročil pa smo preskrbeli, da moremo podajati res najnovejša in najbolj informativna poročila. Prosimo torej vse p r i j a -teljedobrega slovenskega časopisja, da se oklenejo »Slovenca" in da skrbe za njegov napredek, da mu sporočajo vse novice in vse važne pojave in da mu z vsakim dnem pridobivajo novih naročnikov. V te ime: Srečno novo leto, ki bodi polno poštenega dela za narod in polno najlepših vspebov ! Izobraževalno delo »Slovenske krščansko sooialne zveze'. Iz ^Društvenega koledarčka" „Slovenske krščansko-socialne zveze" posnemamo, da so imela „Zvezina" društva v preteklem poslovnem letu 606 javnih predavanj, 164 dramatiinih predstav, 133 veselic, 119 izle-t o v. Društva ^Slovenske krščansko-soci-alne zveze imajo 115 knjižnic s 33.943 knjigami, pevskih zborov imajo 44 s 722 člani in t a m -b u r a š k i h zborov s 189 člani. To pa še ni natančna statistika, ker nekaj društev ni poslalo izkazov. V svrho natančne statistike naj društva natančno beležijo vse svoje prireditve ! To je vsekakor lepo izobraževalno delo, na katere je .Slovenska krščansko socialna zveza" lahko ponosna. Najsetodelo tekom prihodnjega leta na Slovenskem podvoji! Tudi volivna reforma mora dati liberalcem saovi za neosnovane napade na poslance Slovenske Ljudske Stranke* Ker se po nekarerih listih piše, da dobi baje Kranjska manj mandatov, pa že obkladajo dr. Susteršiča in Sukljeta z najgršimi sumničenji in priimki, ker sta govorila za splošno in enako volilno pravico. Ali pa niso poslanci »Slovanske zveze" z največjim poudarkom govorili ravno za p r a -v i č h o zastepstvo ? Nikdar ne bi bili poslanci »Slovanske zveze* zadovoljni, če bi se tudi le najmanjša krivica hotela delati kranjski deželi. To so že mnogokrat pokazali, in ravno liberalci nimajo nobenega povoda, jim kaj očitati. Že zdaj so bili naši poslanci Slovenske Ljudske Stranke vedno v prvih vrstah za pravice našega ljudstva, in to bodo pokazali tudi v bodoče ! Novoletna voščila. Danes ob 10. uri dopoludae se je zbral preč. stolni kapitelj z ljubljansko duhovščino v knezo škofijski palači, da svojemu ljubljenemu višjemu pastirju izrazi novoletna voščila. Mil. gospod stolni prošt dr. K u 1 a v i c je v imenu zbranih govoril nekako tako le: Vedno groznejši oblaki temnijo obzorje leto za letom. Kdor bi le po človeški navadi presojal grezovitosti, s katerimi se končuje staro in pričenja novo leto, mogel bi obupati. V takih razmerah pa nam vera kaže svetli rešilni ključ v božji previdnosti, ki z nedosežno modrostjo in pravico vlada človeštvo in nam blagovestno naznanja: Kjer je križ, ondi Rešitelj s križa ni daleč. To tolaži zasebnika, kakor tudi one, katerim je izročena skrb za javnost, naloga in trud za razne človeške družbe. Te misli so nas vse navdajale v prošlem letu, kadar smo Vas, premilostni, videli s križi obtežene, psi neumornem delu za blagor vladi kovine. Kdor je videl Vaše skrbi in težave, moralo se mu je ogreti srce s sočutjem de Vas. Prihajale so mi večkrat v spomin besede, s katerim sem pred 20 leti nagovoril pokojnega Vašega prednika. Omenjal sem zlatega prstana, ki je imel v biser vrezano, z grozdjem obloženo trto z napisom: „Non sine lacrimis". Trta solzi, preden cvete n, Jvžtf. — Angel. — 4. S v. trije kralji. Živa slika. — Začetek: dne 1. januarja ob 7. uri zvečer in dne 7. januarja ob 4. uri popnld — Vstopnina: Sedeži 1—3 vrste 1 K; 4—6 vrste 80 h: estali sedeži po 60 h; stojišča pa 40 h. Za ude po-levice — — Premeščen je č. g. Alojzij P e t e r I i n iz T*ma|a v Jelšane. — Samoumor tovarnarjev. V Trstu se je vrgel z drugega nadstropja svojega stanovanja na dvonšie tovarnar voščenih sveč Jakeb Zanchi ter obležal mrtev. — Silvestrovo veselico priredi »Delavsko podporne in tamburaško diuštvo v ut. Vidu nad Ljubljano", v nedeljo dne 31. decembra 1905, v gostilni gosp. Ivnna Rusa p. d. pri Frnada v Š . Vidu. Vstopnina prosta. Z četek ob 6. uri zvečer. — Božičnico ponovi jutri ob 4 uri popoldne izobraževalno društvo v Mekinjah. — — V hlevu zgorel. G r a d i š ka 29. decembra. 72ietm janež Maver je v hlevu padel na petrnlejsko luč in je zgorel. — Novomeške novioe. Silvestrov večer priredi svojim članom »Narodna čitalnica v Novem mestu" s sodelovanjem .Dol. pevskega društva" dne 31. grudna 1095 Spored: 1. Sama med seboj. Veseloigra v enem dejanju. 2. D e set deklet, pa za nobeno moža. Opereta. Zložil Suppč 3. Petje. 4. Ples. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vabilo velja kot vstopnica. — Nesreča. Domov grede padel je črez brv gredoč, Jože Vrček, mesar v Bršlinu. Mož se ga je male napil. Sel je čez brv, zapičil si pa pri padcu debel branski žebelj v vrat. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijn. — Odlikovan čebelar. Gosp. Jan. Sirgar, čebelar in trgovec s čebelami v B 11 n j a h , Bohinju je dobil na Med narodni čebelarski razstavi v T e š i n u, v Sleziji prvo darilo veliko krasno zlato svetinjo, državno kolajne ter prizaalno diplomo. — Za Slovence ob meji. z. a potovalno Knjižnico, Roja je namenjena Slovencem eb meji, se je že daro valo nekaj knjig. Toda še vse premalo ! Rodoljubi, pokažite sedaj dejanjski svojo ljubezen do v nevarnosti se nahajajoče slovenske meje ! Knjige in darove sprejema: Josip Kranjc, kapelan, Sv. Peter, pošta Ma-riber. — Potres na Dolenjskem. Dne 25. t. m ob 5 uri 40 mm. zvečer se je potres na Doleniskem zopet oKnovil. — Zaročil se je g. Ivan Pavšič, 0. kr. vladni asistent z gdč. Ivanko Pečnik vulgo Urbančkovn. — Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bede na novega leta dan, t j. 1. j a n u a r j a 1 9 0 6, ob 3 uri popoldan v Cebavovi dvorani. Spered : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo rajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o inventarju, poreča odbornik 5. Volitt v ®dbora in njega predsednika. 6. Raznoterosti. 