100. številka. > V Trstu, v soboto 13. decembra 1890. Tečaj XV. „E D I N 0 S T" »haja 'IvHkrtit na tedfu. T«»»ko »rede in loboto nb 1. uri popoludn« „Edinost" »fane: »«e leto gl. «.-; i*™" A*«t. »• — gl. *a polu leta „ —: -1 « 4-50 • » ćetrt lotu , 1.M; „ „ 2.25 , Posamične ite»ilke »e dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka t Tritn po & no*.. t Gorici i« r Ajdovičini po II nov. M* naročtoe torez priložen« naročnine ■• ipravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila »e rakune po 8 nov y»iicn v petitu; is naslove t dnhelimi ^knnii tu pla^uj« prostor, kolikor bi ga I ohseglo navadnih Trstic. I Hoslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račun* po pogodbi. V i dopisi »«> pošiljajo uredništvu v uliei rintia st. 25. Vsako pismo mora biti irankovano, ker nefrankovatia »•» no sprejemajo. Rokopisi se ne vrarajo. Naročnino, reklamacije in innorat« prejema upravništvo v ulici Carintia Odprt e I ekiniiiHC i j e m proste poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •chten) strani pozabil, kaj se je zgodilo leta 1866., ko so po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradci. ko je naša armada bila bila pogažena, nemške čete približevale se Dunaju P Takrat je lokavi pruski kancelar pl. Bisuiark ponudil voditeljem čtskeg« naroda, da bori« vzpostavil stari sijaj kraljevine Če ke, ako se izreko za odpad od Avstrije. Možato sn v interesu Avstrije odbili češki voditelji zapeljivo to ponudbo. Kdo ve, če bi Avstrija ne imela danes drugo obliko na severu, ako bi bili voditelji češkega naroda takrat ravnali dru-gače'P Vidite, tako so Slovani branili takrat Avstrijo pred Nemci, da ne govorim o tem, koliko slovanskih polkov je krva-volo pod Sadovo in pri Kraljevem Gradci. In kako je bilo I. 1848 P Na Dunaji nastal je upor: Madjari pa so začeli odkrito vojsko proti Avstriji. Tisti krat pa so se vzdignili hrabri hrvatski sokoli pod vodstvom junaškega svojega bana Jelačiča, tedaj so Slovaki, Rusini in Srbi zbirali prostovoljne čete in vsi ti roji šli so v boj proti Mndja-r o m za Avstrijo. In ko je kljubu temu Avstrija skoro omagovala; ko se je zdelo, da bodo Madjari skoro triumfo-vali; ko se je že majal prestol cesarja avstrijskega kot kralja ogerskega; tedaj prihitela je na pomoč slovanska Rusija in rešilaje Avstrijo propada, ohranila je eesarju avstrijskemu kraljestvo oger-s k o. Ali torej niso Slovani zares tisti element, na kateri sn more Avstrija zanašati vselej in tudi časa pokazal je namreč do zdaj še neznan zlikovec svojo surovo naravo na Unci pri Rakeku. Ta brezmejno hudobni eksemplar človeške družbe izbral si je bil one dni v žrtev svojega maščevanja ali le golega sovraštva, — konja posestnika A. Gnezde z Unca. Poiskal je ubogo žival, ter jej z ostrim nožem zadal jeden sunk med rebra, da je 9. t. m. poginila. Bodisi da se ni plašil ni pied kaznijo, ki ga bode doletela, bodisi da je računal na to, da jej bode ušel, reči ne mora, da je v našem prostem narodu tu in tam še vedno neka divja nrav ukoreninjeni!, katera bi se morala v enačili slučajih, ko pokaže „rožiČke", temeljito udušiti ! — Pa — ker se v šoli palica več rabiti ne sme, se nasledki marsikje pozneje pokažejo. Upogni drevo, dokler je se mlado — ko dorase, se trudiš prijatelj zastonj ! Exempln docent! Da pa ne mislim s takim flbodečiiu" utisom tega pisma zaključiti, kakor morda Vi, gospod urednik, in pa kaka ljubka čitateljica, mislita, dodam — nolens volens, še to-le: Kakor vidite je poštni pečat mojega odda jal nega kraja in pa urada, le nemšk, pa pred par leti ni bil tak, nego bil je tudi slovensk; pol ure od tod oddaljeni v dneh največe stiske P Nili tedaj blaznost, če jih hoče