19 12-2007 Vzroki in posledice ujme 18. septembra 2007  in Blaž Komac Uvod Osrednjo in vzhodno Slovenijo je 18. sep­ tembra 2007 prizadela ujma, ki si jo bomo najbolj zapomnili po škodi v Železnikih, čeprav je bilo prizadetih več območij v Sloveniji. Po vsakem takem pojavu ljudje pripovedujejo, da niti najstarejši prebivalci določenega naselja ne pomnijo česa podobnega. Toda raziskava, ki so jo leta 2000 naredili v Nemčiji, je pokazala, da se je poplav izpred desetih let (torej iz leta 1990) spomnila približno polovica vprašanih, manj kot četrtina se je spomnila poplav izpred dvajsetih let, poplave izpred štiridesetih let (iz leta 1960) pa so ostale le v spominu manj kot desetine vprašanih. Komaj dva odstotka vpra­ šanih sta se spominjala poplav iz leta 1924. Do podobnih rezultatov bi verjetno prišli tudi pri nas. Kdo bi rekel, da so v zadnjem stoletju tovr­ stne ujme prizadele večji ali manjši del Sloveni­ je povprečno na vsaka tri leta? Poglavitni vzroki Kakor pri večini naravnih nesreč moramo tudi pri hudourniških poplavah razlikovati naravne in antropogene vzroke. Poglavitni vzrok za obilne padavine v osrednji in vzhodni Sloveniji so bili izredno močni jugozahodni vetrovi, s katerimi so pred prihodom hladne fronte dotekale tople in vlažne ter zato nesta­ bilne zračne gmote. Ob grebenih Cerkljanske­ ga in Škofjeloškega hribovja so se hitro dvigale in ohlajale, nastopila je kondenzacija, nastale so orografske padavine v obliki dolgotrajnih nalivov z veliko intenziteto padavin. Zanimiv je zapis iz Slovenskega naroda (30. septembra 1926) ob poplavah v osrednji Sloveniji sep­ tembra 1926, ki pravi, da so »oblaki, ki so po- vzročili vremensko katastrofo v naših krajih, prišli z Jadranskega morja ter prodirali proti severu, kjer so skušali najti med Triglavom in Snežnikom nasilen prehod preko visokih gora na Kranjsko, Štajer- sko in dalje v smeri proti Panonski ravnini na Ma- džarskem«. Vzrok za tolik­ šne posledice ujme pa je tudi poseganje človeka na nevarna območja, kjer ga ogrožajo naravni procesi. Posledice Po podatkih Agenci­ je Republike Slovenije za okolje je med 8. in 22. uro v Bohinju ter v Cerkljan­ skem in Škofjeloškem hri­ bovju padlo med 250 in 350 l/m 2 padavin. Močno je deževalo tudi v Kamni­ ško­Savinjskih Alpah, kjer so izmerili 100–200 l/m 2 Ujmo septembra 2007 si bomo najbolj zapomnili po posledicah v Železnikih. 12-2007 20 padavin. Količina padavin ob takšnih razmerah je najvišja na vzpetinah, vendar imamo le neu­ radne podatke: na Črni prsti so izmerili 484 l/m 2 padavin. Padavine so v Lescah, Davči in na Brniku dosegle povratno dobo 250 let oziroma v Ljubljani 200 let ter 100 let v Zgor­ njih Bitnjah in na Rogli. Prve padavine so v zahodni Sloveniji nasto­ pile ob šestih zjutraj, ob osmih pa je nastopil prvi val neviht, ki mu je sledil drugi ob trinajstih. Narasli so hudourniki v dolini Bače ter v Cerkljanskem in Škofjeloškem hribov­ ju. Močno in hitro so se povečali pretoki rek, zato so poplave ponekod nastopile že v manj kot uri. Gladina Selške Sore je v pol ure narasla za dva metra, voda pa je potem pritekala v valovih, ki so imeli rušilno moč. Nastajali so ob prebojih pregrad, ki so za mostovi ob pritokih Selške Sore ustvarile prava jezera. Sredi dneva so narasli potoki in hudourni­ ki v porečju Selške Sore in v Idrijsko­Cerkljan­ skem