7. Sprejemanje novih udov. — Udje se uljudno vabijo, da k občnemu zboru pripeljejo prijatelje, da se degovore o 40l9tnici ustanovne slavnesti odkar je bila čitalnica ustanovljena. — Starološke dekanije Soda-litas ss. C J. ima sv< jo me-tčno konferenco 3. prosinca ob 11. uri v Se'cih. — Slovanski krožek v Zagrebu. V Zagrebu se je osnoval krožek, v katerem se bodo poučevali vsi slovanski jeziki. UnMlnnsKe notice. lj Tri godbe v »Unionu« — pet koncertov. Tri godbe bodi svira le jutri ld pojutr šnjem v hotelu „Union\ Restavraterju g Ktmpošu se je po izrednem trudu posrečilo pridobiti godbo pešpolka štev. 79. grof Jelačič z Reke in godbo c kr. mornarice iz Pulja. Poleg tega svira tudi tukaišnja vojaška godba p e š p o l|k a št. 27. To bo nekaj izrednega za Ljubljano Prvi koncert v veliki dvorani bo jutri ob 10 uri dopoldne. Vstopnina p r os ta. Svirala bo godba pešpolka šiev. 27, drugi ken-cert bo jutri zvečer na Silvestrovo cb 8. uri do jutra. Svirala bo mornariška godba iz Pulja. Ta koncert bo združen z veliko Silvestrove veselico, na katere vsporedu so poleg mer-nariške godbe tudi nastopi prvih umetniških močij in ples. Vstopnina 1 K.— V ponedeljek ua novega leta dan svira dopoldne v veliki dvorani ed polu 11. ura do pol 1. ure popoldne gedba pešpolka štev. 27. Vstopnina prosta. Popoldne ob 3. uri je v veliki dvorani prvi konoert godbe hrvaškega Jelačičevega polka štev. 79 z Reke. Vstopnina 60 vinarjev. — Zvečer ob 8. uri je veliki sijajni koncert godbe Jelačide-vega pešpolka pod osebnim vodstvom godbinega kapelnika — Vstepnina 1 K. Tudi vinska klet ne bo brez godbe. Jutri na Silvestrovo zvečer in na novega leta dan bo v kleti poljudne godba. Pri vsem tem se g. Kampoš ni strašil velikih stroškov, samo da napravi Ljubljančanom ob praznikih izredno prijetno in umetniško zabave. li Drama »Stanovitni kraljevič" („Ei princ pe constante"), ki jo uprizori Kat. društvorekodelskih po močnikov na Novega leta dan, se šteje med najbolj znane in najlepše umotvore španskega dramatika Calderona. Nemci Goethe, Schulze, Immermann, grof Schack in učenjak Lorinser gevorč z največjim navdušenjem o tej drami. Goethe n. pr. je pisal 1. 1804 Schillerju o njej: „ko bi se sicer vsa poezija izgubila s sveta, bi jo lahke zopet dobili v Calderonovem »Stanovitnem kraljeviču " — Slovenski prevod je oskrbel dr. M. Opeka. li 25 let na čelu finančne prokurature. Kakor sme že poročali, slavil je včeraj obče čislani načelnik ljubljanske finančne prokurature g. dvorni svetnik dr. Josip Račič svojo 25letnice, odkar vodi ta urad. Slavlencu so se poklonili uradniki finančne prokurature pod vodstvom a kr. finančnega svetnika g dr. Vik torja Pessiaka, čestitajoč mu naj iskrene jše, ker spoštujejo v osebi jubilarja ne samo izrednega uradnika, temveč tudi pravičnega in dobrotnega predstojnika. Na večer združil je konceptne uradnike fin. prokurature k slavnostnemu obedu v hotelu pri »Slonu". Izmed različnih ovacij, katere so se slavlencu pri tej priliki priredile, omenimo naj le govor finančnega svetnika dr. Pessiaka, ko je orisal življenje g dvornega svetnika. G. dr. Josip Račič se je rodil 27. maja 1840 v Celovcu kot sin trgovca Jesipa Ra-čiča. L. 1861 je napravil z odliko zrelostni izpit na ljubljanski gimnaziji. Po dovršenih juridičnih študijah je vstopil 1. 1867 kot koncepient v pisarne dr. Ant. Pfeffererja. Po iniciativi deželnega predsednika barona Widmanna jc v prestopil 1. 1870 k finančni prokuraturi. Že 29. decembra 1880 je kot finančni svetnik prevzel vodstvo finančne prokurature. Lela 1884 je dobil naslov finančnega nadsvetnika in bil 25. februarja 1886 imenovan finančnim prokuraterjem na Kranjskem. L. 1892 dne 20. avgusta je dobil naslov dvornega svetnika in bil odlikovan ob 501etnici cesarjevi z vitežkim križem Leopoldovega reda. Velike zasluge si je pridobil slavljenec ob času potresa leta 1895, ko je načelo val deželnemu pomožnemu komiteju. Slavljencu kličemo: Ad muhes annos! lj »Ljubljana« v Unionu. Pevsko društvo »Liubjina" priredi, kakor že objavljeno dne 6 prosinca 1906 v veliki dvorani hotela .Union" koncert, za katerega so velike priprave že v polnem tira. Jako izbran spored, kateri se objavi tekom prihodijih dni, uudil bode občinstvu izreden užitek. Pa tudi mladini bo dano v prostorni dvorani divolj duška. Popoln orkester vojaške godbe sviral bode de jutra po končanem sporedu. lj Trdovraten tat. Nepoboljšljivi tat Vid Ssnica, hlapec pri Mencingerju v Ljubljani je bil vže 5 krat radi hudodelstva tatvine kaznovan vkljub temuse ne mara poboljšati. Tako je odri Senica dne 14. t. m. v zaprti kovčeg svojega sostanovalca J. Korošca, ter mu izmaknil prstan vreden 8 kron. Sodišče obsodi V. Senica na 10. tednov zapora s postom vsaki teden. lj Deželni predsednik pri ognjegascih. Gespod deželni predstd nit bchwarz se ja predvčerajšnjim pri peljal z gospodom županom Hribarjem ob 11. uri depeldne v »Mestni dom", da si ogleda uredbo tukajšnjega »Gasilnega in reševalnega društva". Gospod župan je gosp deželnemu predsedniku predstavil gas lnega ravnatelja gospoda Ljudovika Striclja in pednačelnika gospoda Josipa Turka. Go-sp@d deželni predsednik si je ogledal vse naprave ter se jako pohvalno izrazil o velikem redu in točnosti. Na zahtevo gospoda župana je zapel veliki zvonec in dal znamenje požara. V hipu so bili ognjegasci na mestu, v treh minutah je bilo vse vpreženo in ognjegasci na vozeh pripravljeni za odhod. Velika, 22 metrov dolga lestva je bila hitro raztegnjena in v sedmih minutah je že vežbalec gospod Dachs z vrha lestve dajal vodo. Gtspod deželni predsednik se je prepričal, da imamo v Ljubljani spretne ognjegacce pod veščim vrdstvem. lj Za »Trgovski dom" je podaril slovenskemu tigovskemu društvu »Merkur" gosped Andrej Sarabon, trgovec v Ljubljani, 200 kron. Velikodušnemu darovatelju izreka odbor iskreno zahvalo. Zelja naša je, da bi ta blagi čin še maogi posnemali. lj Imenovan je za