zatirati? Zlasti pa imamo mi Slovenci in Hrvatje v Istri, prebivajoči na jugu države, pro-važ 11 o nalogo, da branimo Avstrijo proti navalom ekspanzivnoga in skrajno nevaenega italijanskega življa in daji ohranimo jedino znamenito trgovsko pristanišče, brez katerega bi jej bila podvezana glavna žila življenja. Silno so tedaj pre-grešujejo oni, ki delujejo v ponemčenje in polaščenje Slovencev in Hrvatov, kajti ti delujejo na severu in z a p a d n ,pour Tempčreur de 1' A 1 1 e-in a g n e", na jugu pa „pour le roi d'I tali e". Žal! da to očitanje zadeva našo vlado v polni meri. Vender pa smemo biti prepričani, da se bodo nazori v merodajnih krogih ko-nočno vemler-le spremenili, i 11 da bode tedaj mogoče nam Slovencem združiti se v jedno upravno celoto, v kateri bode imela Avstrija mogočno trdnjavo proti ekspanzivnomu in nevarnemu Iaškemn življu; pa naj naš uradni list, katoremu so v poslednjem času popolnoma nedostaje objektivnosti in takta, dela še tako neslano dovtipe o „niuthiaasalichen Zeitpunkt des vereinigten Sloveniens". Visoka gospoda ! Le še nekoliko besedi. Vsaka redno urejena država ima poleg ostalega tudi dolžnost, da skrbi državljanom za politično odgojo. Kakosna je bila ta politična odgoja doslej pri nas? Madjari bili so v odkritem uporu proti državi, sedaj pa gospodujejo v njej neomejeno i 11 izročeni so jim Hrvatje, Slovaki, Srbi in Rusini, ki a o poštni urad pa ima še vedno na pečatu ime kraja v slovenskem in nemškem jeziku! Jaz smatram to logiko — bacilom, katerega bi, da sem župan, udušil s takim korakom, s kakoršnim ga bode udušil mestni zbor Ljubljanjski, zahtevajoč — vsled predloga obč. svetovalca dr. Maja-rona — od poštnega ravnateljstva Tržaškega za Ljubljunsko mesto poštnih pečatov z imenom v obeh jezikih! Menite-li, da poštno ravnateljstvo tej zahtevi ne bode ustreglo?! Jaz trdim, da bo, ne trdim pa, da so nekateri občinski odbori po deželi tudi tako samozavestno narodni in — energični! A kakšni da so, tega — povedati Vam ni treba! Vse bolj zavestni pa so nekateri uradniki v svoji uniformi, nekateri pa tudi ne. Pri Slovencih opazujem, da tisti, ki jo še ne nosijo, so pri občevanji še vedno narodnjaki", oni pu, ki jo že nosijo, so pa v v njej prelevili bc v prave Čudake, — tako da človek res ne ve, se li bojo, uniforme, ali — se boje slovenske narodnosti. Jedna bo prava ; žal mi jo, da jo torej tudi jaz nemaui uniforme in pa da jo nosijo tudi taki, ki jej no delajo ni časti, ni je — nositi ne znajo, a za danes Vam tudi teh ne povem ! Brrr! mraz je, mraz! G a d o b e r. se borili proti njim za Avstrijo, na milost in n e m i I o j t. Na Češkem prizadeva .si vlada, akoravno ima vso za-slombo pri Čehih, d a jim urine pogodbo, katera je na izključno korist Nemcem in na očitno škodo češkemu narodu. Na jugu vrše se v laških krajih demonstracije vladi sovražne; ali vendar podpira vlada laiki element proti zvestemu in lojalnemu slovanskemu življu. Ali ni to čudna politična odgoja? Bode-li vladi ustreženo, Će bodo narodi začeli izvajati moralo iz te politične odgoje? S tem konćavam. Dolžan sem bil spregovoriti, da označim svoje stališče in da povem, kaj mislim o našem političnem položaji. Vem. da sem si s svojim govorom morebiti nakopal preganjanja, katero se bode začelo v Ljubljani in bode segalo preko Dunaja dalje na sever. Toda to me ne plaši. Ko sem prevzel mandat, kateri so mi zaupali vnlilci Ljubljanski, imel sem trdno voljo, da hočem izvrševati ta svoj mandat vestno in z vsem prepričanjem, pa naj bi zato trpel tudi preganjanja. Bodite uverjeni, da ga bodem tudi za naprej izvrševal tako in da bodem vselej jasno izražal svoje mnenje. Upam, da bodo državniki avstrijski prišli v