H4 BRESTOV □hznrnk a I L l i U katerih pa ni moč enostav-o odpraviti z družbenimi ukreni Zato se postavljajo sledeča Prašanja. Pri nas so sredstva za i ^di^vodnjo splošna družbena stnina. Ce k temu še dodamo, a Je edini sprejemljiv socialistič-način nagrajevanja nagrajevanji P° sLvarnem poslovnem pri-p.devanju, potem je očitno, da so i Ces*> ki so prisotni, privilegij rj, nekaterih in na škodo drugih. Pa so v večini. Poleg tega ima-s,° tudi kolektive, ki skoraj ne j rne za razširjeno reprodukciji *i teže za razdelitvijo celot-be«a Odhodka, ki ne kažejo no-dan? za jutrišnji dan, za za- nice, za družbeno perspektivo. llD^Se to narekuje brez dvoma l^ravičeno skrb družbe, da pre-ra> družbenih organov zagotovi ttzhotežje v delitvi dohodka. (jr® kakšnimi ukrepi pa naj bi z°a to zagotovila, se vam ne W da je ta problem zelo deli- s] 0x®n’ ali se ne bi za vrla po-» na prizadevnost kolektivov? 6 bi se lotili stvari poenostav- ljeno, bi' lahko nastala tudi škoda. Vendar predvidene ukrepe razumem tako, da bodo namenjeni predvsem tistim, ki si prilaščajo poslovne rezultate, ki ne izvirajo iz njihovih prizadevanj in ki jih koristijo predvsem za delitev v osebne dohodke. Po sedanjih evidencah je takšnih kolektivov v slovenskem merilu tam med 5 in 10°/o zaposlenih. Predvidena oblika družbenih ukrepov je v tem, da bi se progresivno obdavčila masa osebnih dohodkov kolektiva, ki prekoračuje družbeno postavljene norme. Da bi se dosegel ta družbeni normativ, naj bi vsaka organizacija razvrstila vse svoje delavce v rangirano kvalifikacijsko strukturo. Za kvalifikacijsko ugotovitev posameznih delavcev bi se uporabljala formalna in dejanska (testna) metoda. Za tem bi se celotno gospodarstvo, posamezne panoge in skupine samoupravno dogovarjale o poprečnih vrednostih delovnih mest in odgovarjajočih strokovnih profilih za delovna mesta. Akcijo sporazumevanja oziroma dogovarjanja bodo verjetno prevzeli sindikati. V kolikor ne bi prišlo do sporazuma, naj bi zakon omogočil družbenemu organu, da odloča o spornih problemih. Teži se torej za tem, da bi se dosegli družbeni normativi vrednotenja dela za posamezna delovna mesta oziroma delavce. Hkrati s tem sistemom naj bi bilo dogovorjeno tudi razmerje dohodka, namenjenega za osebne dohodke in sklade. V tem sistemu dogovarjanja naj bi bil določen procent doseženega dohodka pod določenimi pogoji nad normativi, ki ne bo obdavčen, nad to višino pa bi začela delovati progresivna lestvica obdavčitve mase osebnih dohodkov delovne organizacije ali ustanove. V celotnem predlogu gre za to, da se uveljavi poprečna družbena vrednost delovnega mesta, ki naj bi bila približno izenačena med podjetji, vendar odvisna od specifičnih karakteristik težine delovnega mesta. Takšno ovrednotenje naj bi bilo osnovna postavka za formiranje osebnega Tovariš Lesar med razgovorom z urednikom dohodka tako v kalkulativnem kakor tudi obračunskem smislu. Predvideno je tudi, naj bi se osnova za obdavčenje do določene stopnje dvignila, kadar kolektiv ali enota dosegata višji dobiček in narobe, naj bi se osnova zniževala, kadar so poslovni rezultati pod normativi ali celo v izgubi. Brez dvoma, da gre tu za progresiven in humanitaren socialistični ukrep družbe, ki je odgovorna za ravnotežje delitve, tako kot je že sedaj vsak kolektiv odgovoren za ravnotežje svoje poslovne bilance. Druga novost, ki je tudi progresivna, je ta, naj bi se v bodoče prispevek za družbene potrebe odvajal na osnovi ustvarjenega dohodka, ne pa osebnih dohodkov, kot je to sedaj. Kaj menite, kako se b.o to odrazilo v našem podjetju? Ali je naš sedanji sistem nagrajevanja v skladu s sodobnejšimi pogledi? V Brestu imamo izdelano in že nekaj let uporabljamo analitično oceno delovnih mest, ki je v bistvu prav tisti instrument, katerega si družbeni organi prizadevajo doseči za vsa delovna mesta. Tudi sistem osebnega ocenjevanja režijskih delavcev je v popolnem soglasju s sedanjimi družbeno političnimi prizadevanji. Ni pa v redu sistem nagrajevanja v sami proizvodnji. Sedanji sistem se opira le na količino proizvoda po individualnih delovnih mestih. Pri ocenjevanju delovnega mesta ni dovolj prisotna vrednost sredstev, s katerimi delavec razpolaga pri delovnih operacijah. Dalje: čimbolj so avtomatizirana sredstva za delo, toliko manj dopuščajo delavcu izraziti' osebni vpliv na količino proizvodnje, ker mu že sam avtomat postavlja mejo, koliko lahko napravi. Čimbolj je delovno sredstvo enostavno, toliko večjo možnost ima delavec, da vpliva na povečano količino proizvodov. Ker pa je za delovno mesto vzet kot normativ poprečni delovni čas, prihaja do tega, da delavec na avtomatiziranem delovnem stroju (npr. stiskalnica) lahko preseže normativ največ za nekaj procentov, delavec z enostavnim sredstvom (npr. izvijač ali ročna pasovka) pa lahko visoko preseže poprečno predpisano normo. Torej delavec, ki opravlja z večmilijonsko vrednostjo, često zasluži manj, kot drugi, ki opravlja z vrednostjo nekaj desettisoč dinarjev, kar je nesporno velik nesmisel. Posebno pa to velja za Brest ob rekonstrukciji in modernizaciji tehnologije in novi organizaciji modernega industrijskega vodenja proizvodnje. Delovna mesta bodo neprimerno bolj mehanizirana, avtomatizirana. Potrebna bo perfektna delovna sinhronizacija med delovnimi mesti. Prihajamo v čas in do spoznanja, da nam bo v prihodnje potrebna neprimerno večja delovna disciplina, ki se bo kazala v tem, da naj delavec na delovnem mestu v odrejenem času napravi isto, ne manj, pa tudi ne več od predpisane količine in kvalitete proizvoda. Zahtevnost bo šla v smeri, da ne naredi manj, ker bo s tem verižno ogrozil delovna mesta, ki so pred njim. Če pa bo naredil več, bo to praktično brez haska, ker bo to v bistvu samo povečevalo nepotrebno nadplanirano medfazno proizvodnjo in škodljivo vezalo finančna sredstva. Kako pa naj si potem predstavljamo stimulativni sistem nagra- jevanja tudi pri nas v proizvodnji? Ne vidim posebnih problemov, saj imamo tak primer že v podjetju, in sicer Iverko. V tej tovarni nič ne koristi, če delavci pri iveračih naredijo več, kot so normativi za zmogljivost nadaljnje proizvodne proge, napravijo pa veliko škodo, če ne zdrobe toliko iverja, kolikor ga kar največ lahko obdela nadaljnja tehnologija. Osebno mislim, da moramo osnovno težo usmeriti na vrednost delovnega mesta, ki se mora oblikovati v oceni tega mesta, v kateri' morata biti izražena dva faktorja, in sicer zahtevana in potrebna strokovna kvalifikacija delavca ter materialna vrednost in tehnična zapletenost delovnega sredstva, s katerim upravlja. Stimulacija in kontrastimulacija delavca morata biti v tem, da naj napravi najmanj sto procentov kvalitetno potrebnega dela, gotovo ne manj, lahko nekaj procentov več. K temu sistemu osebnega nagrajevanja je treba pridružiti kot dodatno kategorijo nagrajevanja finančne rezultate, ki slede iz prizadevanja kolektiva ali enote. Mislim, da bi morala biti prva in druga oblika formiranja osebnega dohodka obračunavanj in izplačevani hkrati vsak mesec. V tem obračunu bi moralo biti vsakemu delavcu prikazano, koliko osebnega dohodka je dobil iz naslova konkretnega dela in koliko iz splošnega prizadevanja poslovnih rezultatov enote. Prepričan sem, da bi po tem sistemu pri nas delavci dobili ne manj, pač pa lahko več osebnega dohodka, da bi bila zagotovljena nujna akumulacija za razširjeno reprodukcijo in da bi takšen sistem pritegnil vse člane kolektiva, da bi še z večjo pozornostjo spodbudno spremljali prizadevanja na celi poslovni fronti podjetja. Naš kolektiv je sposoben za vključevanje v tržno gospodarstvo, imeli bomo za sedaj najmodernejšo tehnologijo, to oboje pa nam nalaga, da moramo uveljaviti sodobnejše delovne oblike. To je pogoj, ki nam ga vsiljuje moderni' čas, ki se izraža v tem, da naše sedanje oblike prilagodimo delu strumno organiziranega in delovno discipliniranega kolektiva. Drugega izhoda ni. D. Mlinar Zagrebški velesejem - nova priznanja našemu pohištvu Vrata letošnjega jesenskega velesejma v Zagrebu so se pravkar zaprla. Lahko rečemo, da je spet eno testiranje našega pohištva uspelo. Kaj smo ugotovili? Pisana paleta novih modelov naših dnevnih sob, jedilnic, sedežnih in stilnih garnitur, ki smo jo predstavili skoraj dvema mi- lijonoma obiskovalcev zagrebškega velesejma, je spet dobila polno priznanje. Potrošniki so spoznali, da takšno pohištvo ni samo za nekatere z globokimi žepi, temveč je po svoji funkcionalnosti in vsestranski uporabnosti del standarda in osebnega zadovoljstva slehernemu delovnemu človeku. Konec na 2. strani vodenja proizvodnje Nov način Po drugi svetovni vojni sta se znanost in tehnika korenito spremenili. Vsi važnejši dosežki v tem obdobju so bili bolj ali manj posledica kolektivnega dela strokovnjakov in znanstvenikov različnih strok. Veliko znanstvenih panog, ki so nekdaj ločeno proučevale posamezne probleme, je danes ob razvoju znanosti neločljivo povezanih. Vedno bolj 0-čitne so težnje, da bi posamezne probleme reševali celoviteje in da bi ob tem izkoristili kar največ znanstvenih dosežkov, ki i-majo praktično vrednost. Najmočneje pa se v zadnjem času razvija kibernetika. Kibernetika proučuje procese upravljanja, ki so prisotni povsod in vsak dan. Ekonomski kibernetiki kot posebni veji kibernetike posvečajo danes še posebno skrb kar zadeva razvoj novih metod in prilagajanje sedanjih. Po zaslugi hitrega razvoja znanosti in tehnike so ustvarjene možnosti za reševanje mnogih problemov, na kar pred ča- som še misliti nismo mogli. Za to sta bila dva razloga. Prvi je bil, da metod za določene postopke nismo obvladali, ali pa metode sploh niso bile izdelane, drugi pa je v tem, da jih zaradi prevelikega obsega računskih operacij nismo mogli praktično uporabljati. Moderni elektronski računalniki, ki izredno hitro obdelujejo podatke, pa so nam o-mogočili različne metode pri vodenju in planiranju proizvodnje. Zato smo se tudi na Brestu odločili za korak naprej v planiranju in vodenju proizvodnje. Reči moram, da smo tudi z dosedanjo »peš« metodo dobro obvladali kapacitete, saj so bila odstopanja operativnih načrtov minimalna. Seveda velja taka o-cena le za planiranje v grobem, če pa se v planiranje in vodenje proizvodnje poglobimo, vidimo, da je večina tega prepuščena posameznikom in njihovemu slučajnemu razpoloženju, pazljivosti in prizadevnosti. Z uvajanjem novega načina pri planiranju in vodenju proizvodnje pa hočemo ravno te slučaj nostne subjekte odpraviti. Pri moderni tehnologiji in vse večji konkurenci na tržišču si ne moremo več privoščiti, da bi bilo vodenje proizvodnje prepuščeno subjektivni volji. Kaj nam novi način v vodenju proizvodnje sploh prinaša? 1. Planiranje in vodenje proizvodnje se združujeta v eno funkcijo. Sedaj sta ločeni. Sistem, ki ga uvajamo, govori le o vodenju proizvodnje. 2. Celotni sistem temelji na delovni operaciji in na času za to operacijo. 