sekundarija v deželni belnišnici gespod dr. Albin C e -š a r e k. lj Društvena godba priredi v ponedeljek, dne 1. januarja v hotelu »Ilirija" koncert. Začetek ob 8. uri zvečer lj Tatinski poštni uslužbenec. Daiuinik Klenovar, poštni pralctikant je v Rovinju sopaštarici izmaknil 32 K so-poštarju pa 15 K. V Ljubljani je nekemu poštnemu uradniku izmaknil zlato verižico, tabačnico in denarnico z vsebine 9 K. Sodišče ga je zaradi teh tatvin obsodilo na 6 tednov ieče Ii V tobačni tvornici gznižan je popoldanski delavni čas za četrt ure. Zdaj pa vpijejo rdeči cmokavzarji, da so oai povzročili znižanje. Smešno. Za znižanje delavnika se je naše strokovno društvo že večkrat potegnilo in ga je zahtevalo tudi v lanski spomenici. Pametno delavstvo že ve, koliko je verjeti stcialnodemokraškim laž-njivcem lj Javno predavanje »Slovenske krščansko-stcialne zveze" bo v torek, dne 2 januarja, ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava gospod P o d 1 e s -n i k. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Vjel se je. Včeraj popoldne se je utihot-ipil brezposelni 21letni natakar Ignacij Fiirst v sobo Perdanovih trgovskih pomočnikov na cesarja Jožefa trgu št. 12 in ukradel nekemu pomočniku 6 K vredne črevlje. Ko ga je vajenec Franc Fajdiga v sobi zasačil, je Fiirst stal pred odprto omaro, držeč v reki nekaj srajc, črevlje je imel pa že obute. Poklicani policijski stražnik j« Ffirsta aretiral. 1) Žrebanje ljubljanskih srečk. V torek, dae 2 jmuvarja, ob 10. uri dopoldne vršilo se bo v prostorih mest. blagajne 41. žrebanje srečk mestnega loterijskega posojila. Izžrebalo se bede 600 srečk. Pristop je tudi občinstvu dovoljen. Mestna blagajna bo ta dan za običajni promet zaprta. lj slovensko gledališče. Danes se poje drugič krasna komična opera »Zvonovi k o r n e v i 1 j s k i". — Dne 1. jan. sta dve predstavi: pop. eb 3. velika epremna igra s petjem in godbo k'„Carjev kuri r«, zvečer tretjič opera »Zvo- novi korneviljski". — V torek, dne 2. jan. se igra prvič v tej sezoni izvirna dramatska pravljica »Martin Krpa n" s petjem, plesom in godbo. — Opozarjamo, da potem do 7. jan. ni nobene predstave! lj Umrl je v vojaški bolnici c. kr. narednik Ferdinand pl. jchmuck, v starosti 35 let lj Novo trgovino z galanterijskim in modnim blagom sta otvorila v Selenbur-govih ulicah gg, Senica in Z u p a n. Več inserat. lj Kleparsko obrt g. Nollija je prevzel g. Josip Starih a. Štajerske noulce. š Smrtna kosa. Iz Brežic se nam brzojavlja: Tu je umrl P. Benedikt Gradišnik. — V Celju je umrl mestni kancelist Ferdinand Ferk. š Poročil se je v Brežicah sodni ad-junkt g. dr. Jožef Oswatitsch s trgovčevo hčerjo gospico Q u i d o M a -t h e i s. Telefonska m Mmimm poročilih Gorica] 30. decembra. Mestni svet je sklenil pri vladi in pri rimski kuriji protestirati proti imenovanju slovenskega nadškofa. Trst, 30. decembra. Deputacija mestnega sveta gre na Dunaj posredovat radi ustanovitve laškega vseučilišča v Trstu na deželne stroške Naučni minister je laškim poslancem obljubil priznati diplome vseuči-išč v Italiji. Budimpešta, 30. decembra Cuje se da be Fejervary kmalu odstopil in da bo njegov naslednik trgovski minister Voičs. Tudi honvedni minister in trgovski minister odstopita. Dunaj, 30. dec. Umirovljeni generalni ravnatelj za poštne in brzojavne zadeve dr. Rudolf Neubauer je nenadoma umrl. Dunej, 30. decembra. Pri pogrebu majorja Scbonela je artiljerija streljala. Ea top je bil ostro nabit. Kroglja je prodrla skozi zid v nt ko hišo. Lvov, 30. decembra. V »S'evo Poj. skem" zahteva dr. Glembinski flnancijelno samostojnost za Galicijo. Nižnji Novgorod, 30. deoembra. Peležaj je tu jako resen. Revolucijonatji mečejo bombe. Iz okolice korakajo vstaške čete proti mestu. Guverner je brez meči, ker n»ma čet Moskva, 30 dec. Tu je zopet vse v redu in mirno. Vse prodajalnice se odprte, promet se v redu vrši, skoro vse tovarne delajo. Duma organizira pomožno akcijo za žrtve nemiror. Nove čete so došle sem. Za varnostno službo je nastavljenih 26000 mož. Varšava, 30. decembra. Včeraj je delavstvo zgradilo mnogo barikad, a je delavstvo infanterija razgnala. Ob 3. uri ,.o hoteli revolucijonarji od brzovlaka, ki'0e bil namenjen na Dunaj odrezati stroj a Vojaki so to preprečili. Aretirane revolucijonarje kazaki na policiji pretepajo. Varšava, 30. decembra. Na pešu «e vrlf. promet redno. Bapolin, 30. decembra. ŽeIeznST'r ( promet z Višavo in inozemstvom še ni . ^ redu, ker je na nekaterih krajih poškodevan tir. Vojaštvo v Var&avi je včeraj brez odpora na raznih krajih razdrlo barikade. Pri tem je vojaStvo oddal® pet salv, a ubit ni bil n»j'skem, je prišla 18. t. m. z ne fcim popotnikom v beljaški hotel „Lamm». Ko se je dvojica drugi dan odstranila, so našli stranišče zamaščeno in v njem otročje truplo. Dozdevno detomorilko so prijeli v Jezernici in jo prepeljali v bolnišnico, ker je bila zelo slaba. Ko so jo zaslišali, je odločno tajila detoaor, a priznala, da je res povila v hotelu otroka, ki je kmalu nato umrl. Nate je vrgla truplo v stranišče. « 603 104—82 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 Tt^S^SiSSSS'1 duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. 0v2To%wko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v m^jvečji izberi po najnižjih cenah. Dobavlteo uniform avstrijskega društva železniških uradnikov, Gospodične katere se želi izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—32 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi krof po živofni meri. 2461 52-5 l 8v,4Pe£a I In?aP 8v Petra > cesta 27 J. LUZaF cesta 27 £ priporoča preč. duhovščini in slavnemu obč'nstvu svojo Izborno \ krojaško delavnico za izdelavo oblek po meri. Elegantni kroj! Natančno -dalo! Nizko cene!