kratkem do prepričanja, katero sem izrazil s temi svojimi besedami; ko bi se pa vender motil, tedaj — no tedaj nimam druzega odgovora, ko nemško poslovico, kise glasi: „\Vem nicht. zu rathen ist, dem ist auch nicht zu helfen". (Odobravanje med poslanci in na galerijah). Za „božičnico". Kdo se ne spominja veseljem in neko tajno ginjenostjo onih srečnih mladostnih dni, ko je brezskrben otrok pričakoval nepopisnim hrepenenjem božičnega večera! Željno pričakuje otrok pomembnega večera, vsaj mu ima spolniti kako tajno željo. Mali Jezusček ki pride na svet, utegne uiti kaj prinesti. In res se Jezušček mnogih spomni tega večera. Po premož-niših hišah praznujejo več ali manj sijajno „božični večer" ter otroko razvesele z lepim božičnim drevesom in malimi jaslicami, ki jim predočujejo Jprve Odrešeni-kove dni. A koliko je pa starišev, ki si jedva privoščijo mal ustni priboljŠek ; d&, mnogi, niti tega ne ! Kako bi še otroke razveselili z eno ali drugo igračico, s tem ali onem oblačilom! Mi, katerim je bila sreča v tem pogledu milejša, ali ne obžalujemo revnih otrok ? Ali jim ne privoščimo onega veselja, katerega smo sami nekdaj uživali ? ! Da, vsi mi, ki smo si naložili skrb za odgojo slovenske dece, naložili smo si tudi skrb, da nedolžne otroke razveselimo z božičnim drevesom in z večim ali manjšim darom. Blagodušne gospe in gospodične se trudijo že par mesecev, da naberejo bodisi denarja, ali kacega druzega daru, s čijim bi obdarovale deco. Da gre velikodušnim damam za to požrtovalno početje velika hvala, mora vsakdo priznati. Ni posebno prijetno, trkati na tuja vrata in prositi „miloščine". Četudi večina blagih podpornikov ve ceniti to žrtvo in je takoj pripravljena z radostjo odpreti mošnjo, znebiti se prosilka vendar ne more nekega neprijetnega čuvstva. Kako pa je tedaj, ko dotični ne razumejo — ali nečejo razumeti — in je treba na dolgo in Široko razlagati kaj in kako ? ! O onih pa. koji — dasi bi lahko pomogli, dasi razumejo in se ticer radi vštevajo med Slovence — zavrnejo s surovo opazko — molčim. Vsakdo, ki poseda tedaj kaj blažega mišljenja, ustregel bode prošnji blagih dam. Vsaj se ne zahteva niti tisočakov in tudi ne stotakov. Kar kdo more in hoče. to naj da. Vsak dar, bodi-si v denarji, ali oblačilih, ali jestvinah, sprejme se hvaležnim srcem. „Odprto sreč, odprte roke Imej za trpečega brata" pravi pesnik. In če je ta brat nedolžen otročiček, kateremu manjka gorke suknjice, celih čeveljčkov, zimskega krilca, treba je plemenitemu Človeku tem rajše slušati pesnika. „Božićnica", katero priredi ženskA podružnica deci otroških tavodov, je pomenljiva v dvojnem pogledu. Otroka se napravi nepopisno veselje in kar je še važniši: navduši se ga za lepo in dobro. Lepi utisi, katere zadobi otrok o taki priliki, ostanejo mu neizbrisljivi še v poznih letih. Čuvstva, katera ga navdajejo v mladih dneh, ostanejo merodajni tudi za poznejše življenje. Ako se odrasli spomni teh prijetnih dogodkov, spomni se tudi, kdo mu jih je provzročil in gotovo ne pozabi rojakov-dobrotnikov in dosledno rodu svojega. — Z „božičnico* ne le, da oblečemo potrebno deco, ne le, da jo razveselimo, marveč blažimo jej srce, oplamenimo jej čuvstva. Z „božičnico" podpiramo vero in narodnost. Polagali smo na srce blagim podpornikom plemenito svrho „božićnice" in upumo. da se bodo mnogi odzvali našim besedam, ter pripomogli, da su bode mnogo „nabralo*. Če smo pa povdarjali važnost „božićnice", nismo se nikakor trdili, da bi se otroke sijajno obleklo in potratno razsipalo težko nabrani denar. Blage dame, znajo, kako mučno je „nabirati", znajo tedaj tudi, kako drag je oni denar. Studiti morajo tedaj vsalc krajcar ter paziti, da ga po nepotrebnem