3. Vodenje bo osrednje za vso tovarno. Proizvodnjo bomo torej vodili z enega središča za vsa delovna mesta v tovarni. Središče vodenja proizvodnje bo določalo, kdaj bo posamezni delavec delal. Funkcija inštruktorja se bo torej bistveno spremenila. Rešen bo skrbi, kakšno delo bo posamezniku določil, mnogo bolj pa se bo moral zavzeti za stro- kovna vprašanja kvalitete dela, za evidenco izdelkov, oskrbo delovnega mesta s potrebnim orodjem (šablonami, rezili itd.) namestitev strojev in podobno. 4. Središče bo vodilo evidenco za vsako delovno mesto o tem, koliko obdelovancev je v določenem času na tem delovnem mestu izdelanih. Skratka, popoln pregled o gibanju proizvodnje bo osredotočen. 5. Kontrola kvalitete bo neposredno na delovnem mestu. Vsi izdelki, ki bodo dvomljive kvalitete, bodo izločeni iz postopka na tistem delovnem mestu, kjer bodo nastajali. Delavec bo zainteresiran delati samo kvalitetne izdelke, ker bo dobil plačilo samo za kvalitetno izdelano blago. U-vedli bomo posebno premijo na kvaliteto dela. 6. Delavčev učinek bo evidentiran na posebnem kartonu (delovna karta). Svojega učinka delavec ne bo več zapisoval sam, temveč njegov vodja. Verjetno se bo kdo vrašal, kako bo vse to mogoče. V tovarni bo okrog 120 delovnih mest, ki bodo telefonsko povezana s centralo. V tovarni bo okrog 30 telefonskih aparatov. Na en tele- fonski aparat bo največ pet mest javljanja. Ko bo delavec svojo nalogo opravil, bo inštruktor sporočil centrali, da je delo končal. Centrala bo končano delo e-videntirala in takoj naročila, kaj naj se na tem delovnem mestu dela. Seveda bo inštruktor oziroma neposredni vodja o tem, kaj bo naslednje delo, obveščen še prej, tako da bo lahko na delovnem mestu že vse potrebno pripravil. V centrali bo namreč natančen pregled, kdaj je treba kakšno delo pričeti in kdaj končati. Zato bodo že vnaprej vse pripravili, da ne bo zastojev. Bralce sem hotel samo seznaniti, kaj pravzaprav mislimo z novim načinom planiranja in vodenja proizvodnje. Podatki, ki smo jih dobili od različnih podjetij, kjer imajo tak sistem že upeljan, so dokaj razveseljivi. Produktivnost so samo z uvajanjem takega sistema povečali za več kot 30 "/o, da drugih elementov ne omenjam. Vsi pa si moramo prizadevati, da bomo novi sistem čimprej obvladali, ker bomo imeli od tega neposredne koristi vsi zaposleni-T. KEBE mmm PP8*F m , Gospod Morse spet na obisku September in oktober je tisto obdobje, ko na Brestu pripravljamo programe proizvodnje in prodaje za naslednje poslovno leto. Seveda so v tem času samo povezujejo že zaključeni posli v celoto, ki jo imenujemo program. Tako domači poslovni partnerji kakor tudi kupci iz inozemstva — predvsem iz Združenih držav Amerike — navadno izkoristijo navedeni termin za obnovitev že začetih in zaključevanje novih poslov za enoletno obdobje. V začetku oktobra nas v ta namen obišče tudi eden naših kupcev iz ZDA, g. Morse, ki preko predstavnika Exportdrva v ZDA in direktorja firme EWP iz New Yorka tovariša Rakijaša, uspešno sodeluje z našim podjetjem že vrsto let. Kdo v našem kolektivu še ni slišal za g. Morsa in Rakijaša? Vsako leto sta naša redna in draga gosta in praviloma vsako leto imamo vse večje poslovne aranžmaje za firmo EWP, oziroma za firmo MORSE. Ali bo letos kaj drugače? Trdno smo prepričani, da tudi tokrat sicer ne bo šlo brez različnih pogledov na problematiko dobav v letu 1970, vendar bomo z obojestranskim razumevanjem trenutne situacije lahko mnogo pripomogli, da se posel nadaljuje in odvija v smeri povečanja in v obojestransko zadovoljstvo. Mislim, da smo pripravili velik izbor zelo dobrih in posrečenih modelov glasbenih omaric, tako tistih, ki smo jih že proizvajali — seveda z določenimi po- pravki — kakor tudi najnovejše kombinirane stereo omarice z dodatkom TV. Prav tako je tudi asortiment zvočnikov oziroma garnitur G O-SISTEMS zelo interesanten in, kar je razveseljivo, tudi na tržišču zelo iskan. V začetku oktobra, ko se spet sestanemo, da bi skupaj odločili-kako v novo poslovno leto, upam, da bomo uspeli, kakor vedno do sedaj, spoštovati medsebojne obveznosti, istočasno pa trezno presoditi problematiko na obeh straneh in jo uskladiti za še večji razmah posla, ki ga sedaj že vrsto let dokaj dobro razvijamo. F. Turk Strojni oddelek tovarne pohištva Cerknica Gospodarjenje v BRESTU in drugod Na osnovi ekonomsko-finanč-nih podatkov članov Poslovnega združenja LES, analitsko planska služba Skupnih služb sistematično zasleduje doseganje rezultatov sorodnih podjetij in jih primerja z našimi rezultati. Za primerjanje so najzanimivejša podjetja: Meblo, Nova Gorica, Stol, Kamnik in Marles Maribor. V prvem polletju letošnjega leta je bila dosežena stopnja rasti napram prvemu polletju lanskega leta v primerjalnih podjetjih naslednja: Celotni dohodek je pri nas po-rastel za 45 °/o, pri Marlesu za 28 °lo, pri Stolu za 24 °/o in pri Meblu za 8 °/o. Porast dohodka je pri nas 40 °/o, enak je tudi pri Stolu, Kamnik, pri Marlesu je dohodek porastel za 22 °/o in pri Meblu za 14 °/o. Poprečno število zaposlenih se je pri nas povečalo za 8”/o, pri Stolu, Kamnik za 6 °/o, pri Meblu za 3 ”/o in pri Marlesu za 2 °/o. Poprečni osebni dohodki so najvišji pri Meblu, Nova Gorica, znašajo 1.178 din, vendar je pri tem treba poudariti, da so na isti višini, kot so bili v lanskem polletju. Nekoliko nižji poprečni o-sebni dohodki so pri nas in znašajo 1.122 novih din, od lanskega polletja pa so porasli za 12 °/o. Večji porast poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega je pri Stol, Kamnik in sicer za 28 °/o napram I. polletju lanskega leta in znašajo 921 din, pri Marlesu pa 891 in so se nasproti enakemu lanskemu obdobju povečali za 7 °/o. Da bi dobili jasnejšo predstavo razvoja teh podjetij, bomo prikazali porast posamenzih pokazateljev gospodarjenja nasproti I. polletju lanskega leta. Po porastu dohodka na zaposlenega si sledijo primerjalno podjetja po naslednjem vrstnem redu: 1. Stol (32 «/o), 2. Brest (30 °/o), Marles (19 °/o) in Meblo (11 °/o), po višini dohodka na zaposlenega pa se nahajamo na tretjem mestu, za Marlesom in Meblom ter pred Stolom, Kamnik. Pri rentabilnosti poslovanja, izračunani iz razmerja dohodka nasproti razpoložljivim sredstvom, smo bili lani na drugem mestu, letos pa smo na prvem mestu. In kje se v celotni panogi lesne industrije nahaja Brest? Po celotnem dohgdku je 42 podjetij, članov Poslov, združenja LES, z nižjim celotnim dohodkom, višji celotni dohodek pa sta dosegli dve podjetji. Po višini doseženega dohdka pa smo na prvem mestu. To je nekaj podatkov, s katerimi smo želeli zgoščeno prikazati primerjavo naših rezultatov nasproti rezultatom drugih podjetij lesne stroke. T. Perovnik Zagrebški velesejem - nova priznanja našemu pohištvu Nadaljevanje s 1. strani »Pri vas je pa res moč najti za vsakogar nekaj,« je izjavil vi-sokošolec iz Zagreba. »Ker imam zelo majhno stanovanje, se bom odločil za sobo FLORIDA, čeprav si želim, da bi mi uspelo kupiti tudi dnevno sobo CLAVDIA.« Mnogo jih je spraševalo za prodajne pogoje, ker so se odločili za takojšnjo nabavo Brestovega pohištva. Na žalost vsem ni bilo mogoče obljubiti dobave takoj, ker pač novih modelov še ni bilo v proizvodnji. Vendar so se mnogi odločili počakati do januarja ali februarja, da bi lahko kupili dnev- no sobo CL AVDIA, ki je bila vsekakor najbolj atraktivna dnevna soba za potrošnike. Zelo zanimivo in obenem razveseljivo je bilo, da je bilo za dnevno sobo z jedilnico PATRI-CIA največ interesentov iz vrst mlajše generacije; Predvsem so bili to študentje in mlajši inženirji, tehniki in zdravniki, skratka ljudje, ki si šele ustvarjajo dom in ga želijo okusno in funkcionalno opremiti. Nekoliko manj je bilo tistih, ki jim je bilo všeč stilno pohištvo. Torej to le še ni moda, temveč le želja nekaterih bolje situiranih potrošnikov, ki želijo poleg praktičnosti tudi nekoliko u-mirjeno pohištvo. Dnevna soba DANIELA je z vgraditvijo mehanizma pri trosedu mnogo pri- Stevilni obiskovalci v našem razstavnem prostoru dobila, tako da se je marsikdo že na samem velesejmu odločil imeti to dnevno sobo kar čim' prej. Ob koncu lahko ugotovimo, da smo storili mnogo, da bi pohištvo BREST približati vsem plastem naših delovnih ljudi in da nam je to tudi uspelo. Sprejem modelov pohištva, ki smo jih prikazali na zagrebškem mednarodnem velesejmu, je pre-segel vsa naša pričakovanja k1 potrdil, da je program, ki s®° ga izbrali za proizvodnjo in pro-dajo v letu 1970 tisto, kar nas potrošnik — delovni človek želi-F. Turk KLJUB DEŽJU- USPEH Če je sedaj konec septembr3 nekaj lepih dni, še ni rečeno, da je bil avgust in september tak-Nekako od sredine avgusta ^ do polovice septembra je bilo deževno in prav nič naklonjeno vreme-Pravijo, da že desetletja ni padl° toliko dežja v avgustu kot letos-Naše gradnje pa napredujejo-Martinjak je pod streho. V Cerknici so v tem času končali rf' konstrukcijo ostrešja in skladišč® izdelkov. Upajmo, da bo vreme naprti bolj naklonjeno, saj je še veliko nalog, katere moramo končati d prvega snega. . h Vroče poletje pa je bilo klju dežju! Tudi jesen bo vroča! .- Pozimi pa bodo greli novi koti v Cerknici in Martinjaku. ,„ D. Trotovses- Prodaja pohištva naprej V pOraStU Običajno se že avgusta opaža Porast prodaje pohištva. V jesenskih mesecih se odpirajo nova vseljujejo, želi imeti v novem sta-stanovanja in večina tistih, ki se novanju novo, lepo in praktično pohištvo. Povečano pospeševanje opažamo v letošnjem letu že od začetka avgusta. Verjetno je k večjemu obsegu prodaje v tem mesecu Pripomogel tudi ustrezno izbran Proizvodni program. V avgustu so bili zelo pogosti obiski privatnikov, v septembru Pa jih je še mnogo več. Tudi od strani trgovine so naročila veliko večja. Tisti, ki so v prvi polovici leta naročali le po nekaj garnitur pohištva, naročajo danes cele kamione ali vagone. Že vrsto let so bili jesenski meseci najboljši po obsegu prodaje in prav zato se dogaja, da v teh mesecih vedno primanjkuje nekaterih pohištvenih izdelkov. Prav tako je tudi letos. Poleg dejanskih potreb gotovo vplivajo na večje povpraševanje tudi razne govorice, češ da se bo Pohištvo v kratkem času zelo podražilo. Marsikdo se je prav zaradi tega odločil za nakup, čeprav prvot- no še ni mislil nanovo opremljati stanovanja. Posebno dobro gredo v prodajo stoli SARD AN, katerih je v septembru primanjkovalo. Od dnevnih sob je na prvem mestu FLORIDA — VARIANT v teak furnirju. Tudi dnevna soba DANIELA — STEREO je skoraj razprodana. Nova serija jedilnic LI-VING bo po predvidevanju v glavnem prodana v oktobru. Na Salonu pohištva v Ljubljani in na Zagrebškem velesejmu smo potrošnikom pokazali nove izdelke iz programa za leto 1970. Škoda, da ne moremo že letos dati v prodajo nekaterih novih dnevnih sob. Predvsem gre za dnevno sobo CLAUDIA, za katero je povpraševanje preseglo vsa pričakovanja. Kljub temu, da dajemo sorazmerno velika sredstva za reklamo, je še mnogo kupcev, ki ne poznajo našega podjetja in naših izdelkov. Prodaja pohištva v prvih osmih mesecih poteka po planskih predvidevanjih. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu pa je za 35 °/o večja. Pri tem podatku smo že izključili vpliv cen. T. Žele Sušilni kanal v TP Cerknica ob končni montaži Kako naš direktor, (OVa Lesar med drugim Pogosto misli na glas Postali bomo sužnji strojev (ker nas finančno bremene), če si ne bomo vsi podvrgli — vse tehnologije. Konkurenca tržišča je nedostopen in krut ocenjevalec oblikovanja, uporabnosti, kvalitete, šarma, servisa in cene naših proizvodov. V sodobnem poslovnem svetu kapital izgublja prvenstveno vrednost. Zamenjuje jo sposobnost idejno izvirne, oblikovalne misli. Prizadevanje za nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem postaja eden izmed najvažnejših pogojev za fizični obstanek človeka — delavca. Od personalne politike moramo preiti h kadrovski. To Pomeni prehod od familiar-nosti k strokovnim (psihofizičnim) kriterijem za vrednotenje posameznih in vseh članov kolektiva. Brez sentimentalnosti moramo razrešiti delovne obveznosti strokovno slabe, nedelavne in nedisciplini- rane člane kolektiva — pred vrati čakajo boljši! — Mi kot kolektiv nismo ceh. Sredstva za proizvodnjo, ki jih upravljamo, so družbena last. — Ob polnem angažiranju samih prizadetih je treba posvečati vso skrb delovno ali zdravstveno prizadetim delavcem. — Smisel za kolektivnost ni ovira, temveč pogoj in pospešek osebnega uveljavljanja. — Pošten zaslužek ne pride pred delom, temveč po njem. — Prav razlike v strokovnosti in različnost pogledov zahtevajo samoupravnost kot izredno, mobilizacijsko obliko. — Stopnja samoupravlj alske razvitosti v podjetju je tehtnica za gospodarsko razgledanost in delovno zavest kolektiva. — Demokratičnost samoupravljanja ni isto kot pravica do samomora. Dnevna soba ALEKSANDRA STEREO na zagrebškem velesejmu Površinska obdelava furniranih površin gre v večini primerov na mat, le manjši del ostaja pri visokem sijaju. Vendar je ta mat obdelava na bazi polyestra, kar daje izdelku bogat videz. Vse več je belo obdelanih površin raznih regalov, medtem ko je zelo malo izdelkov v drugih niansah. Glavnina uporablja za furniran j e ekso-te, skoraj pa ni bilo videti mahagonija in palisandra. Plastika je močno zastopana, pa tudi vložki blaga v vratih omar in omaric so obvezno prisotni. Domiselnosti razstavljalcem ne manjka. Med drugim je eden od njih izdelal bar, kjer s pomočjo stisnjenega zraka odpira in dviga paleto s steklenicami. To navajam zaradi tega, ker je to izvirna zamisel, istočasno pa dokaz, da je še vse polno možnosti, kako pohištvo napraviti še bolj funkcionalno. Salon v Milanu je za nami. Izkušnja več. D. Trotovšek Vse več bolniških izostankov Z analizo o poslovanju v drugem tromesečju letošnjega leta smo ugotovili v TP Cerknica, da bolniški dopusti zopet naraščajo. V istem obdobju lani smo imeli 12.187 ur odsotnosti z dela, letos pa kar 14.689 ur. Ce iz teh podatkov izračunamo indeks, ugotovimo, da znaša porast kar 120 indeksnih točk. Ker se je v tem času delno povišal tudi stalež zaposlenih oziroma se je povišalo število izdelav-nih ur z indeksom 109, so bolo-vanja dejansko narastla za 11 °/o. Vsi ti podatki se nanašajo na bolovanja do 30 dni, drugače pa je z bolovanji nad 30 dni. Bolovanja, ki gredo v breme socialnega zavarovanja, kažejo obratno tendenco. V letu 1968 smo imeli 16.656 ur odsotnosti z dela, letos pa le 14.738 ali 89 indeksnih točk. Torej naraščajo v glavnem tista bolovanja, ki gredo v breme gospodarskih organizacij. Iz vsega tega je moč sklepati, da zdravstveni delavci laže določajo bolovanja do 30 dni, ki gredo v breme gospodarstva, kot pa nad 30 dni, ki gredo v breme socialnega zavarovanja. Če bomo tako nadaljevali, potem bomo kmalu vse stroške, kar se tiče nadomestil, pokrivali sami. Zato je ustanovitev lastne ambulante toliko bolj potrebna in nujna. Prepričan sem, da bomo imeli na te vpliv, zlasti s preventivnimi stroške lahko neprimerno večji ukrepi. T. Kebe Brest v Milanu V Milanu je bil v času od 21. do 28. septembra drugi mednarodni in deveti italijanski salon pohištva. BREST se je na tem salonu prvič pojavil kot samostojni raz-stavljalec poleg SLOVENIJALESA, MEBLA, LESNINE in EX-PORT-DRVA. Razstavljali smo na 42 kvadratnih metrih. Dnevna soba PATRI-CIA in stilna garnitura sta dajali vtis razgibane usmeritve BRESTA v sodobno kvalitetno pohištvo. Škoda je le v tem, da zaradi visokih uvoznih carin skupnega evropskega trga ne moremo priti do poslov v Italiji. Ves čas salona so prihajali kupci iz več evropskih držav. Želeli bi poslovati z nami, to ugotavljajo tudi ostali razstavljale!, ne samo Brest — vendar je prevelika razlika v ceni. V primerjavi s saloni pohištva v Kolnu in Parizu je udeležba drugih držav znatno manjša. Najmočneje so bili zastopani Španci, Nemci in Francozi pa zelo slabo. Svojemu stilu ravnih linij je ostal najbolj zvest 3K iz Zahodne Nemčije, medtem ko so si ostali prizadevali stilsko približati italijanskemu okusu. Vrednost udeležbe BRESTA na tej mednarodni pohištveni prireditvi težko ocenimo že danes, dejstvo pa je, da je to korak naprej in ponovna afirmacija BRESTA v krogu mednarodne trgovine. Omenil sem že salone v Parizu in Kolnu. Na vsakem je pač najmočneje zastopana domača pohištvena proizvodnja. Prav ta pa tudi daje ton nacionalnemu stilu, ki še vedno prevladuje nad moderno smerjo oblikovanja, tvoriv in podobnim. Tako so tudi Italijani dali na 72 tisoč kvadratnih metrih na salonu v Milanu prikaz svojega nacionalnega okusa. Lahko trdim, da je več kot 60 odstotkov spalnic, jedilnic, dnevnih sob izdelanih v stilu kot naš primerek iz salona v Ljubljani — San Marino. V teh odstotkih pa si vsak posebej prizadeva, kako bo konstruiral, okrasil in priredil svoj izdelek. 20 odstotkov, če ne več, so zasedli proizvajalci tapetniških izdelkov: s fotelji, zofami in ležišči. Značilno za nas je, da se na tem področju predvsem usmerjamo na italijanski stil. Zaradi tega je bila naša pozornost usmerjena posebej na to področje. Izvirnost zamisli, razgibano tapetniško blago, kvalitetna polnila, udobnost; vse to so odlike italijanske tapetniške dejavnosti. Kuhinjska oprema dobiva z močno udeležbo poliranih štedilnikov, peči, pomivalnih miz in drugih vgrajenih naprav videz laboratorija. Opaziti je bilo prve odmike od švedskih vrst kuhinj s tem, da so pokazali klasično kuhinjo, prirejeno sodobnim potrebam in funkciji. Dnevna soba PATRICIA na velesejmu v Zagrebu NOVI ENERGETSKI VIRI Pravnik odgovarja Ni še dolgo tega, ko so na mestu parnega kotla WOLF v kotlovnici Tovarne pohištva Cerknica peli kompresorji in se raztre-skavale mine. Potrebno je bilo postaviti nove zahtevne temelje, ki bodo zdržali težo novega 42-atmosferskega parnega kotla firme STREICHER iz Zah. Nemčije. Samo še nekaj dni nas loči od dneva v oktobru, ko bodo začeli s poskusnim obratovanjem. Planer- Stopnja zdravstvenega varstva delavcev je merilo, po katerem se v mednarodnem svetu presoja naprednost in položaj delavskega razreda. Medicina dela, kot imenujemo posebno vejo medicine, se je rodila v prvih obdobjih industrije, in sicer z nalogo, da pomaga pri številnih poškodbah in obolenjih blažiti posledice nezdravih razmer v tovarnah. Med prvimi zdravniki v industriji dobimo predvsem tiste, ki se ukvarjajo pretežno s prvo pomočjo in reševanjem poškodovanih delavcev. Razvoj industrije je povzročil nove, prej še neznane poklicne bolezni in zastrupljeni a. Zaradi nagle industrializacije pa je potrebno na vseh področijh skrbeti za zdravstveno varstvo delavcev, kajti vemo, da le zdravi delavci lahko dosegajo visoko produktivnost in s tem visok življenjski standard. Posledice bolezni so vsestranske, ne samo telesne in duševne, ampak tudi ekonomske in socialne. Človekovo zdravje postane problem šele takrat, ko ga izgubi. Naše delo se mora razvijati predvsem v ohranjevanju in u-trjevanju zdravja, kar je vsekakor cenejše in uspešnejše, kot pa zdravljenje. Dojeti moramo, da se učinkovito preventivno delo resnično zdi v nekem trenutku navidezna izguba vloženih sredstev, ki se ji prav radi izognemo. V ji se tudi topot niso zmotili — kotel bo v oktobru dajal energijo, katero potrebujemo v začetku vsaj za ogrevanje. Osnovne značilnosti tega visoko sposobnega stroja so predvsem v možnosti, da prenese sunkovite obremenitve oziroma razbremenitve, kar je dnevni pojav v lesni industriji (primer: zaustavitev sušilnika na Iverki v hipu spremeni diagram porabe pare). Ta kotel se s svojo resnici pa so v preventivno delo vložena sredstva tista, ki se bogato obrestujejo z manjšim številom bolnikov, delovnih invalidov in boljšim zdravstvenim stanjem. S tem zmanjšujemo potrebe po najdražji obliki, to je po varstvu v bolnišnicah. Kompleksno zdravstveno varstvo delavcev lahko izvaja samo obratna ambulanta, ki opravlja neločljivo preventivno in kurativno delo. Prav zato se je tudi naše podjetje odločilo, da organizira svojo zdravstveno enoto. Obratna ambulanta bo, poleg zdravljenja delavcev, ugotavljala tudi vse tiste pogoje, ki vplivajo na njihovo zdravstveno stanje. V delo bo zajeto tudi proučevanje nezgod, delovnega okolja, higienske ureditve, skrbi za pravilno zaposlitev, ukvarjanje s socialno problematiko zaposlenih, organiziranje tečajev prve pomoči, skrbi za zdravstveno ozgo-jo delavcev. Posebno varstvo bo posvečeno ženam, nosečnicam, invalidom in mladoletnikom. Tudi nadzor nad prehrano bo delo obratne ambulante, zlasti še zato, ker od pravilne prehrane delavcev bistveno zavisi storilnost. Obratna ambulanta bo začela s svojim delom 1. oktobra v Zdravstvenem domu Cerknica z delovnim časom od 8. do 16. ure. Z dograditvijo prostorov pa bo pričela z delom v prostorih Bresta. M. Mekina avtomatiko prilagaja tem karakteristikam. Veliki izkoristki izgorevanja lesnih odpadkov, dolga življenjska doba kotla, boljša kombinacija kurjenja lesa in težkega olja (mazut), večja zanesljivost obratovanja, boljši pregled in lažje popravilo, in kot zadnje — cena kotla; vse to so prednosti tega novega vira energije. Pogoji postavljanja novega kotla vsaj v začetku niso bili najboljši. Gradbeno so bili sicer pripravljeni temelji, treba je bilo napraviti novo streho. Težav okrog rušenja stare strehe in velikih betonskih nosilcev ni manjkalo. Drug vrh drugega so delali' tu zidarji, tam monterji. Sedaj, ko je kotlovnica pobeljena, ko kotel stoji, sedaj teh težav ni več. Tesno sodelovanje naših delavcev z nemškimi monterji je prav gotovo pripomoglo, da bo delo opravljeno kvalitetno in v predvidenih terminih. Vsi dosedanji preizkusi so pokazali', da je kvaliteta ocevja odlična. Delo pa še ni končano. Nismo kotla postavili samo zaradi tehnološke pare in ogrevanja. Kapaciteta kotla z max. 