-- i "VV v Pozor ! Čita j ! Bolnemu zdravje! Pozor! Citaj! Slabemu - moč! Pakraike kapljtoe in slavonska zel, to sta danes dve najpriljub^enejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. PakraSke kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Pater Jurlilč lekarnar v Pakraon štev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 ste-klenioio (1 ducat) 5 K, 24 steklentdio (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklentdio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 ateklenl6io (4 ducati) 16 K, 60 steklenlčlo (B ducatov) 18 K. — Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel s Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, »starelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 3 originalne steklenloe 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklenlo 8 K 20 v. Manj kot dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom : 2149 20—10 P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 108, Slavonija. rt >N O & 0) fc *o o u rt £ a '■H O kron 5*— kron Prva trgovina ur Hans Konrad v Mostu (Briix) 1157 Češko, (D Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadatr, (Medijaieva hiša), se priporoča pre?. duhovščini is izdelovanje ceriveni/i para~ menlov. INDRA TEA Najboljši čaj na svetu. 1927 30—23 Dobi se povsod. Indra Tea Import Company, Trst. Ura bodočnosti s sidro je moja prava Svičarska antimagnetiška patent remont, ura s sidro „Sistem Roskopf" z masivnim v kamnih se vrtečim, solidnim kolesjem s pristnim email-kazališčem, masivnim, pristnim z varstveno plombo zavarovanim nikelnastim okovom in šarnir-pokrovom nad kolesjem, ovalnim priponom, 36 ur idoča, z okrašenimi in pozlačenimi, natančno uravnana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad 3 kom. K 14-— 6 kom. K 2T-. Ista ura s sekundnim kazalcem komad K 6-—, 3 kom. K 171-, 6 kom. K 33'—. Ista ura s črnim jeklenim okovom kom. K 650, 3 kom. K 18"—, 6 kom. K 34-—. Ista ura z dvojnim okovom, v pristno nikeln. okovu, brez sekund, kazalca K 8-—, 3 kom. K 22'—, 6 kom. K 40"— Ista ura z dvojnim okovom, v črnem jekl. okovu kom. K 8-50, 3 kom. K 23--, 6 kom. K 42'—. Ista ura z dvojnim okovom, v prlst. nikeln. okovu, s sekund, kazalcem, kom. K 9'-, 3 kom. K 24-, 6 kom. K 45--. Ista ura v pristno srebrnem okovu, odprta brez sek. kaz., kom. K 10-—, 3 kom. K 28-—, 6 kom. K 52- —. Ista ura v posebno močnem srebrnem okovu, odprta s sek. kaz., kom. K 12*50, 3 kom. K 35'—, 6 kom. K 68-—. Ista ura dvojno pokrita, v srebrnem okovu, s tremi plašči, s sek. kaz. komad K 16 —, 3 kom. K 46"—, 6 kom. K 00'—. Ista ura dvojno pokrita, v izredno težkem, bogato graviranem srebr. okovu s sek. kaz. komad K 18'-, 3 kom. K 50'-, 6 kom. K 96--. Prosim nikar zamenjati teh ur s cenimi Roskopf urami, ki jih ponujajo trgovci z vsemi mogod- nimi reklamami. Moja ura bodočnosti s sidro je določena, da služi p. n. občinstvu kot res soliden, dober in zanesljiv časomer, in odgovarja popolno vsem zahtevam, ki jih stavijo na solidno, dobro uro. Vsako leto razpošljem nad 50.000 komadov ur v največjo zadovoljnost svojih p. n. odjemalcev. To v Avstriji gotovo edino število je najboljši dokaz za solidnost moje tvrdke. Vsako tudi najmanjše naročilo se reši najtočnejše. 2202 10—9 Zamena v nepoškodovanem stanju dovoljena ali se vrne denar brez odbitka. Razpošilja proti povzetju c. kr. sodno zaprisežen! cenilec. - Odlikovan s c. kr. avstr. državnim orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi sve-„ ... . . tinjami in nad 100.000 priznalnlcaml iz vseh delov Bveta. Bogato ilustrov. ceniki z nad 1000 slikami se pogljejo na zahtevo vsakomur zastonj In tranko. Izdeluje oele ornate kaznle v vseh liturgičnih barvah, pl ovijale, obha-JUne bnrsa, Stola in vse 7,a službo božjo potrebne stvari, pnproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, r svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih pararaentov tudi zadovoljno prevzame. Najelegantnejše izvršene obleke w gospode In dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba le pri JOS. R0JINA Ljubljana. 2179 20—18 Prodaja na debelo. Prodaja na drobno. Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše In najizdatnejše VSt oljnate barve firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in SIT najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr.Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlja za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-9 in mizarje, najnovej ši slikarski v z o r o i, prodaja in ima v zalogi: Adolf Hauptmann "W HCr§ aaR» B Jiujaa S Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Največja zaloga mavca (glps), karbolineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt. Zahtevajte cenike! Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu 2486 4 voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor IV med za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav poceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg i kg 60 kr, škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav poceni. Za birme, Božič, Miklavža itd. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brlnjevec liter gld. 1-20, medeno žganje liter 1 gld, lastni izdelek. Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In pošteno postreči. OROSLAV DOLENEC, svečar in lectar, trgovina z medom in voskom Ljubljana, Wolfove ulice it. 10. Pri nakupovanju = suknenega : in manufakturnega vsnss blaga - se opozarja na tvrdko * i h,i.i> .............'i iii.nr> mi i ......'i ii ii r i i ■ ii'11'r H U fi 0IHL v Ljubljani Spitalske ulice štev. 4 250 62—46 Velika zaloga suknenih ostankov. Dunaj- ak« želod&ne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo>tu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.