ne zavržejo. Z oblačilom noj se obdari le potrebno deco. Otrokom, katerih stariši lahko preskrbe obleke, zadostuje le pogled na božično drevo, kaka sladčica in mala igračica. In uprav v tem pogledu so je večkrat grešilo. Obdarovani so bili čez mero tudi otroci precej imovitih starišev. Kolikokrat smo obsojali naše nasprotnike, češ, oni vabijo našo deco v njih zavode z raznimi darovi. In ali nam ne morejo tudi oni istotako očitati, ako tudi mi odveč obdarujemo otroke. Zato pa moramo paziti, da pridemo v okom enakim neresničnim šumnjam s tem, da deco le po potrebi obdarimo. A ni le ta razlog, radi katerega moramo štediti darove. Ako se otroko preveč obdari, navadijo se oni na darove in obiskujejo zavod le radi darov, a ne s kacega druzega plemenitega namena. Potem takem bi bili otroci radi darov, a no darovi radi otrok. In ali se mi trudimo in žrtvujemo, da dosežemo to neplemenito, podlo svrho P ! Ne ! ! Kaj bi koristil ves trud, denar, zgubljeni čas P ! Oorko tedaj polagamo na srce onim, ki poznajo gmotne razmere otrok, da pazijo, kako in v kaki meri se razdele darove. V prvi vrsti se tu obračamo do vrtnaric, ki nuj bolj znajo, kateri več ali manj potrebuje. Sprejele so službo in poznati morajo se službo zvezane dolžnosti. Delati morajo, a tako, da bode njih delovanje zadostilo zahtevam in nameram podružnice. Pri odločitvi darov jih ne sme nikakor voditi kaka sebična namera, ali pa simpatija do tega ali onega otroka. Slavni odbor naj strogo pazi, da se ne pripete enake neprilike in naj štedi denar. Če preostaje kaj denarja od „božićnice", spravi naj se ga v blagajno. Ni strahu, da bi tam dobil rjo. Podružnica ima vsako leto veče stroške, umestno je tedaj, da se ostali denar spravi za druge potrebe. Vsem onim pa, ki blagodušno podpirajo našo deco in omogočujejo, da se „božićnico" lepo praznuje, zakličemo: „Bog plati dobro jim dejanje!" Boris. Politični pregled. Notranja dežel«. Itudgetni odsek državnega zbora odobril je proračun. Plener je interpe- loval finančnega ministra glede vprašanja vravnanja valute. Finančni minister obžaluje, da mu ni možno dati določnega odgovora, ker se še niso sporazumeli gledć posamičnih vprašanj. Sesla se pa bode posebna enketa. Na ^interpelacijo Mengerjovo odgovoril je finančni minister glede preustroje direktnega davka, da se vrie v skupnem minister* stvu posvetovanja ob dotičnih postavnih načrtih, katere vlada predloži, ko so zopet snide državni zbor. Državni zbor zboroval bode do dne 18. t. m. in se potem posvetovanja odlože. Počitnice trajale bodo letos najbrže nekoliko dlje nego navadno, ker ne po Božiču snidejo še nekateri deželni zbori. Ministerstvo za notranje zadeve opozorilo je vse oblasti, da pazijo na socija-listiškega agitatorja Padlewskega — ki je nekda pobegnil na avstrijska tla, — ker je na sumu, da je v Parizu umoril ruskega generala Seliverstova. Odlični češki poslanec dr. Pravo-slav Trojan izstopil je iz „Češkega kluba" (državnozborskega). Pridružilo se mu bode gotovo več druzib poslancev. Nu osnovo kake „srednje" strankejse ne misli, pač pa se vrše mej Trojanovimi somišljeniki inmladočeškim klubom pogajanja radi vstopa teh poslancev v rečeni klub. Pogajanja se vrše ugodno. Vnanje države. V kratkem predloži se ruskemu državnemu zboru postavni načrt, po katerem je naseljevanje ptujcev v Rusiji prepovedano. Vsi dosedanji naseljenci primorani bodo pridobiti si rusko poda-ništvo, ali pa zapustiti državo. Carica ruska podarila je 50.000 rubljev za črnogorske šole. Italijanski parlament otvoril je kralj dne 10. decembra a posebnim prestolnim govorom. Mej drugim je rekel, da je izginila nevarnost mejna* rodnih sporov in da se je po vsej Evropi