12 t pare na uro, bo prvenstveno namenjena za pogon turbin za proizvodnjo električne energije (izpadi v javnem omrežju so na dnevnem redu). Postavitev takih energetskih virov v lesni industriji narekuje ekonomika. Mesečno propade 800 m3 odpadkov lesa v Cerknici. Ti nastajajo tudi poleti, ko je poraba pare minimalna. Odpadke, namesto da jih odvažamo, bomo porabili za proizvodnjo električne energije. Tako bomo pokrivali 50 odstotkov vseh potreb na območju cerkniških tovarn. Vzrok, da smo se odločili za turbine, je ta, da nam turbine omogočajo zanesljivo obratovanje, odstranitev problemov z oljem, ki se je pojavljalo pri parnem stroju v kotlovskih ceveh itd. Kot osnova pa nas je vodila tehnologija lesa, ki zahteva več različnih temperatur, katere je mogoče dobiti iz takega sistema turbin. Za novo leto bomo imeli bodo nadaljevali z montažo vodo-mehčalnih naprav, ocevja med kotlom in turbinami, razdelilnih postaj in avtomatske regulacije. V decembru se začne montaža turbin. Za Novo leto bomo imeli pokritih že 50 odstotkov potreb po energiji. Vzporedno z gradnjo novega parnega kotla je napravljena tudi rekonstrukcija silosa za lesne odpadke. D. Trotovšek VPRAŠANJE: Ali je res, da član disciplinske komisije ne more biti klican na odgovornost zaradi kršitve delovne dolžnosti, dokler opravlja to funkcijo? Če ni tako, kdo ga kliče na odgovornost? ODGOVOR: Seveda je tudi član disciplinske komisije povsem enako odgovoren za svoje kršitve delovnih dolžnosti, kot o-stali člani delovne skupnosti. Moralno je njegova odgovornost še večja. Postopek za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti, ki jih store člani disciplinskih komisij, je enak kot za ostale kršil- V naslednjih številkah »Brestovega obzornika« bomo v nadaljevanjih obrazlagali pomen ekonomskih kategorij in ekonomskih izrazov ter ekonomskih pokazateljev. Cilj teh obrazložitev je, da se na preprost način prikaže delovanje in funkcija ekonomskih kategorij v celotnem gospodarstvu, še posebej pa v gospodarstvu podjetja. Smatramo, da bomo s tem omogočili slehernemu delavcu lažje tolmačenje raznih podatkov in prikazov. Prav tako želimo, da bi nam delavci iz obdelanih poglavij postavljali vprašanja, na katera bomo z veseljem odgovarjali. I. PREDAVANJE V I. predavanju bomo izhajali iz gospodarskega procesa, ker smatramo, da bo tak pristop od bistva k posameznim problemom omogočil slehernemu delavcu, da v grobem spozna gospodarjenje in ekonomske kategorije. Da bi lahko človek živel, mora delati in ustvarjati dobrine, s katerimi zadovoljuje svoje potrebe, ki izhajajo iz težnje po življenjski ohranitvi in napredku. Celotni gospodarski proces se sestoji' iz štirih gospodarskih faz: — proizvodnja, — razdelitev, — menjava, — potrošnja. — Proizvodnja je družbeni proces, kjer je delo posameznika vedno pogojeno s predhodnim delom drugih. Npr.: Posameznik, ki dela v pakirnem oddelku, dejansko nadaljuje delo delavcev iz predhodnega oddelka. Vsi skupaj pa so s svojim delom ustvarili predmet. Da bi človek nemoteno delai, mora razpolagati z delovnimi sredstvi (stroji, orodja), ki' so posredniki med človekom in predmeti dela (surovina, polproizvod, c e. Namesto člana, katerega kršitev komisija obravnava, sodeluje v postopku njegov namestnik. VPRAŠANJE: Prenehalo mi je delovno razmerje zaradi ukinitve delovnega mesta: Koliko dni dopusta imam na razpolago za iskanje druge zaposlitve? ODGOVOR: V smislu TZDR urejuje to vprašanje 99. člen pravilnika o urejanju delovnih razmerij. Delavec ima po tem členu za iskanje druge zaposlitve pravico do enega dneva dopusta vsakih deset dni. Te pravice pa nima, če preneha delati po lastni želji. Z. Zabukovec zemlja, nedokončana proizvodnja in podobno). Delovna sredstva in predmeti dela se skupaj imenujejo sredstva proizvodnje. Človeka s svojimi izkušnjami in navadami ter delovna sredstva skupaj imenujemo produkcijske sile. To pomeni, da je potrebno delo človeka, ki bo na podlagi svojih izkušenj in delovnih navad z lastnim delom omogočil delo produkcijskih sredstev. Tako se z delovanjem produkcijskih sredstev gledano s stališča družbe ustvarja družbeni bruto produkt, s stališča podjetja pa bruto produkt podjetja. — Razdelitev je faza gospodarskega procesa, v kateri se producirani predmet razdeli posameznim uporabnikom v skladu s sistemom razdelitve, ki je pogojen s stopnjo materialnega razvoja družbe (v socializmu po prispevkih posameznika — produktivnost iz splošnih družbenih potreb, medtem ko se bo v bodočem komunističnem sistemu razdelitev družbenega bruto produkta izvršila po potrebah posameznika). V kapitalizmu se razdelitev izvrši po kriteriju lastništva, kjer kapitalisti kot lastniki poberejo glavnico produkta. Le socialistični in bodoči komunistični način razdelitve je neizkorišče-valski način razdelitve. — Menjava je faza gospodarskega procesa, pri katerem se preko delovanja tega povežejo lastniki blaga in storitev. Na primer: Delavec je za udeležbo v produkciji v fazi' razdelitve dobil svoj osebni dohodek, ki predstavlja njegov delež v doseženem produktu. Osebni dohodek se izplača delavcu (ker ni mogoče na delavce razdeliti produkt, recimo pohištvo), ki na trgu menja denar za blago (kruh, živila, ob-Nadaljevanje na 5. strani Strojni oddelek tovarne pohištva v Cerknici po rekonstrukciji 42-atmosferski parni kotel Streicher iz Zah. Nemčije v gradnji Nova ambulanta Ekonomska šola Dve leti Brestovega obzornika Naš sodelavec Šubic v pogovoru s predsednikom KS Cerknica tovarišem Hrblanom Delo in problemi krajevne skupnosti Pred nami je 24. številka Brestovega obzornika. To pomeni, da Praznuje naše glasilo majhen jubilej — drugo obletnico rednega izhajanja. Na videz je morda število nepomembno, vendar v uredništvu vemo, da je potrebno za izid številke približno 60 tipkanih strani teksta, 12 slik, dvoje sklicanj uredniškega odbora, slovnične korekture, stavljenje časopisa v tiskarni in še in še drobnih stvari, ki so potrebne, da zadnjega v mesecu prejmete Brestov obzornik. Naklada Obzornika je 1700 izvodov. Poleg Brestovih delavcev ga prejmejo tudi upokojeni Brestove!, 50 izvodov pa pošiljamo zunanjim »naročnikom«, to so zlasti občinski funkcionarji in novinarji večjih časopisnih podjetij. V dveh letih izdajanja časopisa smo skušali informirati kolektiv 0 najaktualnejši problematiki poslovanja podjetja, problematiki, ki se dogaja na področju občine, Pa se neposredno nanaša na naš kolektiv, včasih pa tudi o širših družbenih aktualnostih. Lahko rečemo, da ni številke, ki ne bi kritično posegala na dogajanje v Podjetju pa tudi izven njega. To Pa je tudi poanta časopisa, ki žeti vključiti najširši krog proizvajalcev v ustvarjalno razmišljanje na vseh področjih dela v podjetju. Kako smo v tem prizadevanju uspeli, boste sami najbolje ocenili. Povsem na dlani je, da smo dosegli vsaj dvoje: ;— kolektivu smo z informiranjem približali dogajanje v celem Podjetju, kar je pomembno zlasti pri naši' organizaciji podjetja, oziroma samostojnosti poslovnih enot, — dosegli smo, da je postal časopis ustaljena mesečna oblika informiranja. Morda se je zdelo na začetku izhajanja, da gre pri vsej stvari bolj za entuziazem posameznikov, ki bo slej ko prej privedel glasilo pred problem izhajanja, vendar danes lahko rečem, da temu ni tako. Dveletne izkušnje so pokazale, da je led prebit in da izhajanje Obzornika ni več odvisno od sodelovanja ali nesodelovanja posameznikov. To ugotovitev nam lahko podkrepi tudi podatek, da je do pretekcle številke pisalo v Brestov obzornik 94 sodelavcev. To pa pomeni, da smo si hkrati zagotovili tudi pestrost vsebine. Kljub vsemu pa ne gre prezreti sodelovanja posameznikov, zlasti tistih, ki so se s številnimi prispevki še posebej angažirali, da je časopis izhajal. Naj naštejem samo pet sodelavcev, ki so napisali največ prispevkov: Dušan Trotovšek, Tone Kebe, Franc Tavželj, Jože Klančar in Brane Mišič. Posebej velja omeniti, da sodelovanje pri Brestovem obzorniku doslej ni bilo honorirano. Zato tembolj zaslužijo priznanje vsi sodelavci, ki so se čutili dolžni vsak s svojega področja informirati kolektiv. Vsem naštetim in nenaštetim sodelavcem se ob skromnem jubileju toplo zahvaljujem za sodelovanje, za katerega upam, da bo plodno tudi v prihodnje. Še posebej moram pohvaliti prizadevnost zunanjih sodelavcev, ki' so s svojimi prispevki pripomogli k vsebinski popestritvi glasila. Hkrati pa vabim k sodelovanju nove sodelavce, da bomo s širšim sodelovanjem dosegli novo kvaliteto našega glasila. Urednik Tovariša Andreja Hrblana sem našel pri njegovem vsakdanjem delu in ga poprosil za nekaj besed o delu in življenju Krajevne skupnosti v Cerknici. Tov. Hrblan, koliko časa ste predsednik te organizacije? — Dve leti. Kako se počutite kot njen predsednik? — S svetom krajevne skupnosti ter s člani sem zelo zadovoljen, ker so aktivni, nisem pa zadovoljen, ker ne morem izpolniti vseh načrtov. Imate velike želje v zvezi s to dejavnostjo? — Moje želje so zelo velike in so del programa za štiri leta naprej. Kako se izpolnjuje program dela krajevne skupnosti? — Začeli smo rekonstruirati vodovod od Bavdka do Meleta. Te cevi napajajo Dolenjo vas, Dolenje jezero ter Peščenek s cevjo 125 mm. Te bomo povečali od 120 na 260 mm. Uredili bomo kanalizacijo v Dolenjem jezeru, uredili most v Dolenji vasi, elektrificirali naselje Slivnico, prekrili kulturni dom, uredili krajevne poti' in asfaltirali cesto od Bavdka do Meleta. Imate dovolj finančnih sredstev za izpolnitev vašega načrta? — Za vsa ta dela je finančnih sredstev premalo. Pohvaliti je treba kombinat BREST, Gradišče v Cerknici in še nekaj malih podjetij, ki so z razumevanjem odstopila del sredstev za uresničitev programa. Nikakor pa ne morem razumeti posameznih organizacij, ki nočejo prispevati sredstev. Zato smo morali najeti kratkoročni kredit okrog 20 milijonov starih dinarjev. Ali boste izpolnili letošnji načrt vašega dela? — Gotovo bomo izpolnili vse, kar je v načrtu, seveda če bo vreme naklonjeno. Kako gospodarske organizacije gledajo na vaše delo? — Mislim, da gledajo gospodarske organizacije na delo krajevne skupnosti dokaj dobro, saj je leta opustila drobnjakarstvo in se začela zanimati za svoje komunalne ureditve. Kako pa gledajo občani na vaše dosedanje delo? — Moram reči, da je v našem območju življenjski standard precej visok. Zato so seveda tudi večje potrebe. Jasno je, da nas občani zvečine podpirajo, so pa tudi taki, ki ničesar ne prispevajo. Od nas pa seveda zahtevajo vse mogoče stvari. Slišal sem, da vam je Gozdno gospodarstvo zaplenilo nekakšen les. Kaj je v tem resničnega? — Nekdanji trški odbor Cerknica je upravljal z gmajno, sedaj SLP-2, ki je last upravičencev oziroma SOb Cerknica. Hoteli smo prekriti kinodvorano v Cerknici, ki ji je prepotrebno ostrešje, za to pa smo rabili les. S privoljenjem občinskih organov smo posekali les na gmajni, seveda