__*2-42 A. Kraczmer zk?X Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev mlanonov in plani;; najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igra?i klavirji, solidno in 5= stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi h— Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BSsendor-ler, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo ln izvršuje se pod-laganje t usnjem strokov-vjaško in preakrbno ln zaračunavajo najcenejše, 2178 52-10 _ Stenske ure z godbo. je zadnja novost v izdelovanju ur. Te francoske mi-niatur-stenske ure so 72 cm dolge, omara, kakor kaže slika, je iz naravnega orehovega lesa, najfinejše polirana, z umetno izrezljanim nastavkom in igra vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena 2409- 6 gld. lo6 Ista ura brez godbe, vendar z bitjem vsake pol ure, z zabojem le gld 4-50. — Z bitjem liki zvonu gld. 5' - Te stenske ure niso le zajamčene na minuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca gld. 6'—, nikelnasta Roskopf-rem. ura gld. 2'— Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej ni-kakega rizika. Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj, I., Postgasse 2—19. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 55 F. H I T I Pred škofijo St. 20. BflT Zunanja naročila se točno izvršujejo a- 'J:'. ■■1 KS. ! ffe^t | ta 'K« feaSSSasM l ^Zaščitna znamka: „SIdro" ' Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za Pain - Exj>eller je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro* iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. Riehferjeva lekarna pri ,.zlatem levu" » Pragi Elizabethgasse štev. 5 nova. IV" 7>n«vno ra*poH{1tin1*, f n M L tt E < iOT Najoenejža vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno Roncesljonl-rana potovalna pisarna za 'Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 (na dvorišču).-- 468 43—43 Najcenejša vožnja v Ameriko. > i o ■s HI K ti I Na že\jo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie SEUfllG, bjubljana 1928 52-15 Dunajska cesta 31. Izvrstna prilika potovanja V AMERIKO tdrs HAMBURG z"najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta. AmprStn 690 črevljev dolg, 74 ši- pm: AmeriKa rok, 53 globok, nosi 22.250 ton, drugi: Kaiserin Augusta Victoria nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. Vožnja preko oceana samo 7 dni. Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. HldroIIčne vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulico 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovale vach v to stroko »padajočih predmetov: f.ldno omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežja, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, čtedllnlke, strelovode, železna okna, železne stole itd. Špecijaliteta: valjlčnl zastorl in solnčne plahto po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—21 oporami brez vijakov. Zaloga čevljev Julija Štor v Ljubljani v Prešernovih ulicah št. 5. Največja zaloga molkih, damskih In ofroSklh čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—38 ■v—v^-a TrfrfrsrrtoS« 1 'A K M r i o: ... (U c>. C v ur idočo, no repasivuno 9 triletnim pii. mernim jamstvom, v futeraln iz jeionine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2'—, 3 komadov gl. 5-Vo, 6 kom. Ki. 11-25. lilti. ara z dvojnim pokrovom gl. 8 40. Cene al-»tem nKoskepf - ure, brei plombo, k.korine prodajno m.11 nrsrjl In trgovci, ko-•ntd gl. 1'50- Denar nazaj! al< zamena dovoljer>& ----tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — Pofiilja proti povzetju ali Če se denar posije naprej. Prva tovarna ur v Mostu (Brux) st. 844, (Ce&ko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in src brnliai razstavn. svetinjami in 100.000 priinaln/n, i pismi iz vseh delov sveta. Bogato Uuatr. ceniki s nad iooo Bilkami ae na k* htevo pošljejo gratls in franko. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo ——— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarajia sveiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 lett Vr.Š tipcue priporoča velečastltl duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno^ voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni mčd-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Z> obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In pošteno postrečl. 1657 52 20 JJ JJJfiUt Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova Važno! z8 Važno! »i i Ulj t M Naiboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografično aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrsta, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika ?aloga najfinejšega ruma in konjaka. - Zaloga svežih mineralnih 1658 vod iz soli za kopel. 5.4—11 Oblast?, konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: erenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, kmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerlja jtnfOO Kai)C Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. t 2639 Pran <*rar, posestnik in gostilničar javlj« v svojim imenu in vseh ostalih soro"l >¥l >wl 1T1 >""< 1T1 iwl iTTl 1T1 ^ 3708 1- Restavracijo „prl levu". ieou^(7 Vsem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem voščiva podpisana Vel< Velespoštovanjem in Antonija Mrak. Veselo, srečno novo leto 2eli vsem svojim velecenjenim naročnikom, priporočujoč se nadaljni naklonjenosti, velespoštovanjem 2691 Anton Presker krojaški mojster, Sv. Petra c. 14. a =5) FRANC JUVAN 2690 n o ž a r LJUBLJANA, Prešernove ulice se zahvaljuje za dosedanje obilo zaupanje s prošnjo, da se mu izvoli ohraniti tudi v bodoče, ter vošči vsem cenj. naročnikom veselo novo leto! Veselo novo leto 1906 = vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča nadaljni naklonjenosti velespoštovanjem 2697 I. Ban, sedlar, Dunajska cesta.. ) Vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem ijre\am tem potom 2665 1-1 urar j!urllltv trg }t. 3, Ljubljana. uescle nouo let©! a odličnim spoštovanjem MilRo KroP®5 H Povodom bližajočega se novega leta ® | najprisrčnejše čestitke g cenjenim obiskovalcem moje brijač- A n'ce» osobito prečastiti duhovščini, proseč še nadaljnje naklonjenosti. 