razširilo prepričanje, da Be ohrani mir. Po starih tradicijah branil je vedno pravice meščanske oblasti kakor tudi pravice cerkve svojih očetov, ne da bi pri tem žalil druga verstva; ali nikdar ne bi dovolil, da se v imenu te cerkve za politične namene poseže v suvrenno avtoriteto. — Apo« strofa ta priča nam, da italijanska vlada ostane na poti dosedanje svoje cerkvene politike. Kralj Belgijski slavi svej 25-letni vladarski jubilej. Posebna deputacija avstrijskega 27. polka odšla je v Bruselj — koji polk nosi ime rečenega kralja — da mu čestita ob tej priliki. DOPISI. Iz spodnje okolice 5. decembra t. 1. (Izv. dop.) V „Edinosti" se je že večkrat omenjalo magistrata kot politične oblasti za okolico, dočim spada mesto s predmestji vred v področje c. kr. policije. Izražala se je tudi želja — želja vsili pravih okoličanov — naj bi se poskušalo od dotičnih strani delovati na to, da bi spadala tudi cela okolica v področje c. kr. policije tnosto tržaškega magistrata. Okoličani žali-bog predobro občutijo posledice, katere izhajajo od tega! Med tem ko opravljajo po mestu in predmestjih — ter tudi v Skednji — dotično službo policijski stražarji, opravljujo enako službo po ostali okolici žandarji — spadajoči v področje tržaškega magistrata. Žandarji po okolici opravljajo tako rekoč dvojno službo in nicer: svojo orožniško in policijsko. — Če se že Trst z okolioo smatra kot skupno mesto, ena dežela, naj se pa uvede tudi v okolici polna jednako-pravnost z mestom. Ali temu dosedaj ni tako ! Uvidevati je lahko razliko, katera vlada v tein obziru med mestom a predmestji na eni in okolici na drugi strani. Policijska moč v rokah magistrata nam zori jako grenak sad. Posebno v zadnjih letih dogajalo se je čestokrat, da so žandarji n. pr. iz Prošeka peljali v mesto po celo četo uklonjenih mladeničev, oziroma mladih mož. In kako je bilo njihovo hudodelstvo?! — Storili niso druzega, nego peli po noei, po določenej uri — slovenske pesmi! Ne odebrujemo to, ali dotičniki vender še niso radi tega zločinci. In gospoda se še bahajo se svojo „santa liberta !« Da, prostost jim je ljuba, a poznajo jo 1 e z n-s e. l)a, lahonska gospoda ! lepo prostost dajete okolieanon, osobito onim, kater h ne more doseči (bolje ugonobiti) nedosegljiva VbAh omika! O kakovosti vase „santa liberta" ponči nas usoda beneške Slovenije, usoda 60.000 naših bratov, umirajočih pod „cvetom evropske kulture!" In ti sinovi naroda, „stvarilca svotovne kulture," ne vedo pač menda v geografični svoji modrosti za istinito prosto Švico, kjer žive Francozi, Nemci in Italijani skupno kot jeden narod — uživajoči vsi enake pravice ! Ne dolgu temu ustanovila se je v Barkovljah žandarmerijska postaja z okrajnim zapovedništvom. Nijeden ni vedel temu uzroka, a te dni smo izvedeli, kdo se je potegoval za to ! Lagali so in obre-kovali Barkovljane, da so le dosegli svoj namen. Ali Barkovljani niso razbojniki in dotični „rapporti* na glavno poveljništvo v mesto so vedno — prazni! Žandarji sami pravijo, da v Barkovljah ni tako, kakor si so mislili, da ljudje niso taki, kakor se jim je poročalo ! ' Nekdo imel je minole dni opravka pri deželnem žandarmerijskem poveljništvu v mestu. Tu so uiu je naravnost reklo, da (poveljništvo) nikoli ni namerjalo ustanoviti v Barkovljah žandarmerijske postaje, a prisilil jih je k temu tržaški magistrat, kateri je pripravil na svoje stroške potrebne prostore itd. ter ni hotel sploh odjenjati z svojo zahtevo za ustanovljenje žandarmerijske postaje. Navajalo se jo neki, da je tam neko društvo („Adrija" op. pisca); da so prišle „magistratne straže" večkrat v dotiko i domačim ljudstvom ter bile menda preslabe za uzdrže-vanje reda itd. Vse to je