pošteno. Toda Gozdno gospodarstvo nam ga je zaplenilo in nas prijavilo javnemu tožilstvu. Mislim, da to ni pravilno, saj lastništvo ni pravno urejeno. Komu je potrebno preganjanje in zaviranje obnove kulturnega doma in mostu v Dolenji vasi? Kaj menite o prispevku za mestno zemljišče? — Prispevek za mestno zemljišče je v Cerknici nekaj novega. Doslej so ga pobirali samo v mestih in večjih naseljih, kjer imajo urbanistični načrt. Da bo jasno vsem, pripominjam, da se plačuje zemljiški prispevek na stanovanjsko površino in poslovne prostore, nikakor pa ne, kakor mislijo posamezniki, na kvadratni meter zemljišča. Zakaj nekateri občani tega ne plačujejo? — Že prej sem poudaril, da nekateri občani tega ne razumejo. Zato se tudi temu upirajo in s tem zavirajo razvoj Cerknice. Zavedati se je treba, da krajevna skupnost skrbi za razsvetljavo in snago, ki je sedaj nemogoča. Kaj boste napravili s tistimi občani, ki tega ne plačujejo? — Po občinskem odloku je dal občinski organ vse tiste, ki niso plačali, v izterjavo občinskemu pravobranilstvu, ta pa bo sprožil izterjatev prek rednega sodišča. Kako naj bi po vašem mnenju krajevna skupnost živela in delala v prihodnje? — Krajevna skupnost bo lahko v prihodnje še bolje delovala, ker se bližajo volitve članov sveta krajevne skupnosti. Zato mora- mo ob izbiri kandidatov dobro premisliti. To ob osnova za prihodnje delo — ob sodelovanju vseh občanov in gospodarskih organizacij — za izpolnitev štiriletnega načrta. S čim se ukvarjate v prostem času? — Dovolj me zamorijo različni sestanki, nato pa delam okrog svojega doma. Imate kakšen poseben konjiček, ki vam je pri srcu? — Moj konjiček sta polharstvo in seveda zelena bratovščina. Letos želim upleniti kapitalno trofejo. Valentin Šubic Asfaltirana cesta v Loško dolino Na veliko veselje občanov cerkniške občine in še posebej prebivalcev Loške doline je bila konec avgusta odprta nova asfaltirana cesta med Planino in Podgoro. Slavnostna kolona, v njej je bilo več kot 30 avtomobilov, je odpeljala po novi cesti od Bloške police do Loža. Tam je podpredsednik občinske skupščine Cerknica tovariš Marko Žnidaršič ob zvokih godbe na pihala slavnostno odprl novo cesto. Marko Žnidaršič je v svojem govoru poudaril velik pomen nove ceste za gospodarski in turistični razvoj Loške doline, vse cerkniške občine ter Gorskega Kotora. Z ureditvijo ceste preko Prezida in Cabra do Delnic in priključitvijo na cesto Zagreb—Reka bo turizmu odprta nova smer prek Cerkniškega polja, Loške doline in Gorskega Kotora na Plitvička jezera ali na Jadran. Z odcepom na Bloški polici pa je že sedaj najkrajša povezava med Notranjsko in Dolenjsko ter Dolenjsko in Slovenskim Primorjem. Cesto, ki je odprla Cerkniškemu polju in Loški dolini okno v svet, je zgradilo Cestno podjetje Ljubljana, plačnika pa sta Skupščina občine Cerknica in Cestni sklad SRS. V celoti je izgradnja ceste stala približno pol milijarde novih dinarjev. Za letos so sredstva za izgradnjo cest porabljena, v prihodnjem letu pa ima občinska skupščina v načrtu asfaltirati ceste skozi posamezna naselja. J. Truden Ekonomska šola Nadaljevanje s 4. strani leko itd.). Tako se s pomočjo denarja dejansko izvrši menjava med delavci različnih panog. — Potrošnja je zadnja faza gospodarskega procesa, ki je prav tako izhodišče proizvodnje, ker se določene dobrine (repro-material, surovine) trošijo v samem proizvodem procesu, rezultat te potrošnje pa so novi izdelki. Individualna potrošnja je potrošnja delavcev za živila, opremo, obleko itd. in je nujno potrebna za zagotovitev reprodukcije (obnavljanje) delone sile (delavec se mora hraniti, obuvati, oblačiti itd., da bi bil sposoben za delo). V fazi potrošnje se ne potroši celotni družbeni produkt (ravno tako kot delavec ne potroši celotne plače, ampak del prihrani za bodoče življenje), temveč se del proizvodnega bruto produkta porabi za investicije, ki omogočajo novo produkcijsko fazo na višji ravni, kar pomeni, da se družbeno premoženje poveča. Višino investicij določa potrošnja posameznikov in potrošnja, potrebna, da se v produkcijskem procesu uporabljene zaloge surovin, izdelkov in delovna sredstva obnovijo (enostavna reprodukcija). V prihodnjem predavanju bomo obdelali ekonomske pojme, ki se uporabljajo v vsakdanji praksi. B. Mišič Proizvodnja v avgustu Vrednost proizvodnje v letošnjem avgustu je bila 945 milijonov starih din, kar je za 4 °/o manj, kot je bilo določeno z mesečno dinamiko polletnega plana. Proizvodnega načrta niso dosegli v Tovarni pohištva Martinjak m v Tovarni pohištva Cerknica. Da v teh poslovnih enotah niso izpolnili načrta, je posledica pospešenih del pri rekonstrukciji in modernizaciji proizvodnje, kar je oviralo redno proizvodnjo oziroma pomočilo slabšo izkoriščenost razpoložljivega urnega fonda. V Tovarni Pohištva Cerknica je redno proizvodnjo oviralo predvsem podaljševanje transportnih poti med oddelki, neusklajena proizvodnja polizdelkov med oddelki In izpadi električne energije. V Tovarni pohištva ^lartinjak je zastoje v proizvodnji povzročila rekonstrukcija v lakir-Pici, ker je bilo treba izdelke večkrat površinsko popravljati. V ostalih poslovnih enotah je proizvodnja tekla skladno s plansko dinamiko in nekoliko presegla planska predvidevanja. T. Perovnik Moderna dnevna soba Y programa Novi načrti muzeja revolucije v Ložu OBVESTILO VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL Oddelek za splošne zadeve in občo upravo Skupščine občine Cerknica obvešča na podlagi 29. člena pravilnika o vozniških dovoljenjih (Ur .list SFRJ, št. 30/67) in v zvezi s 16. členom tega pravilnika, da je bilo potrebno voznikom motornih vozil vozniška dovoljenja, katerim je veljavnost potekla pred uveljavitvijo tega pravilnika, to je pred 20. julijem 1967, podaljšati najkasneje do 20. julija 1969. V zvezi s tem ugotavljamo, da je še precejšnje število voznikov motornih vozil, ki svojega vozniškega dovoljenja do navedenega roka niso podaljšali, in sicer zaradi tega, ker niso bili o tem temeljito seznanjeni. Na podlagi navedenega je republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije zavzel stališče, da se izjemno podaljša vozniško dovoljenje, da ne bo iz formalnih razlogov prišlo do velikega števila razveljavitev vozniških dovoljenj po 16. členu pravilnika o vozniških dovoljenjih. Občinski organ za splošne zadeve in občo upravo bo izjemoma podaljševal vozniška dovoljenja, katerim je veljavnost potekla pred 20. julijem 1967 še do vključno 31. decembra 1969. Voznike motornih in priklopnih vozil opozarjamo, da z nepodalj-šanimi vozniškimi dovoljenji ni dovoljeno voziti motorna vozila v cestnem prometu in da vozniških dovoljenj, katerih veljavnost je pretekla pred uveljavitvijo pravilnika o vozniških dovoljenjih, po 31. decembru 1969 ne bo mogoče več podaljšati. Taka vozniška dovoljenja bodo po tem datumu razveljavljena in črtana iz evidence vozniških dovoljenj. Imetnik takega vozniškega dovoljenja bo lahko dobil novo vozniško dovoljenje po splošnih pogojih, ki so predpisani za izdajo vozniškega dovoljenja (ponovni vozniški izpit). Obenem opozarjamo lastnike in uporabnike motornih vozil, da svoja prometna dovoljenja (veljavnost registracije) redno podaljšujejo ali pa vozila, ki so nepopolna oziroma nimajo več veljavnega tehničnega pregleda, odjavijo od nadaljnje registracije in vrnejo evidenčne tablice. Iz oddelka za splošne zadeve SOB Cerknica Sušilni kanal v tovarni pohištva Martinjak Prehodni pokal SPET V VARSTVU PRI GASILCIH BRESTA V nekdanji občinski hiši v svojevrstnem okolju sredi Loža je lepo urejen in bogat muzej ljudske revolucije. Razvil se je iz razstave, ki je bila prirejena v počastitev 40-letnice KPJ. Pobudnika za ustanovitev te edinstvene institucije pa sta bila domačina in borca Lojze Mlakar in Nino Strle. Pred nedavnim sta svojo soudeležbo ponudili še občini Logatec in Vrhnika. Tako dobiva ta ustanova obeležje notranjskega muzeja. Po številu eksponatov za sedaj še vedno prednjači Loška dolina, oziroma naša občina, vendar se dokumenti še zbirajo in svet muzeja, ki vodi institucijo, teži k enakovrednem prikazu celotnega področja. Pot skozi burno revolucionarno zgodovino Notranjske se začenja v muzeju z letom 1848, ko se tu prvič poraja socialistična misel. Bogato je dokumentiran zapis obdobja razvoja delavskega in kmečko-delavskega gibanja od 1918 do 1941. Poseben pano je namenjen udeležencem oktobrske revolucije v Rusiji in njenim odmevom pri nas. Že leta 1921 je bil v Ložu izvoljen za prvega komunističnega župana Franc Bravec iz Loža, ki še živi tam, le lučaj od muzeja. Ta zmaga revolucionarnih idej je trajala samo en dan. Velikemu duhu slovenske kulture in socialistične misli Ivanu Cankarju je odrejeno posebno mesto. Sledimo gradivu: Tu je leto 1936 in 1938 z občinskimi volitvami. To je obenem višek revolucionarnega gibanja pod Snežnikom med obema vojnama. Poseben prostor je namenjen španskim borcem, potem pa spet partijskim organizacijam na Notranjskem. Kaže, da bo po triletnem zatišju strelstvo v Cerknici znova zaživelo. Na pobudo oddelka za narodno obrambo in Občinske konference SZDL je bil 3. septembra ustanovni občni zbor, na katerem so sklenili — Ustanovili bodo občinski strelski odbor v Cerknici, ki bo zajel v svoje delo strelski družini v Cerknici in v Starem "trgu. — Predsednik in tajnik sta dolžna do 5. oktobra pripraviti vso dokumentacijo za registracijo na novo ustanovljenega odbora in strelskih družin. Prav tako morata po vseh šolah in središčih izpeljati propagandno akcijo za razširitev tega športa, ki mora tudi vzgajati Najboljši po slikovnih materialih in drugi dokumentaciji je seveda oddelek NOB, ki obdeluje okupacijo, začetek vstaje, narodnoosvobodilno gibanje na Notranjskem, napad na Lož in Bezu-ljak, osvobojeno ozemlje 1942, partizanske enote do osvoboditve, razvoj ljudske oblasti na Notranjskem ... O delu in načrtih muzeja v Ložu mi je pripovedoval Tone Avsec, ki skrbi za strokovno plat dela pri muzeju. Čeprav amatersko, vendar z veliko voljo in vztrajnostjo peščica aktivistov že desetletje deluje na izpopolnitvi muzejskega gradiva. Tega se je ob priključitvi' Vrhnike in Logatca nabralo toliko, da bodo uredili še dve sobi v prvem nadstropju muzejske hiše. Gradivo so doslej prispevale krajevne organizacije ZZB NOV, Občinski odbor ZZB NOV, osnovne šole in posamezniki. Vsem tem se tudi preko našega glasila zahvaljujejo za pomoč in prosijo za nadaljnje sodelovanje. Muzej ljudske revolucije v Ložu je v celotnem obdobju svojega obstoja zbral 5000 dokumentov, polovica tega je slikovni material, ostalo pa so predmeti in drugi dokumenti. Obisk v muzeju je iz leta v leto boljši, med obiskovalci je največ šolske mladine, organizacij Zveze borcev in drugih. Dobro obiskane so tudi razstave muzejskih eksponatov, ki jih prirejajo ob srečanjih borcev. Tako so letos sodelovali v Sodražici in