55 2701 1-13 Velespoštovanjem g Sl Dr. Matkovič, i gjjj| brivec nasproti stolni cerkvi. jj£ ElE)E)E)QEJE)BliajE)OiaiaOE)El f Veselo novo leto 1906 f @ želim vsem velecenjenim naročnikom, (H Q znancem in prijateljem s prošnjo, m gj da me isto zaupanje kot doslej iz- s g volijo ohraniti i v bodoče. 19 Q Velespoštovanjem 2689 P 6) Antonija Velkavrh | 0 trgovina in tobakarna |fl @ - Sv. Jakoba tr0. --jg mmmMMMmmmmmmšf^ 1 .'Otvoritev trgovine 1! P. n. občinstvu naznanjava, da sva trgovino galanterijskega in modnega blaga v Šelenburgovi ulici št. 3 ter se priporočava za blagohotno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem 2643 3—1 Senica & Zupan. Srečno in veselo novo leto ^ želim vsem svojim cenj gg. odjemalcem in se ob jednem zahva ljujem za izdatno izkazano mi zaupanje, ter se v nadalje najto pleje priporočam, (beležim) s polnim spoštovanjem 2709 Ribnica. Vendelin I. J. Stare. ?ran Borec trgovec, Petra cesta 2r se najtopleje zahvaljuje 3a do-Sedaj mi dajano obilo županje proseč, da se mu ohrani isto v dosedanji meri tudi v nuvem letu, in vošči vsem cenj. odfe. malcem veselo srečno 2692 novo leto. Veselo novo leto 1906 želim preč. duhovščini, p. n. gg. veleposestnikom, županom in vsem kmetovalcem. Ob enem se uljudno priporočam v izgotavljanje tesarskega in kleparskega dela pri zvonikih umetno in točno, kakor tudi pri kmetijskih poslopjih. Za izvršeno delo jamčim. Z odličnim spoštovanjem JOSIP ZUPANC, 2696 1—1 tesarski in kleparski mojster v Toplicah 6 (Dolenjsko) Vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem želiva srečno, veselo novo leto! 2676 1—1 ANTON in MARIJA ZUPAN, gostilna in mesarija v Ljubljani. Novo! A* B. C. - žarilec Novo! za petrolejsko w zarito luč Model 1906 Str- stane le K 8-- kompl. z žaril. žokom, cilindrom in stenjem. Gori svitlo, kakor plinova žarnica in potrebuje 1 liter petroleja v ca 18—20 urah Stenja ni treba obrezati ne snažiti. ker je nepremičen; vporabljajo se žarilni obročki, zelo trpežni, ki se lahko zamenjujejo. Vse je sploh tako enostavno, da ga lahko vpravlja vsak otrok, vsled tega ime A. B. C. Primeren za vsako 10'" in i4l" svetilko in s pomočjo vmesnega obroča tudi za vsak drug basin. Zaloga v Ljubljani: Anton Achtschin, Wolfove ulice 8. Avgust Agnola, Dunajska cesta 13. Valentin Golob, Mestni trg št. 10. Fran Kaiser, Šelenburgove ulice. 2703 2-1 rs Ife Ueje/o novo leto P »a vsem častiti m odjemalcem in prijateljem jeli mm I SL vsem častitim odjemalcem in prijateljem jeli Andrej JV[ejač vinska trgovina v Komendi Hafnerjeva pivovarna Zjubljana, ?etra cesta se najtopleje zahvaljuje svojim velecenjenim gostom jar dosedanje obilno zaupanje, proseč, da se jej ohrani isto tudi v prihodnje in vošči vsem tem, kakor tudi vsem p. n. odjemalcem veselo Srečno 2695 novo leto! flor loi>, restavrater. I «1» ♦1» to to Usem velecenjenim odjemalcem se najtopleje zahvaljuje ja dosedanjo naklonjenost, proseč jih, da jej ohranijo i v bodoče, ter vošči vsem veselo in srečno novo l&fo modna trgovina gospode CngalBeri Sftušefi Zjubljana, ?red Škofijo. 2686 to «5i000ia«ai5i0ia(aii5]0(aii5iia0 151 o §j Veselo novo leto jgj «3 i«" 2693 (§3 i - >.loiar - g SŠ} krojaški mojster O ic3 - ED jči) Zjubljana, Petra cesta 2. O O O 0000000000000000 Vsem odjemalcem in naroča nikom želi 2705 l-t Veselo novo leto I J. Dežman knjicjovaz Iijubljana, Sv. P«txa nasip Stov. 7. Vsem svojim cenjenim naročevalcem, posebej še prečastiti duhovščini in gg. bogoslovcem vošči veselo novo leto in se priporoča v nadaljna obilna naročila velespoštovanjem Avgust Mat6, 2664 čevljarski mojster. lZ==J 'I I I I Fran Kuktnan čevljarski mojster v Ljubljani, Dunajska cesta št. 11, ■ I. dvorišče na levo, g želi vsem svojim častitim naročnikom, g prijateljem in znancem 2699 g j veselo, srečno nouo leto I i ========^= i I ter zagotavlja elegantno, trpežno, mo- I | derno delo in solidne cene. | lMHMHMMHHMHHMMHHI 2265 52—9 III Zapomni si, prinesti mi moraš le „ Offoman"- papir za svalčice ali cevke in ne daj se premotiti po podobnih ponaredbah slabe kakovosti. Veselo, srečno novo leto 19062652 1 1 voSClm vtem svojim cenjenim naročnikom, zahvaljujoč se jim za doslej mi izkazano za-upanje in priporočujoč se v nadaljna obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem Mih. Jager jermenar. mojster v Ljubljani. ^ služkinjo Preje: Gradišče št. 1, j ..................................................... Luka Jerina rčevljarski mojster. Poljanska' cesta, Ljubljana vošči svojim velecenj. odjemalcem prav veselo novo leto. Priporočuje se za nadaljno zaupanje in obila naročila. 2654 1-1 Veselo, zdravo, srečno novo leto! želi vsem častitim gostom, prijateljem in znancem 2661 l rodbina Beličeva. Hiša na proda] na Glincah štv. 61. z 8 stanovanji, lepim zasajenim sadnim vrtom, vodnjakom in hlevom za štiri glave živine, njivo, na lepem stavbenem prostoru, koncem njive teče voda. Proda se iz proste roke skupno ali posamič. Več pri lastniku 2685 5-1 Josipu Oblaku v Novem mestu. U touarno na deželi sprejme se komptoaristinia. Lastnoročno pisane ponudbe z vsemi potrebnimi dokazi sposobnosti naj se pošljejo upravn. »Slovenca" pod šifro S. 200. __2637 1-1 V najem vzamem takoj dobro trgovino an gostilno. Pisma pod I. Sevšek, Sv. Gregor, pošta Ortnek, Dolenjsko._2634 2-2 Gosposka obitelj brez otrok išče pošteno, snažno žensko kot 2522 3-3 pod prav ugodnimi pogoji. — Služba lahka. Ponudbe na upravništvo »Slovenca". Pristni tropinouec lastnega pridelka se dobiva pri Antonu Ferlanu di Giorgio posestnika in trgovcu, RoVlnJt Stanje Ylog do 80. dot. j Kongresnltre I Denarni promet od ljan. do f j 1905 čez 11 milijonov kron. j gJ>2 nadstr. ! 