bilo maslo našega vsemogočega. Videč, da ga nikdo ne pogleda — toliko manj pa pozdravi —-domišljuje si, da buio vai barbari, ki mu strežemo po življenju. Besedam tega človeka so gotovo verjeli na magistratu, kajti tu ima poljski čuvaj, ali magistratni birič več zaupanja, nego prvi okoličanski veljak rodoljub ! Preprečiti so hoteli zadnjo veselico „Adrije". a ker se jim to ni posrečilo, vpili so, da utegnejo nastati nemiri, ker so Italijani razburjeni. Magistratni gospodje si pa kar ne morejo vcepiti v modre svoje buče, da je Barkovlje popolnoma slovensko predmestje. Tam živi namreč čez 2.200 duš, a med temi ni niti 100 Italijanov. Magistratni uradnik v Barkovljah, sestavljajoč pred časom nek važni svoj „rapport"1, razvrstil je pa Barkovljane tako-le : „Tukaj (v Barkovljah) se razločujejo prebivalci tako-le: Zmerni Slovani (Slavi moderati), radikalni Slovani (Slavi radicali) in Italijani". „Naravno je", omenja potem ta „rapport", „da se zadnji stranki (?) ne strinjate s prvo in da nastanejo lehko iz tega nemiri!" K temu ni treba komentara; taku poročila so navadna in na nje se opira slavni magistrat. Magistratu je glas celokupnega domačega ljudstva „bob ob steno" in nzira se le na tamošnjega „ljubljenca", kateri — ako le more — dela na kvar domačinov — proti njim gmotnim in narodnim interesom. Ta človek ni miroval, dokler se ni ustanovila v Barkovljah žan-durmerijska postaja, a uprav ti žandarji se čudijo zmernemu vedenju Barkovljanov in so čudijo tembolj neumestnim poročilom, označujočim Barkovljane kot divjake! *— Deputacija okoličanov, katera se ido poklonit Njeg. Veličanstvu eesarju na Dunaj, naj no pozabi tudi slavnih naših „kapovil". • X" Z GoĆ pri Vipavi začetkom decembra. (Izv. dop.) R-dkl kakor belo vrane so dopisi, dohajajoči iz naše vasi. Tudi danes mi ni namen govoriti o dobrem vinu, ne o čislih in zdravih kleteh, ki se nahajajo pri nas. Namen mi je danes istofako važen predmet, koji bi imel znancem našim pričati, da se je vendar nekaj storilo za njih. Po najbližnjih, kakor tudi oddaljenih krajih zavedajo se ljudje že dolgo narodnosti svoje. Lo G o č e, Bogu bodi pot"žeuo, spč še vedno smrtno spanje ! Kaj pa je temu krivo P Morda revščina ? Premnogo jih je uprav pri nas, kojim se ni boriti za vsakdanji kruh. a vendar taka mlačnost! Poglejmo si pol ure oddaljeno vas P.....; kakim veseljem človek opazuje to ljudstvo, koje gre vsako nedeljo in praznik po božjem opravilu v narodno zavetišče, da prebira novosti, da se kratkočasi čitanjem ; ne more-li tega storiti, vzamo si na na dom koristnih in poučljivih knjig in časopisov, da so pouči o neznanih mu ručeh. Je-li na Gočali, kjer je nad 100 h.-št., tudi tako? Na svojo žalost pritrditi moram, da ne! Pač pa vlada — no bodi mi šteto v greh — ob nedeljah in praznikih, »osebno pa o zimskih večerih po različnih krajih vasi naše in o različnih časih obrekovanje, psovanje, nevoščljivost in zavist v največ) meri. Zakaj vse to P Odgovor je lahek ; ker ti ljudje nimajo nikakega pravega diuatva, ker nimajo zavetišča, kjer bi prosto svoje ure zgubili leposlovnim, zabavnim in poučljivim čitanjem. Imajo sicer razne shode in v različnih hišah. Kaj so tam godi, to ve najbolje tisti, koji je bil kedaj po naključji sam pričujoč. Danes vzame se tega na dnevni rod ter se mu hoče izmolsti ves sok iz njegovih koatij. Jutri pride zopet drugi na vrsto. Tako pride sovraštvo med sosede. Pomanjkanje prave ljubezni do bližnjega svojega, zaui čevalno posmehovanje za vse, kar je lepo, dobro, koristno in blago; osubuust in zatiranje vsacega, kdor ne trobi po njihovi kvedrasti pameti, o vzroki Lrdemu temu spanju. Preidimo zopet k predmetu. Velevažno, prekoristno bilo