Logatcu. Te razstave so obenem vzpodbude ljudem, da oddajo muzeju razne zgodovinske dokumente, ki pridejo do prave veljave šele urejeni v določeni zbirki. Vodstvo muzeja meni, da bo treba razmišljati o ustanovitvi po- članstvo za morebitno narodno obrambo. Sklenili so tudi, da bodo po pripravah, ki jih mislijo izpeljati do polovice oktobra, sklicali občni zbor, na katerem bodo izvolili vodilne organe strelske organizacije. Treba je pripomniti, da bo na novo ustnovljeni strelski odbor deloval v okviru Zveze za telesno kulturo v Cerknici. Š. Bogovčič SODELUJTE IN DOPISUJTE V BRESTOV OBZORNIK! sebne študijske knjižnice. Gre za načrtno in študijsko obdelavo zgodovinskih obdobij in dogodkov. Že doslej so številni študentje obdelovali to problematiko za seminarske in diplomske naloge. Zbirati bodo začeli tudi gradivo povojne graditve, nadalje bodo pripravili posebno obdelavo žrtev fašističnega terorja po posameznih vaseh, še naprej bodo izpopolnjevali gradivo o delovanju bele garde. Ob vsem tem se že poraja vprašanje bibliografije o Notranjski. Tovariš Avsec meni, da bi bilo treba ob tako širokem programu razvoja razmišljati o šolanju lastnih kadrov, kar pa bo mogoče le ob večjih sredstvih, ki so potrebna tej dejavnosti. Obenem hoče vzpodbuditi vse, ki hranijo materiale z navedeno tematiko, da jih odstopijo muzeju. Še posebej pa vabi k sodelovanju študente in vso ostalo mladino. F. Sterle Otroško varstvo Obseg sindikalnega dela vključuje med drugim tudi dejavnost in razvoj otroškega varstva, tako v osnovni organizaciji sindikata delovne organizacije, kakor tudi v vseh organih sindikata ožje in širše družbene skupnosti. Poleg samoupravnih skupnosti otroškega varstva pa so dolžne skrbeti za razvoj otroškega varstva tudi skupščine družbeno-po-litičnih skupnosti in delovne organizacije. Namenska sredstva, ki se zbirajo za otroško varstvo (plačujejo jih delovne organizacije od osebnih dohodkov zaposlenih), se delijo na otroški dodatek in na neposredno otroško varstvo. Ker v ta namen plačuje gospodarstvo precejšnja sredstva, si moramo prizadevati, da gospodarstva v takem položaju kot je, ne bomo mogli še dodatno obremenjevati. Zato mislim, da se bo morala republiška in občinska skupščina pogovarjati v bližnji jesenski sezoni glede obremenitve gospodarstva za prihodnje leto le o taki višini kot letošnje leto ali nižje. Sredstva za otroško varstvo, ki jih plačujejo delovne organizacije od vseh zaposlenih znašajo 2,67% od netto osebnih dohodkov. Ta sredstva pa se delijo: 80% se odvaja republiški skupnosti otroškega varstva — sredstva so namenjena za otroški dodatek. 16% se odvaja občinski skupnosti otroškega varstva — sredstva so namenjena za neposredno otroško varstvo (vrtec) in 4% republiški skupnosti otroškega varstva za neposredno otroško varstvo. Taka delitev pa je v veljavi šele dobro leto. Pred tem je občinska skupnost otroškega varstva prejemala le 4% teh sredstev. Ta zakonski ukrep ocenjujemo kot zelo pozitiven za razvoj neposrednega otroškega varstva v občini. Pristopilo se je k načrtnemu, programskemu dolgoročnemu razvoju otroškega varstva v občini. V Cerknici bo že v letošnjem letu povečana kapaciteta otroškega varstva, stavba se adaptira, urejeno bo centralno ogrevanje in drugo. Prihodnje leto je v programu podobna ureditev zgradbe za varstvo otrok v Starem trgu, potem pa še na Rakeku. Z dviganjem osebnih dohodkov zaposlenih, se zmanjšuje število upravičencev do otroškega dodatka. Mišljenja sem, da naj se perspektivno vlaga več sredstev za neposredno otroško varstvo. (Cenzus za pridobivanje pravic do otroškega dodatka je 550.000 din dohodka na družinskega člana mesečno.) Poleg tega, da želijo sindikati zbrati čimveč sredstev za namene otroškega varstva ter za njihovo smotrno in racionalno delitev, moramo pridobivati tudi starše, da bodo razmišljali in se odločali za tako varstvo in vzgojo otrok. Saj relativno še zelo malo otrok koristi ta sredstva, ki jim jih ponuja družbena skupnost in vse dobrine, ki so jim s tem na razpolago. J. Pakiž Na tretjem tekmovanju gasilcev podjetij »BREST« »MARLES«, »MEBLO« in »STOL«, ki je bilo 20. septembra v Mariboru, so si naši gasilci spet priborili prehodni pokal Bresta, ki so ga izgubili lansko leto v Novi Gorici. Uspeh je še večji, če upoštevamo, da so bili prvi na tujem terenu pred kolektivom, ki je vroče želel videti zmago svojih tekmovalcev. Za uspeh, ki je plod dolgotrajnega dela, jim iskreno čestitamo. Tekmovanje se je pričelo ob 8. uri pred poslopjem upravne zgradbe podjetja Marles v Mariboru. Obsegalo je tri tekmovalne discipline: vajo v hitrem oblačenju gasilske obleke in nadevanjem potrebne gasilske o-preme, razvijanju in sklapljanju gasilskih cevi v dolžino 105 m in trodelni gasilski napad s kasnejšo zamenjavo prve tlačne cevi in podaljšanjem obeh napadalnih krakov še za 15 m. Tekmovanje so vodili sodniki iz Ljubljane in Maribora. Pazili so zlasti na čas izvajanja posameznih vaj in na napake tekmovalcev. Vsaka izgubljena sekunda je pomenila kazensko točko, napaka pa celo od 5 do 20 točk. Vrstni red nastopajočih ekip so določili z žrebom. Pri tem poveljnik ekipe iz Bresta Tone Urbas ni imel srečne roke. Izvlekel je številko ena. To je pomenilo nastopati vedno prvi, kar ni prijetno, saj se tako ni mogoče ravnati po rezultatih dru- gih ekip. Vendar to tekmoval' cev ni motilo. Po prvi vaji so bili drugi; boljši so bili samo tekmovalci iz Marlesa. Vrstni red prvih dveh pa se je zaobrnil že po drugi vaji ter je tak ostal tudi na koncu tekmovanja. Podrobnejši rezultati so razvidni iz naslednje razpredelnice: Kazenske točke 1. »Brest, Cerknica 263 2. »Marles«, Maribor 269 3. »Meblo«, Nova Gorica 329 4. »Stol«, Kamnik 330 Po tekmovanju so poklicni ga7 silci gasilci iz Maribora pokazali načine gašenja požara na enem izmed tovarniških objektov ter obrambo drugih. Demonstracij1 je sledil slovesni del prireditve z gasilsko parado, pozdravnim1 govori, izročitvijo in razvitjem gasilskega prapora, objavo rezultatov tekmovanja in podelitvi!0 priznanj. Za doseženo prvo mesto so Brestovi gasilci dobili Pre' hodni pokal tekmovanja, pokal podjetja Marles in spominsko plaketo. Uspeh naših tekmovalcev ie nedvomno razveseljiv. Vedeti P° je treba, da tudi zadnje mesto m neuspeh. Več kot rezultati, doseženi na tekmovanju, je vredno prijateljsko zbliževanje silcev štirih velikih slovenskih tovarn pohištva ter izmenjava izkušenj pri čuvanju pridobitev in eksistence svojih delovnih kolektivov. V. Žnidaršič Del razstavnega prostora v muzeju ljudske revolucije v Ložu Strelci se prebujajo Lami vroči Orient -letos Skandinavija (Nadaljevanje) Cariniki na nemško-danski meji pri Flensburgu nam niso delali nikakršnih težav, čeprav niso skrivali začudenja ob pogledu na avto jugoslovanske registracije. Kot turisti smo Jugoslovani v skandinavskih deželah sila redki. Takoj nam je bilo jasno, zakaj. Draginjo srečaš na vsakem koraku. Strokovna in laična literatura vesta povedati, da je Danska močno razvita kmetijska država in skladno s tem smo se nadejali, da bomo poceni jedli. Vendar smo že takoj za mejo v čisto navadni danski zajtrkovalnici plačali za čašo mleka (2 decilitra) okrogli dve danski kroni, kar znese 3,30 novih dinarjev. »Vse kaže, fantje, da bo treba pasove stisniti,« sem komentiral Prvi stik z Danci. »Nekaj gnilega je v tej deželi danski,« je hamletovsko zlobno Pribil Frenk. Vendar si zaradi Prehrane le nismo delali prevelikih skrbi, ker smo bili dobro založeni. Najti brivca na Danskem, ki bi ti postrgal že kar velike kocine, ni tako preprosta stvar. Brivnice so sicer še kar pogoste, brivci v njih pa bolj poredki. Sreda je zanje dela prost dan. V četrtek dopoldan sicer »cele« tri ure delajo v potu svojega obraza, zato pa Popoldan vsi po vrsti počivajo. Ko ga končno v petek, že močno Poraščen, odkrijem, mi poleg bra- Prvi jesenski dnevi so že za nami. Minila je dopustniška mrzlica, Pa tudi izleti niso v jeseni več tako zanimivi. Ostane nam še obvezen osemurni delovni dan, kam Pa s preostalim dnevnim časom m prostimi sobotami in nedeljami? To so mnogokrat vprašanja, ki ne najdejo odgovora. Marsikdo še mogoče ne ve, kako prijetna je zabava pri kegljanju, pa ne mislite, da koga silim v to, da si bo sam postavljal keglje! Resnici na ljubo pa mo-ram priznati, da bo »splaval po vodi« tudi kegljaški šport, kot edina aktivna športna panoga v občini Cerknica, ki nosi ime BREST, če se zato ne bodo zabeli samoupravni in družbeno Politični organi v Brestu samem kot tudi v občini. Zakaj pravza-Prav gre? Kegljaški klub Brest je bil ustanovljen že leta 1963. Tedaj Se je zgradila moderna štiristezna dvorana, v kateri je mrgolelo radovednežev in tudi aktivnih keg-lačev. Iz leta v leto pa upadajo mko tisti, ki radi gledajo keglja- . Brv o močnejše jesensko deževje '1® Ponovno prelilo ravan Cerkniškega jezera. Če bo obnovljeni |?z vzdržal pritisk vode, potem bo del jezera v Rešetu (dalj časa stal pod vodo, ne glede na to, kako se bo voda obdržala zaradi egulacije Velike in Male Karlo-riCe'. Brva nevarnost, ki je preda jezeru, je že mimo. Voda je arnreč zalila požiralnike za je-°m po odvodni strugi, ki je spe-Jana okrog jeza v nekoliko niž-Jem nivoju. Tako je jez prestal Prvo preizkušnjo. Nekoliko bojaz-1 le le še v tem, da se bo jez j.