30.nov.1905čez50 milj.K. f IIIIIIIMItllllllllKIIIIHIIIIIMIIHIIIIlŠ * ' £llliMMIIMIMIIIIItltlM(iaHMMI(*MI*lll(atMaa«lS Lastna glavnica K 214.843*38. fiajboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel Ljud$^ei posojilnica :lav- j /.i brez kakega odbitka, tako, da po- ZL 9 n sprejme vložnik od vsacih vloženih ~ r I" 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure poldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nor. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od I.Jan, do 30. nor. 1903: 50,407.689-94. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poitnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. septembra 1905. Dr. Ivan Susterllf, Josip Slika, ImezoSkofijskl kancclar, predsednik. podpredsednik. 2545 30—5 O d b o p n i k 11 Josip Jarc, Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kauschegg, Matija Kolar, Ivan Kregar,..... stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, župnik pri D. M. v Polju. svel. trg. In obrt zb. v Ljubljani. Frančliek Leskovlc, Ivan Pollak mL, Karol Pollak, Oreg. Sllbar. hišni pos. in blag. Lj. pos. tovarnar. tovarn, in pos v Ljubljani. lupnlk na Rudnika. Iščem pridnega, krepkega, približno 14 let starega «| a Air a 2671 3-2 OBCIlfl kateri bi imel veselje do učenja kovaške obrti. Josip Kapus, kovaški mojster, Jesenice. Naznanilo. Vsled smrti posestnika Janeza Jenko po domače Korošec iz Lipice pri Škofjiloki sta naprodaj 2647 3-2 dva konja ki sta stara po 5 let, višine 16 pesti, čez pas pa 18 pesti. Franc Jenko v Lipici pri Škofjiloki. Stanovanje v 1. nadstropju, in sicer eno obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, eno pa iz ene sobe, kuhinje in pritiklin, z vporabo vrta. V hiši je tudi vodovod. Več se izve v hiši Celovška cesta 229 v Spodnji Šiški. 2648 3—2 Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gatBvc in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družba ndhajaio izTrs»a vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastnpn'k Andrej Odlasek, doslu*eni uradnik državnih želežnic in hišni posestnik v LJubljani, Slomškove ulice 25 bliz® cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več poiasn.la, naj tu p smeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 1969 15 2462 12—7 Dajte otrokom tečne testenine Žnlderšič & Valenčlč-a, ako jih hočete imeti zdrave in rudečelične. Prodajalna v zelo dobrem kraju, 6/4 m velika, obokana, z malim skladiščem in eno sobo s pečjo za stanovanje se di v najem proti zeio majhni najemnini K 120'—. Oprava za prodajalno je vsa pri rokah. Podvzetnik naj bi bil krojač ali pa šivilja. Prodajalna je v tem kraju zelo potrebna in posebno primerna za družino 3 oseb. — Hiša stoji na deželi pri farni cerkvi, na Kranjskem. Ponudbe naj se naslovijo na: I. L. Zidan- most 100. 2650 3 -2 ©©©© ©© ©®©_® se proda Iz proste roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22—24 Več v upravništvu »Slovenca". Mlin if ««Naznanilo in priporočilo.«« Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem otvoril s 1. januarjem 1906 poprej Kristijan Kernovo ir svečarijo v lastni hiši v Šoštanju, na Spod. Štajerskem. Priporočam se vsem preč. gospodom duhovnikom in slavn. občinstvu, da me blagovolijo kar najobilnejše podpirati z velecenjenimi naročili. Potruditi se hočem, da bom vsak čas zadovoljil svoje cenj. p. n. odjemalce z izbornim ter okusno izdelanim blagom. Zagotavljam, da bom vodil svojo obrt v duhu in solidnosti svojega prednika. Omenjam še, da bom nespremenjeno nadalje vodil svojo dosedanjo sveCarsko obrt v CELJU, Graška cesta 16. 2626 2—1 Voščim srečno in veselo novo leto! Velespoštovanjem Lovro Pokoril, svečar. Trije peščeni kamni CKollergSnge) vsak 2 m v premeru in 1/2 m močan, popolnoma še rabni so naprodaj v tovarni za barvo pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. — Več o tem se izve pri Blažu Zabretu v Britoiu pri Kranju. 2589 8-3 ^ Otoorlttfeno naznanilo. ^ Slavnemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice si usojam uljudno naznaniti, da sem otvoril stavbeno in pohištveno mizarsko delavnico 2601 3"2 Erjavčeva cesta št. 9. Prevzamem vsakovrstna fina dela kakor tudi popravila. — Cenjenemu občinstvu zagotavljam točno postrežbo in nizke cene. Alojzij Trink ^^ mizarski mojster. ^^ 2291 86 ..Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" tnioa. CELOVCU. Akciiski kanital K 2,000.900—- Rezervni zaklad K 200.000--. rodrui„ic» * spl Podružnica Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital Zamenjava ln ekakomptnje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje sre&ke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkulujo ln devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. jnr Eakompt ln tnkaaao menlo. »M. JtS" Borsna naroilla. Tttt L J ET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. I I I Srečno novo leto! Vsem svojim canjanlm naročnikom jati Sojina, krojaški mojster — $elenburgove ulice i te v. 5. — ter se priporoča tudi nadalje s solidnim in realnim delom. 2680 Vsem častltim obiskovalcem najine kavarne, kakor tudi vsem znancem ln prijateljem v Ljubljani in na deželi želiva 2679 veselo in srečno novo leto proseč jih nadaljnje naklonjenosti tudi v novem letu. Fran in Marija Krapež. Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem želim prav iskreno veselo novo leto! proseč jih i nadalje velecenjenega zaupanja. Velespoštovanjem 2660 1-1 Fran Šoukal, krojaški mojster. Pred Škofijo, Ljubljana. w< Vsem velecenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem kličem prav iskreno veselo novo leto! Velespoštovanjem Ivan Podboj poleg svetega Petra cerkve. 2653 1—1 111........ 