bi kako „Bralno društvo", kajti le to delovati bi moglo v prospeh vso občine, kakor Midi v korist podredjem!) jej vasi. Čitanje preskrbljuje uam v vsaki dobi priljubljeno delo, sladko in koristno zabavo ; odvrača nas od hudobuega in nemirnega sveta, posaja nas moj modre in mirne može. Pametno čitanje je tolažilo v akrbeh ; razumen voditelj na poti življenja; baklja svoji neveduosti; podpora v nesrečah, mirna družba v prepirih, zdravilo dušnim bolestim ; gotov pripomoček in gotovo sredstvo proti ljudem in njihovi kri-vičnosti. Zato naj mladeniči naši ne oporekajo, trdeč, d« nimajo materijalnih pripomočkov. Vso leto spijejo naj le nekaj kozarcev vina manj, to vendar ne bo taka pokora, tudi oslabeli ne bodo radi tega : • prihranjenimi novoi napravili si pa bodo mnogo mirnih, veselih, kratkočasnih in zabavnih ur. Saj je vendar tudi nekaj mla-deničev, koji so bili malo v srednjih šolah. Raje kakor da se bratijo z ljudmi, kateri jim niso v nobeno čast — kajti sv. Avguštin pvavi: , Povej mi s kom se družiš in jaz ti povem, kdo si" — zapuste naj stara pota, stare shode, opuste naj ono sebičnost: „Če je ta, jaz nisem"; vse tako naj opuste in naj delujejo domovini v blagor. Tekmujejo naj mej seboj in sprevideli bodo, da je ta pot boljša. Če se bodo starih napak držali, ne dosežemo ničesar, v po-■meh bodemo zavednim sosedom našim. Zavednim možcin pa kličem : Ne vstrašite •e; zavrnimo vsacega, kdor bi hotel z hujskanjem in zasmehovanjem vtihotapiti se k na in. Trud bo sicer velik, treba bode velike požrtvovalnosti, a ne plašimo se j« I Po trudapolneui delu Be sladko počiva. Složno podajmo si roke, kajti : V slogi moč rodi se prava, V slogi vspešni raj cvete, V slogi se razvija slavu, V slogi raj na svetu je. Zrtvujmo vse svojo moči za sveto na- rodno stvar! Da bi le moje dobrohoteče besede padle na rodovitna tla ! Prvi bodem pozdravljal ta vspeh z najsrčnejšim veseljem. V to pomozi Bog in sreča junačka. G o č a n 1 Domače vesti. Osobna vest. Dne 11. t. m. vsprejelo jo Nj. Veličanstvo v avdenciji namestnika tržaškega viteza R i n a 1 d i n i j a. Imenovanje. Gospod Ivan Legat, profesor veronauka na državni gimnaziji v Trstu, imenovan je kanonikom stolnega kapiteljna Tržaškega. Izrazujoči čestitke Bvoje vrlemu možu, želimo, da gimnazija noša zadobi Legatu vrednega naslednika. Opozorjenje. Nabiralce podpisov na peticijo radi užitninske linije opozarjamo šc enkrat,'da prineso pole s podpisi jutri v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. uri p. p. v prostore »Del. podp. društva". Za isto uro vabljeni so tudi člani odseka za sestavo petioije. Za podružnico sv. Cirila in Medoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, so je nabralo v pušici krčme „Pri društvu" v Barkovljah do 9. t. m. 3 gld. G. Josip Zuidarčič, kateri ne zamudi nobene prilike nabirati v korist nedolžnih naših otročičev, nabral je 8. t. m. med Barkovijani v gostilni „Pri rumeni hiši." 2 gld. Za podružnico sv. Cirila in Metoda nabrali so rodoljubi pri sv. Ivanu v gostilni Miolovi 7. t. m. for. 1.30. Za „božićnico" so darovali Blodeči gospodje : Kristijan Dejak 10 gld. Veko-slav Kalister 1 gld. Profesor Jesenko 2 gld. Varto Julij 2 gld. Ignacij Pokorny 50 kr. Godina 50 kr. Žbona in gospa 2 gld. Vadnov 2 gld. Gospa Machne 3 gld. Gospa Kanobel 2 gld. Kozak 5 gld. Gospa Abram Ema 2 gld.; njeni otročiči 1 gld. Gospa Morixbauer 2 majici i 2 para zapestnic. G. Umek en par čevljev. J, B. dro vesce za „božićnico*. Vabilo k božićnici in zabavnemu večeru, koja priredi naČolništvo ženske podružnico sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 21. decembra 1.1. v dvorani hdtel „Europa" (Piazza Caserma) s sledečim vsporedom: Spored božičnioe : 1. Govor gdčne. vrtna-rice. 2. Molitev. 