°nižal, ker se bo sesedla zem-la, vendar se bo morebitno ruše-nie jezu lahko preprečilo z dovo-Z°m zemlje in kamenja na njegov !rh> kar bo lahko opraviti še v Casu> ko bo jez prelit z vodo. Dovoz kamenja in zemlje bo m°č opraviti s čolni. de še krepko oguli žep z računom 15 D kron. Prosim, preračunajte, 1 D krona je 1,66 N din. Pokrajina okrog nas ni tako ravna kot bi si človek mislil, če pogleda na zemljevid Danske, ki ima najvišji vrh 147 m visok. Lepe ceste po rahlo valovitem svetu prečkajo številne, vzorno obdelane danske kmetije, poleg obvezno poteka kolesarska steza na obeh straneh ceste. Dancu je namreč dvokolo priljubljeno prometno in rekreacijsko sredstvo. Mladina z nahrbtniki navdušeno kolesari križem kražem po deželi, povsem varna pred gostim avtomobilskim prometom. Danske vasi so snažne, lično urejene. Vsaka pritlična, večidel enodružinska hišica ima vrtiček z negovano angleško travo, kjer v senci dreves ali senčnikov posedajo Danci v sončnem popoldnevu. Obvezen in že kar vprašanje časti je drog z nacionalno zastavo ob vsaki danski hiši. Na ta simbol nacionalne pripadnosti so Danci zelo ponosni in ga lahko vidiš kjerkoli in kadarkoli. Prehod iz celinske na otoško Dansko čez slikoviti Mali Belt je lepo doživetje. Okrog 1200 m dolgi železni most nad morskim prelivom, pod katerim plujejo ladje v obe smeri, lepo dopolnjuje živahno razgibano, mestoma pogozdeno obalno pokrajino. Streljaj odtod gradijo Danci še drugi gigantski most zaradi vse bolj go- nje, redno kegljajo, ali pa jim je kegljanje samo rekreacija. Toda zakaj tako? Kljub sredstvom, ki jih daje Brest za funkcionalne izdatke kluba, ni mogoče dobiti ljudi, zlasti mladine, za postavljanje kegljev. Če pa ni nikogar, ki bi postavljal keglje, potem ne more biti tudi nikogar, ki bi jih podiral. V čem je vsa problematika? Na vseh področjih se delo in življenje modernizira, prav tako je tudi s kegljanjem. Pretežno imajo vsi slovenski kegljaški klubi avtomate za postavljanje kegljev, še celo privatni gostilničarji. Vprašanje je, če zares ne moremo imeti tudi na našem kegljišču avtomate? Pogoji za dobavo avtomatov so zelo ugodni, saj jih kreditira prodajalec, takojšnji stroški so le carina, anuitete pa se bodo vračale iz sredstev, ki se bodo zbirala v avtomatih. Vsekakor bi pomenili avtomati za postavljanje kegljev veliko pridobitev za kegljišče in kegljaški šport v Cerknici. Kegljaški klub BREST Cerknica Jez v Rešetu je bil na istem mestu že enkrat zgrajen, vendar ga je prvi nastop vode porušil. Zaradi teh izkušenj so se ribiči lotili drugačne gradnje, ki je že sedaj pokazala, da bo jez v prihodnje preprečeval usihanje tistega predela Rešeta, ki sedaj praktično ni nobenemu koristil. S tem, ko je voda ostala za jezom, je omogočen večji življenjski prostor ribam, velika vodna površina pa bo privabljala še race in gosi. Tudi kopalci bodo imeli svojo kopalno sezono skozi vse tople dni v letu. Ribiči vemo, da je vsak m3 vode v sušnih dneh veliko vreden, če računamo s tem, koliko rib lahko ostane v vodi. To je bilo tudi osnovno vodilo Ribiške družine Cerknica, da je zgradila jez v Rešetu in si bo tudi v prihodnje prizadevala obdržati čimveč vode v jezeru. F. Tavželj stega prometa, da bi neovirano povezali kontinentalno in otoško Dansko. Čez širši Veliki Belt pa nas prepelje trajekt. Tu je priložnost za počitek, razgled, sončenje na gornji palubi, pa tudi za nakup hrane, pijače in cigaret, ker je vse bolj poceni. Galebi, navajeni na radodarnost številnih turistov, posedajo med njimi in jedo kar iz roke. Vožnja traja polno uro. Zanimivo je, da prevoz računajo po dolžini avtomobila. Poleg tega pa upoštevajo še število oseb v njem, za kar smo odšteli približno 10 dinarskih tisočakov. Kopenhagen je resnična, prava prestolnica kraljevine Danske, saj več kot četrtina Dancev živi tod. S svojo lego ob ožini Sund predstavlja naravni most iz Evrope v pravo Skandinavijo. To je mesto, ki se ponaša s številnimi kulturnimi spomeniki iz preteklosti. Vedno živahni city, mestno poslovno središče z bučno reklamo in obenj pritisnjene živopisane hiše, kot da bi bile vzete iz Andersenovih praljic. Čez dan so Danci resni, poslovni ljudje, pod večer pa se razposajeno vesele v pravljičnem Tivoliju, zabaviščnem parku sredi mesta, ki ponuja vsemogočo zabavo starim in mladim. Tivoli je ena izmed najbolj privlačnih turističnih točk v mestu. Ne videti živahnega utripa Tivolija, pomeni ne doživeti pravega vtisa o mestu, pravijo njegovi meščani in kaže jim verjeti. Dolgonoga, vitka dekleta v super mini krilih, s svetlo poltjo in tipičnimi plavimi lasmi se smehljaje in izzivalno sprehajajo po tivolskih stezicah. Zaljubljeni pari, vsem na očeh, posedajo po klopeh in si izmenjujejo izraze nežnosti, ne da bi se kdorkoli ob tem spotikal. Le tujec, nevajen tega, se še rahlo čudi, po nekaj dneh pa je tudi zanj to že običajna stvar. Friderikov grad na Danskem O severnjaški seksualni svobodi je bilo že veliko napisanega. Knjige in revije s seksualno tematiko je mogoče dobiti v vsakem kiosku, trafiki, drogeriji, v še posebej specializiranih trgovinah, ne da bi se Dancem to zdelo kaj posebnega. Tudi doraščajoči mladini je brez ovir na vpogled že v bogato založenih izložbah. Pornografija in ostala »gola« literatura je dokaj pomembna postavka v danskem izvozu. Mimo Helsingora in Helsingbor-ga, kjer smo si ogledali utrjeni Hamletov grad, smo prišli do ožine, ki loči Dansko od Švedske. Po polurni vožnji s trajektom nas je na švedski strani vzel v precep carinik. Zanimal ga je izključno alkohol. Dobesedno prevohal nam je vse, celo originalno zaprte posode za motorno olje smo morali odpreti, da bi ugotovil, kaj je notri. Njegovo obnašanje smo razumeli, ker smo vedeli, da na Švedskem še zdaj vlada delna prohibicija, ko še ne smejo vedno in povsod točiti alkoholnih pijač. Ko je že dejal, da je vse v redu, smo mu pokazali že načeto steklenico Bodo ali ne bodo avtomati? Tudi če ojezeritev ne Uspe, bo voda ostala slivovke, iz katere je prav rad potegnil. Ko smo mu ponudili še Brestove prospekte, smo se prijateljsko razšli. Da tudi Švedska ne bo prav poceni, smo se kmalu prepričali, ko smo za kilogram kruha odšteli skoraj 9,00 N din. Mestna hiša v Kopen-hagenu Dobre volje smo jo po lepi cesti ob zahodni švedski obali ubirali proti Norveški, proti Oslu (Se nadaljuje) J. Lavrenčič Kje bomo lahko še gradili v Cerknici?! Kdor se je odločil ali razmišlja o gradnji lastne stanovanjske hiše, mu ne bo odveč nekaj informacij v spodbudo ali pa morda v pomoč. Obiskal sem občinskega komunalnega inšpektorja Franceta Koščaka, ki je pred mano razgrnil idejni načrt Cerknice za prihodnja desetletja. Osnovna značilnost tega načrta so ravne linije cest, ki bodo povezovale stanovanjske soseske, potem veliki objekti družbenega standarda itd. Kar težko je verjeti, da bo Cerknica v prihodnosti zares taka. Od zazidalnih načrtov, ki so napravljeni na osnovi idejnega urbanističnega načrta, je izdelan le zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Peščenk, pa še ta se bo delno spremenil. Na Peščenku bo moč zidati še 50 zasebnih stanovanjskih hiš. Kamna gorica je pozidana. Mogoča bo le kakšna zapolnilna gradnja, saj potrebujejo kmetije nekaj več prostora. Kaže, da se bo Cerknica močno širila proti Dolenji vasi. Po idejnem urbanističnem načrtu je tu predviden nekakšen večji oskrbovalni center. Zazidalnih načrtov za to področje še nimajo, izdeluje pa jih Ljubljanski urbanistični zavod. Zaključena soseska stanovanjskih hiš je tudi na cesti' pod Slivnico, kjer ne predvidevajo nobene novogradnje več. In še nekaj praktičnih napotkov za zainteresirane. Za gradnjo lastne stanovanjske hiše je potrebnih več dokumentov: 1. Pravica uporabe zemljišča, ki si jo pridobiš prek natečaja, ki ga razpiše upravni organ Skupščine občine Cerknica. 2. Mapna kopija — izdela jo Katastrski urad na Rakeku. 3. Soglasje Elektro-podjetja za priključek na javno električno omrežje — izda ga podjetje Elek-tro Ljubljana — PE okolica. 4. Soglasje za priključek na vodovodno omrežje, ki ga izda Komunalno podjetje v Cerknici. 5. Sanitarno soglasje, ki ga izda sanitarni inšpektor Skupščine občine Cerknica. 6. Lokacijsko dokumentacijo izdela Urbanistični zavod, projektivni atelje v Ljubljani. 7. Na podlagi vseh teh dokumentov izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, gradbeno dovoljenje. 8. Zakoličenje objekta opravi pooblaščena oseba. V Cerknici je Občinska skupščina pooblastila Urbanistični zavod, projektivni atelje Ljubljana, za zakoličenje stanovanjskih objektov. F. Sterle Nove cene v restavraciji V delavski restavraciji Brest že dalj časa ugotavljajo, da imajo izgubo pri prehrani. To izgubo so krili iz dohodka od prodanih pijač. Glede na to, da se je v zadnjem času zelo povečalo število tujih in domačih abonentov, so na zadnji seji upravnega odbora sklenili zvišati ceno kosila za tuje goste od 600 na 750 din, malice pa na 350 din. Kosilo za domače goste se bo nekoliko povečalo, in sicer na 550 din. K temu jih je prisilila naslednja ugotovitev: V prvem polletju letos je bila ugotovljena izguba na prehrani v TP Cerknica 10.000 N din, v TP Martinjak 5600 N din in TLI Stari trg 9,20 N din, kljub temu, da je obračunska cena toplega obroka različna. V Cerknici je 2,70 N din, v TP Martinjak 2,90 N din in TLI Stari trg 3,10 N din. Poslovne enote ravno tako različno regresirajo topli obrok. V TP Cerknica delavec plača 1,30, v TP Martinjak 1,20, v TLI Stari trg pa 1,30 N din. Glede na to, da dosedanjih razlik, ki nastajajo pri toplih obrokih, ni več možno kriti iz dobička od prodaje pijač, so določili novo obračunsko ceno v višini 3,20 N din, s tem da poslovne enote uskladijo razliko, katero naj bi plačal posameznik in poslovna enota. Nujnost povišanja cen so utemeljevali še s tem, da so cene živil porasle v poprečju za 22 °/o. Razpravljali so še o potrebi nabave osnovnih sredstev, ker so dosedanja zastarela, in usklajevanju osebnih dohodkov zaposlenih v Delavski restavraciji z zaposlenimi v ostalih poslovnih enotah. Pripomniti je, da so člani upravnega odbora delavske restavracije že večkrat sprožili vprašanje statusa te poslovne enote. Š. Bogovčič Stanovanja so dobili Na zadnji seji upravnega odbora podjetja so na osnovi predloga komisije za stanovanjska vprašanja opravili naslednjo razdelitev prostih stanovanj članom kolektiva: dvosobno Kovačičevo stanovanje dobi Markup Helena, dvosobno Vidovičevo stanovanje so dodelili Jerneju Repovšu. V stanovanje Marjana Kovača pa se vseli Franc Štrukelj. Štefan Gašper se bo vselil v trosobno stanovanje, v bloku nad blagovnico, ko se bo izselil Miro Horvat. V sedanje Gašperjevo stanovanje pa se vseli z družino Julka Čepin. Ivan Žurga iz Tovarne pohištva Martinjak je dobil dvosobno stanovanje v bloku »A«, ko se bo izselil Jakopin. Trosobno stanovanje v bloku »C« je dobil Štefan Kralj, dvosobno stanovanje nad blagovnico pa Rudi Kaniški. Stanovanja v samskem domu Cerknica in Martinjak so dodelili: Eli Zorč, Stanetu Jakopinu, Karlu Zemljiču, Jožetu Jadriču, Janku Dolesu, Ireni Kovač in Veri Mivec. Vse ostale prošnje za stanovanje in za zamenjavo so obdržali v evidenci in jih bo komisija za stanovanjska vprašanja reševala takrat, ko bodo ponovno na razpolago prosta stanovanja. S. Bogovčič Pa še to... V zadnji številki našega glasila je bilo pod naslovom »Ozimnica in okoli nje« med drugim objavljeno tudi sporočilo, da bodo poslovne enote do 15. septembra zbrale naročnike za ozimnico in naročnine dostavile delavski restavraciji. Glede na to, da je rok prijav že minil, naročil pa poslovne enote — razen SKS — še niso poslale, so v delavski restavraciji prepričani, da se bodo to jesen tega neprijetnega dela znebili. Š. Bogovčič Iščemo šahovske talente Na prve štiri naloge, objavljene v prejšnji številki Obzornika, smo prejeli 35 rešitev. Razveseljivo je, da so bile vse pravilne. Vsak reševalec je tako dosegel po osem točk. Tokrat bo najuspešnejšim na voljo nadaljnjih 15 točk, do konca tekmovanja pa še okrog 50. Tako imajo celo tisti, ki se bodo šele sedaj vključili v tekmovanje, možnosti, da se potegujejo za nagrade. Danes nadaljujemo z elementarnimi dvopoteznimi (št. 5—8), začenjamo pa tudi že z dvema lažjima kombinacijskima kompozicijama (št. 9 in 10). Prva je zelo enostavna, zahteva pa veliko pazljivosti in natančnosti pri iskanju vseh možnih rešitev (teh je veliko!), druga pa veliko drznosti za realizacijo zahtevanega cilja (pat pozicija). Upam, da boste tudi to oviro uspešno preskočili, ob reševanju pa vam želimo mnogo zadovoljstva — predvsem pa uspeha. št. 5 — 2 točki Beli: Kg4, Df5, Lh7, Sg5 Črni: Kh8, Tf8, Lh6, f7, f6 mat v 2. potezi št. 6 — 2 točki Beli: Kg4, Df8, Tf7, e6 Črni: Ke8, Th5, Th8 mat v 2. potezi št. 7 — 2 točki Beli: Kh4, Df8, Le8, g4 Črni: Kh7, Df4, Te4, f6, h6 mat v 2. potezi št. 8 — 2 točki Beli: Kf8, Th4, g6 Črni: Kh8, Lg8, g7, h7 mat v 2. potezi 5 ^gj d e št. 9 — 3 točke Beli: Kg6, Dc5, Tb2, Tg5, Lal, Ld5, Sf4, Sf5, a7, d3, d7, f7, g3, h7 Črni: Ke5, Le8, Sb8 Koliko različnih matov v eni potezi je mogoče dati v tej poziciji? (Odgovorite samo s številko, npr.: 6, 28 itd.) a b c d e f g h 8 & gg jjj ' e mm 7 §§ §gi^» 7 f§§ H a B 1 S 6 IMB A IH 5 UH ||j|. 