hribovju. Poleg Selške Sore so še Sopota, Tržiška Bistrica in Nevljica imele stoletno po­ vratno dobo pretokov, več kot petdesetletne povratne dobe pretokov so imele Dravinja, Savinja, Ložnica in Cerkniščica, poplavljale pa so tudi Sava, Paka, Dreta, Pšata ter Bača, Rača, Bolska, Hudinja, Voglajna, Ložnica in Mirna. V Sloveniji se zemeljski plazovi prožijo že pri padavinah z intenzivnostjo med 100 in 150 mm v 24 urah, ob ujmi 18. septembra 2007 pa je ponekod v manj kot uri padlo 80 mm. Predvsem v vzhodni Sloveniji je nastalo več kot 400 zemeljskih plazov, ki so ogrozili skoraj 30 stavb. Deževati je nehalo šele zvečer. Ujma je vzela šest življenj, zato jo lahko uvrsti­ mo med največje naravne nesreče v Sloveniji. Nastala je velika gmotna škoda. Poškodova­ nih je bilo približno 4320 stanovanjskih stavb in skoraj 980 gospodarskih objektov ter več kot 60 javnih zgradb in 190 podjetij. Poško­ dovanih je bilo 1900 kilometrov cest in 147 mostov, uničeni so bili male hidroelektrarne, električni vodi in več kot 150 vozil. Velik me­ dijski odmev je doživelo uničenje partizanske bolnišnice Franja. Poplave so uničile 48 zajetij pitne vode in 17 kilometrov vodovodnih Količina padavin in gostota udarov strel 18. 9. 2007 v Republiki Sloveniji, avtor zemljevida: Jaka Ortar V dolini Davče je ujma popolnoma odnesla ali zasula cesto, kar se je zgodilo že ob poplavah leta 1990. 21 12-2007 omrežij. Povzročile so veliko onesnaženje, saj so iztekale kemikalije (Domel) in kurilno olje iz prevrnjenih cistern v kleteh hiš, poškodovana je bila kanalizacija. V dolini Bače so zemeljski plazovi in hudourniški nanosi zaprli več cest. Pod vodo je bilo središče Cerknega. V Železni­ kih je bilo poplavljenih prek 500 objektov in vsa večja pod­ jetja (Niko, Alples, Alpmetal in Domel). Sorica, Davča, Zali Log, Martinj Vrh in Osojnik so bili odrezani od sveta. Velika škoda je nastala tudi v Kropi. V občini Radovljica je bilo poplavljenih več kot 500 objektov ter poškodovanih več mostov in 10 kilometrov cest. V Bohinju so vode zalile več kot sto objektov ter poškodovale 50 kilo­ metrov cest in 110 kilometrov gozdnih poti. Zaradi plazu je bil prekinjen cestni in železni­ ški promet med Bledom in Bohinjem v dolini Save, prav tako tudi povezava prek Pokljuke. Zaprta je bila cesta skozi Tuhinjsko dolino, kjer je bilo poplavljenih 50 stavb. Voda je zalila tudi stavbe v Mostah pri Komendi. V občini Celje je bilo poplavljenih okoli 600 objektov, v Podgor­ ju pri Braslovčah pa je zemeljski plaz vzel dve življenji. V občini Gornji Grad je bilo poplav­ ljenih 70 stavb in porušenih dvanajst mostov. Poplave so prizadele tudi občino Nazarje, kjer je bilo poplavljenih 400 stavb, zemeljski plaz pa ogroža naselje Potok. V občini Laško je bilo poplavljenih okoli 100 stavb, med drugim tudi kulturni center v Laškem. Pri Rečici ob Savinji je narasla voda spodkopala stanovanjsko hišo in poplavila okoli 60 stavb, prav tako 130 v okolici Vranskega. Na Savinjskem so vode po­ rušile ali poškodovale 47 jezov in visokovodne nasipe. V okolici Slovenske Bistrice je bilo po­ plavljenih 50 stavb, poplave pa so povzroča­ le težave tudi v občinah Oplotnica, Poljčane in Makole. Voda je težave povzročila tudi v Hrastniku, v Krškem in Brežicah pa je škoda nastala predvsem v kmetijstvu. Zaradi visoke­ ga pretoka Save sta nehali obratovati hidroe­ lektrarni Boštanj in Vrhovo. Odprava posledic Ker je škoda presegla 200 milijonov evrov ali 0,3 ‰ načrtovanih prihodkov državnega pro­ računa, je vlada ukrepala v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Ker pa je škoda presegla tudi 0,6 % BDP, je država pripra­ vila vlogo za nadomestilo škode iz evropske­ ga solidarnostnega sklada. Sprejet je bil načrt nujnih interventnih sanacijskih ukrepov, za katera so zagotovili sredstva v višini šest mili­ jonov evrov. Pri odpravljanju posledic je poma­ galo več kot 5000 gasilcev, 1000 reševalcev ter več sto vojakov, skavtov in drugih organizira­ nih skupin prostovoljcev. V prvi fazi je bila najpomembnejša zagoto­ vitev delovanja sistemov za oskrbo in nemote­ no življenje ljudi. Poskrbeti je bilo treba za na­ mestitev za dvajset družin. Pomembno je bilo tudi zagotavljanje delovanja javnih zavodov. Nasled nja faza bo sanacija, ki bo temeljila na razvrstitvi stavb v pet razredov glede na stopnjo poškodovanosti. Posebno pozornost bo treba nameniti spomeniško zaščitenim objektom v Železnikih, Kropi in Cerknem. Za urejanje voda, zagotovitev nemotenega delovanja in­ frastrukturnih sistemov, začasno namestitev izseljenih prebivalcev, izvedbo geotehničnih ukrepov in sanacijske ukrepe pri poškodova­ Pri odpravi posledic so pomagali vojaki, gasilci, skavti in drugi prostovoljci. 12-2007 22 nih stanovanjskih objektih bo potrebnih več kot dvanajst milijonov evrov. Sklep Kljub odlični pripravljenosti intervencijskih sil se je v Sloveniji pri skoraj vseh večjih narav­ nih nesrečah izkazalo, da je največja pomanjklji­ vost ravno neupoštevanje naravnih dejavnikov pri načrtovanju ustrezne rabe prostora. Zato za sanacijo porabimo veliko več sredstev, kot bi jih za preventivne ukrepe. Med najpomembnej­ šimi vzroki za takšne razmere sta gotovo naša velika prilagodljivost in pozabljivost. Človek lahko s sodobnimi sredstvi do določene mere spremeni naravne razmere sebi v prid, s tem pa ustvari lažen občutek popolne varnosti. Po ujmi leta 1990 smo ugotovili, da so bili najbolj prizadete stavbe, ki so bile zgrajene na nevarnih lokacijah. Večina je bila iz novejše­ ga časa, saj so predniki pri gradnji upoštevali naravne razmere ter z izjemo mlinov in žag niso gradili ob hudournikih kot današnji na­ seljenci. Da smo slabi učenci zgodovine, priča okrožnica velikega župana Ljubljanske št. 825, izdana 3. 11. 1926 po septembrskih poplavah leta 1926, z opozorilom, »naj ne izdajajo grad- benih dovoljenj za hiše in druge zgradbe v območju hudournikov, kjer bi mogle biti ogro- žene od velike povodnji …« Hudourniške poplave so v Sloveniji povsem običajen in zelo pogost naravni proces, zato je odveč iskati krivca in prelagati odgovornost na aktualne oblastnike ali vsega krive podnebne spremembe. V nenehno se spreminjajočem okolju se moramo ljudje do najvišje možne mere prilagoditi naravnim razmeram. Pri načr­ tovanju rabe prostora bi morali bolj upoštevati naravne procese, kar so v veliki meri počeli naši predniki. To pa je težko za družbo, ki je navajena naravo obvladati s tehničnimi sred­ stvi. Tokratna ujma je pokazala, da so nekateri naravni pojavi preprosto prehitri in preobsež­ ni, da bi jih preprečili. m Ob ujmi so se na strmem pobočju pri Železnikih sprožili štirje usadi v psevdoziljskih plasteh iz skrilavih glinavcev, peščenjakov in tufov.