2663 1 Srečno in veselo novo leto! / Franc Čuden, 7SJs&r~ iv-/. vv< Vstm p. n. naročnikom, odjemalcem in gostom ter prijateljem in znancem voščiva srečno in veselo 2636 2—1 novo leto! Alojzij in Ana Zajec vinotržec Spodnja Šiška. m\ mm fm mm mm m mm mm -mm mm ii i n 71 I I IgjiMe^srečno novo leto! J Knjigoveznica MM. tiskovnega društva" v Ljiibljnni se zahvaljuje vsem velecenjenim naročnikom za obilo dosedaj izkazano zaupanje ter jim želi vsem Srečno novo leto 1906 želi vsem svojim velecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem, proseč jih tudi v bodoče blagohotne naklonjenosti. Velespoštovanjem 2657 1—1 Anton Reisner _ civilni in vojaški krojač. _ Svojim odjemalcem! Pet let je preteklo, kar sem bila zgrajena, v beli nam Ljubljani slovesno otvorjena. Ime moje razširjeno je daleč na okrog, z veseljem me kliče odjemalcev krog; rado me ima ter ljubi me vse, kot znano pošteno in dobro dekle. Skrbela bom točno, da si to čast obdržim, ljubezen odjemalcev še večjo pridobim. V Vaše okrilje vdano izročam se zato, Vaši naklonjenosti priporočam se lepo. Želim srečno novo leto iz srca globočin vsem onim, ki podpirajo tovarno testenin Ed. Zelenka v Ljubljani. 2656 1-1 Restavracija in kavarna pri Zajca na vog. Kioske, Bleiweiso?e in Tržaške ceste Vsem cenjenim gostom in odjemalcem, kakor vsem prijateljem in znancem želim srečno in veselo novo leto! Proseč tudi za nadaljno blagonaklonjenost Z vsem spoštovanjem Avguštin Zajec, 2628 (1) restavrater in kavarnar. I cSrečno in veselo novo leto jeli vsem p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem AloJ3U 2o rman mokar, ljubi jan a, $ v. florijana ulice. -Sjfcf* Obenem se iskreno zahiičCljuje 3 a doslej ijka3ano 30 upa nje in se priporoča ja bodoče. 96g? -S) SHMii^m Vsem jvojim sorodnikom, prijateljem in znancem želi 2683 1-1 veselo in srečno NOVO LETO! Rodbina Pollak. _E IE Mo in veselo • H0V0 LETO • žeh svojim cenjenim odjemalcem 2697 Lud. Černe 11. Ui? oddala potom javne konkurence in je tozadevne pismene ponudbe predložiti deželnemu odboru do dne 5. januarja 1906 do 12. ure opoldne. Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaze o poiamezn h delih ter načrte si morejo interesanti ogledati med navadnimi uradnimi urami v pisarni stavbnega vodstva na stavbišču (Poljanska cesta), odnosno si jih nabaviti proti pe vračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnč 18. dec 1905. 2604 3-3 Kitska posojilnica ljij ab okolice reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani t lastni msi lastniniš! 2 62 na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinovih nlie obrestuje hranilne vloge po 2 0 41 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. W Uradne ure od 8.—12. in od 3.—4. ure popoldne, Hranilna vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. K 7,024.718 89. Upravno premoženja kmetske posojilnice znaša hran- K 7,651.915-41. "s K32,039761-84. sar K 120.87815. Varnost hranilnih vlog je tndl zajamčena po zadružnikih. Po&tno-hraniJničnega nrada St. 828.406. —Telefon št. 185 Radi preselitve se prostovoljno proda po jako ugodnih in pogojih ob Bohinjskem jezer« čez 16700m2 sveta za stavbe posamezne parcele ali skupno, najlepša lega sredi polotoka s krasnim ra«-gledom, pripravno za hotel (dosedaj še samo nemški) ali vile, zdravilišče, kopališče, ladi&če itd. To bi bil centrum za letovičarie in tu' iste. Fotografe in načrt od sveta so v Možnem oknu pri tvrdki Feliks Urbane. Naprodaj sta tudi dve senožeti in sedem gozdov blizu Boh. Bistrice, v katerih je mnogo smrekovega in bukovega lesa. V najem se da z novim letom IVI I i VI v zelo dobrem stanu z dvema sobama, shrambo, kletjo, hlevom, sadnim vrtom in malo njivo na Bitnjah, 15 minut od kolodvora Boh. Bistrica v Jako lepem, divje romantičnem kraju (podobno Vintgarju). — Eventuelno se tudi proda. — Več se poizvž pri lastniku Ivanu Nlarkeš, posestnik in gostilničar na Boh. Bistrici. 2490 8 Inih cenah "M^^J Koledarja za kmetovalce 2640 6-2 spisal agr. dipl. J. Legvart, je še nekaj v zalogi. Kdor si ga želi nabaviti, naj si ga naroči nemudoma pri J. Bonaču v Ljubljani. — Cena knjižice je 1*80 K, s poštnino 2 K. Pri naročilu na skupaj 5 komadov se cena zniža na & 1-40 K komad. Slo l' V •j« cfrememBa oSrfi. Najstarejša je Nollitova kleparska in vodovodna obrt v Ljubljani. Podpisani odstopil sem s, novim, letom 1906 to obrt vsled rodbinskih razmer gospodu Josipu Stariha. Pri tej priložnosti zahvaljujem se vsem svojim častitim naročnikom za izkazano mi zaupanje in priporočam najtopleje svojega naslednika gospoda Stariha Josipa. F. S. Nolli. Dnč 1 januarja 1906 prevzel bom občeznano Nol-lijevo kleparsko in vodovodno obrt v Ljubljani, in se priporočam slavnemu občinstvu na cenjena naroČila, katera bom vedno in najceneje izvrševal. Stariha Josip. 2602 2—2 primema novoletna darila m kakor: ure, verižice, zapestnice, broške, obeske, uhane, tudi z brilantnlml kamni itd, priporoča po prav nizkih cenah v '.eliki izberi H. fllttlier, urnr ln trgovec o Kranju. Cene nižje kakor povsod. Švicarske ure, najfinejših slovečih znamk, katere imajo priznanje po celem svetu, so po najnižjih cenah vedno v zalogi. Prosim, naročite VClll(l l|0tfi C«nlk, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto. Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I —— zraven Figovoa,• trgovino z železnino, poljedelskimi stroji In Špecerijskim blagom priporoča: 471 43 Portioml- In Roman-cement, železniške Sine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna .Patent Avstrija*, železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače In klučavničarje. Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ro£ke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode t Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti jiilerju". W Naknp In prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreftk, denarjev itd. Zsvsrovsoja za izgube pri ftrebsnjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. K u I a n t n s » v r š 11 e v naročit na borzi MenjariCna delniška družba „M EUCIJR' 1.. Wollzei!e 10 in 13. Dunaj, I., Sirebelgasse 2. Pojasnila "VB v vseh gospodarskih in flnan6nlli stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 11 160—138