5 lil lil m 4 H S 3 iHH ffH! 2 gjjj Jgg 2 g j§ 1 iH UH 1m H e f g h e f g h št. 10 — 4 točke Beli: Khl, Dh2, Lh6, a4 Črni: Kb6, Dd4, Ld7, a6, b5, c6, e4 Beli je praktično izgubljen, vendar se s presenetljivimi potezami reši v remi (pat). Delo pri stiskalnici v TP Cerknica Fazani tudi v naših lovskih revirjih Na področju Lovske skupnosti Notranjske se je pet lovskih družin odločilo, da nabavi fazane z namenom, da se vzgojijo in obdržijo na našem področju. Nabavili so 750 fazanov iz vzgajališča Beltinci v Prekmurju, starih okrog 10 tednov. Fazane so nabavile lovske družine: Cerknica 200 kosov, Grahovo 200 kosov, Begunje 200 kosov, Otok 100 kosov in Cajnarje 50 kosov. Poleg fazanov je v letošnjem letu kupila Lovska družina Cerknica tudi več parov odraslih jerebic. Fazane so spustile v lovišča posamezne družine različno, nekatere v pripravljene ograde, zaščitene pred njenimi sovražniki, nekatere družine pa so jih spustile prosto v naravo. Vse družine imajo več ali manj pripravljena krmišča in napravljene remize za prezimovanje. Vzreja mladičev v vzgajališču je bila umetna, zato srečanje s prostostjo v naravi daleč proč od njene vzreje, pomeni precejšnjo nevarnost, da se šibkejši fazani ne bodo znašli v novem okolju in bili plen sovražnikov kot so npr. kragulji in lisice. Prilagajanje novim naravnim pogojem traja približno 20 do 30 dni. Zato je po- trebno, da jih v tem času krmimo in po možnosti zavarujemo pred njenimi sovražniki. V naravi se hranijo z žitaricami, koruzo in raznimi semeni. Prav radi obirajo po krompirju tudi ličinke koloradskega hrošča. Čez dan, ko iščejo hrano, se zadržujejo po polju, prenočujejo pa v gostem grmovju ob njivah in ob robu gozda na drevju. Osnovni namen nakupa fazanov je vsekakor popestritev lova na področju Cerkniškega jezera. Pridobitev bo nedvomno velika v lovnem turizma. Ker bo lov na fazane vzporeden z lovom na race in ostale jezerske ptiče, moramo pridobiti več tujih lovcev, predvsem Italijanov za tovrsten lov. Lov na fazane se sicer prične s 1. septembrom, vendar po dogovoru med družinami bo dovoljen šele s 1. oktobrom. Samim družinam je prepuščeno odločanje o načinu lova, ali naj bo skupni na brakadah ali posamični, ali s psi ali brez njih. Vsekakor bo lov bolj zanimiv posebno za mlajše lovce, ki si želijo več streljanja, da se »nastrelijo«, kot temu pravijo lovci. T. Zigmund CERKNICA je dobila nogometni klub PRAVILNE REŠITVE PROBLEMOV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE OBZORNIKA: Problem št. 1 1. Sg6 + , hg6: Problem št. 2 1. Td8+, Sd8: 2. g7 mat 2. Th4 mat (..., Sf8) Problem št. 3 1. Dh6:+, Kg8 2. Dg7: mat Problem št. 4 L Sf6 + , gf6: 2. Lf5 mat. I. Štefan Tekmovanje balinarjev Sindikalna organizacija »Jelovica« iz Škofje Loke je 29. septembra organizirala prvenstveno tekmovanje v balinanju podjetij lesne industrije. Na tekmovanje so povabili Marles — Maribor, Novoles — Novo mesto, Lesonit — Ilirska Bistrica, Stol — Kamnik, Meblo — Nova Gorica, Lipo — Ajdovščina in balinarje našega kolektiva. Povabilu so se odzvali člani naše ekipe, Lesonita in Lipe iz Ajdovščine. Našo ekipo so sestavljali: Šajn Anton, Ar dali č Božo, Maček Božo, Kebe Alojz in kot rezervni član Hribi jan Miro. Dekleva Ludvika pa so vključili v sodniški zbor. V dopoldanskem prvem krogu je naša ekipa dobro zaigrala in se plasirala na prvo mesto. Popoldne so zaigrali drugič, toda tokrat jim sreča ni bila naklonjena in so si z ekipo Jelovice delili drugo mesto z enakim številom točk. Ekipa »Lesonit« pa je osvojila prvo mesto. Člani naše ekipe so pohvalili organizacijo tekmovanja. Glavni vzrok, da so dosegli slabše rezultate je ta, ker niso bili seznanjeni z novimi pravili. Nameravajo se udeležiti republiškega tekmovanja, kar pa zahteva vztrajni trening. Želijo, da jim priskoči na pomoč sindikat in podjetje, da bi si zgradlii boljše igrišče na starem prostoru za kegljiščem. Š. Bogovčič ALI VESTE — da medved po okolici Lipse-nja dela pravcato škodo v sadovnjakih in na posevkih? Pred kratkim je blizu vasi polomil veje na slivah in na več njivah pomendral peso in koruzo. Kmetje menijo, da se medved baje maščuje zato, ker mu je slabo pogrnjena miza na mrhovišču. —0— — da so predvideni za rekonstrukcijo centralne kurjave v samskem domu Cerknica kar okoli 4 milijoni S din? Stanovalci se sprašujejo, kdaj bo postavljena nova centralna kurjava. Stari kotel je izključen, o novem pa še ni ne duha ne sluha, čeprav že zima trka na vrata. Po dolgih letih nogometnega zatišja so cerkniški mladinci pod vodstvom Braneta Kebeta znova ustanovili nogometni klub. Na ustanovnem sestanku 7. junija letos se je zbralo 23 mladincev. Sklenili so, da bodo vse leto vestno vadili, v naslednji tekmovalni sezoni 1970. leta, pa se prijavili v ligo, v kateri že vrsto let tekmuje tudi NK Rakek. Sklenili so tudi, da bodo trenirali dvakrat tedensko — ob torkih in petkih. Ker na novo ustanovljeni klub ni imel nikakršnih sredstev, so se dogovorili, da si bo opremo za treniranje kupil vsak sam, za žoge pa je že na sestanku vsakdo prispeval 10 novih dinarjev. 7. septembra je bil na igrišču pri osnovni šoli v Cerknici turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral Notranjski študentski klub. Na tekmovanju je sodelovalo pet moštev: NK Cerknica, JLA Rakek I, JLA Rakek II, Dolenja vas in NŠK. NK Cerknica, JLA Rakek I, JLA Rakek II in Dolenja vas so igrali kvalifikacije za vstop v finale, NŠK pa je kot organizator neposredno prišel v finale. Rezultati kvalifikacij: Dolenja vas : JLA Rakek 0:6 NK Cerknica : JLA Rakek II 1:4 V finale sta se uvrstili obe moštvi JLA Rakek in se pomerili z NŠK. Rezultati finala: NŠK : JLA Rakek I 0:0 NŠK : JLA Rakek II 2:2 JLA Rakek I : JLA Rakek II 0:1 Kar so na sestanku sklenili, so tudi storili. Treningi so bili redno vsak torek in petek na igrišču na Kolenu. Julija pa so odigrali več prijateljskih tekem. Rezultati teh srečanj: NK Cerknica — JLA Rakek 2:4 JLA V. Bloke : NK Cerknica 3:0 JLA Rakek : NK Cerknica 1:3 NK Cerknica : JLA V. Bloke 4:6 Uspehi res niso bleščeči, vendar je treba upoštevati, da so igrali še mladi in neizkušeni igralci. Med dopusti so za nekaj časa prenehali vaditi, sedaj pa so zopet začeli z rednimi treningi. J. Truden Zmagovalec turnirja je postalo moštvo JLA Rakek II, drugo mesto je zasedlo moštvo NŠK, tretje JLA Rakek I, četrto in peto mesto pa si delita NK Cerknica in Dolenja vas. J. Truden BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Franc Hvala, Tone Kebe, Jože Klančar, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Ivo Štefan, Valentin Šubic, Franc Tav-želj, Dušan Trotovšek in Magda Urbanc — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Turnir v malem nogometu Bloško jezero brez vode Znano je, da je Ribiška družina v Cerknici lanskega maja vložila v Bloško jezero krape. Krape je nabavila od Ribiške družine v Celju, zanje pa smo žal prepozno zvedeli, da so bolni. Analiza, ki nam jo je napravil Veterinarski zavod v Ljubljani, je ugotovila, da krapi bolujejo za trebušno vodenico. Bolezen kaže vidne znake na trupu krapov v obliki manjših ranic. Ko bolezen izbruhne, krapi množično poginjajo, tisti pa, ki jo prebolijo, se nekako imunizirajo. Krapi so kljub bolezni užitni, škoda je le v tem, da počasneje rastejo in da poginjajo. Da bi virus bolezni uničili, smo morali jezero izprazniti, zemljišče pa bo treba razkužiti z živim apnom in preorati. Ker mislimo v Bloškem jezeru intenzivno vzrejati krape, smo se odločili napraviti zapornico, da bomo lahko vsako leto jeseni jezero izpraznili in odrasle krape odlovih. Če se nam bo to obneslo, bomo zapornico napravili tudi na Škrabčem. T. Kebe IZ ZGODOVINE ŠAHA Prvi začetki šaha so zaviti v mnoge zanimive vzhodnjaške legende, od katerih imajo nekatere poučno tendenco. Najbolj poznana od vseh je legenda o modi ;cu Sisi ben Dahiru in mlademu kralju Šahramu, ki je padel pod močan vpliv plemstva in svečenikov ter tiranil nad ljudstvom. Takrat si je modrec Sisa ben Dahir izmislil šah, da bi kralja poučil, da se brez naroda ne da vladati. Pokazal je kako najslabša figura, kmet, mnogokrat odloči partijo in prinese zmago, zato pa je treba upoštevati in ščititi. Mladi kralj se je hitro naučil šaha, se navduševal nad igro, kakor tudi nad poukom, ki ga je dobil. V znak velike zahvale je modrecu ponudil nagrado, kakršno si pač sam zaželi. Sisa ben Dahir je stopil pred kralja z na videz zelo skromno željo. Za nagrado je zahteval ono količino žita, kolikor znese, ko se na prvo polje šahovske plošče postavi eno zrno, na drugo dva, na tretje štiri, na četrto osem in tako dalje — torej na vsako naslednje polje dvakrat več kot na predhodno — vsoto pšenice na vseh 64 poljih. Kralj, misleč da je to neslana šala, je ponudil iznajditelju, naj zahteva kakšno dragocenejšo nagrado, toda modrec je uporno ostal pri svoji želji. Kaj se je zgodilo? Kmalu so zbiralci pšenice sporočili kralju, da v vsej širni Indiji ni toliko pšeničnih zrn, da bi lahko ugodil Sisini želji. Tisti, ki se spoznajo v matematiko, se bodo spomnili obrazca za ta izračun 264 — 1, kar znese nič manj kot 18.446.744.073.709.551.615 pšeničnih zrn, oziroma 18 biljonov meric (mernikov) žita. Od takrat se v Indiji šahovska polja imenujejo »kontazara«, kar pomeni »vedro«. I. Štefan ZGODBA NEKE KUVERTE Iz ene naših poslovnih enot so poslali nekemu zavodu v Ljubljani potrdilo o osebnih dohodkih. Kuverta je bila oddana na P?' što 23. 8. 1969. Toda oseba, ki Je kuverto z važnim potrdilom oddala na pošto, je pozabila nalepit1 znamko in pritisniti žig. Pismo je prišlo na pravi naslov. Naslovnik pa ga ni hotel prevzeti, ker m bilo frankirano. Tako je kuverta romala nazaj na pošto. Da bi na pošti ugotovili, kdo je pošiljatelj te nesrečne kuverte, so jo po enem mesecu komisijsko odprli in vrnili pošiljatelju. Šele 25. septembra je bilo tega romanja konec. Stara kuverta Je šla v pokoj, potrdilo pa so P°' novno odposlali. Kaj povzroči raztresenost in borih petdeset par, ste prebrali, kakšna škoda bo zaradi prepozno prispelega potrdila, pa bo verjetno občutila oseba, za katero le bilo potrdilo poslano. ... Š. Bogovčič