3. „Pri jaslicah", dekla-muje Skerjunec. 4. „Pri jaslicah", petje, 5. „Sirota",' deklamuje Debednjak K. 6. „Vesela pevka", pojejo štiri deklice : Smuc M., Kresovič J., Seme O., Vičeljo M. 7. „Božični večer", otroška predstava izvršujejo : Rožanc M., Cetin I., Čepek I., Gorjup I., Kresovič A. 8. „Veselo naša vrsta", petje. 9. „Nedolžno sreč", deklamuje Maurin S. 10. „Zahvala", govori Nabergoj J. 11. „Zahvalna pesem", petje. 12. „Cesarska pesem", petje. 13. Razdelitev daril. 14. Govor gdčne. voditeljice. Začetek oh 3. uri popoludne. — Spored zabavnega večera : 1. Tamburaši. 2. M. Brajša: „Istarska himna", poje zbor. 3. Govor. 4. Tamburaši. 5. I. pl. Zaje: „Hrvaticam", poje zbor. 6. „Šopek narodnih pesnij", izvaja se na citrah. 7. G. Fisenhut: „Svibanjska", poje zbor. 8. „Valovje". valcer, izvaja se na citrah. 9. Tamburaši. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — UsNip-nina k božićnici 10 nvč, (otroci prosti) in k zabavnemu večeru 20 nvč. Odbor „Tržaškega Sokola" razpošilja „naznanilo", tikajoče se pred pustnih plesov tega društva. Opozarjamo, da je to le nekaka predobjava in da se bodo posebna vabila pozneje razpošiljala. „Tržaško podporno in bralno društvo" ima jutri ob 3V? uri popoludne v svojih prostorih izvanredni občni zbor. Dnevni red smo že objavili. Plesni odsek „Delal. podp. društva" ima svoj prvi plesni venček dne 5. janu-varja 1891. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah ima jutri dne 14. t. ui. ob 4. uri pop. svoj 111. izvanredni občni zbor v gostilni „Alla bella Trieste* z sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor pred sednika. 2. Predrugačenje pravil v smislu §§. 4 —11. zak. 15. nov. 1867. 3. Slučajno vpisovanje pevcev in podpornih udov. 4. Posamični predlogi in želje. — Po končanem zboru bode „pevski večer". K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ljudsko štetja. Vsi oni, ki nimajo v Trstu domovinske pravice, morajo si preskrbeti domovnico. Oni, ki niso v Trstu rojeni in se niso tu poročili, morajo si preskrbeti tudi krstni list. Te dni razdeli magistrat moj hišne gospodarje, odnosno administratorje, objavne liste in zavitne pole s potrebnim poukom vred. Liste te s poukom vred morajo hišni gospodarji dne 29. decembra razdeliti mej svoje stanovnike. Listo izpolnijo ti poslednji sami in jih podpišejo lastnoročno. Za ono stranke, ki ne znajo pisati, izpolnijo liste hišni gospodarji ali administratorji, ali natanjčno tako, kakor so dotičniki izpoved uli. Za možke, rojene v letih 1871. do 1881., treba je poli priložiti prepis krstnega lista. Dne 3. januvnrja prihodnjega leta poberejo hišni gospodarji vse te listke in jih oddajo magistratu dne 5. januvnrja. Posebnemu komisarju bodo nalog, pregledati vse te liste. Ako se mu stvar dvomljiva zdi, poda so ta komisar v stanovanje dotičnika, da poizveduje pri njem samem. Po zgornji o k o 1 i o i hodila bode posebna komisija, da poizveduje ustmenem potem. Tej komisiji treba je predložiti iste dokument'?, kakor »v mestu. V Trstu in po okolici rojeni dobivajo pri veleč, gg. župnikih potrebne krstne liste zastonj. Mestni magistrat izraža nado, da bode vse prebivalstvo z ljubeznijo podpiralo to delo, kateremu namen je, da v monarhiji in v inozemstvu razširi pravo luč glede gospodarskih, moraličnih in so* c i j a 1 a I n i h odnošajev v deželi naši. Tudi naša želja jo, da se razmere naše pokažejo V pravem svitu, ali bojimo se — ne, uverjeni smo I — da ima mestni magistrat resnicol jubjo le na jeziku, no pa v srcu. Naši nasprotniki težijo vedno po tem, da kažejo svetu odnošnje take, ka-koršni v resnici niso. Zato pa bodimo mi em opreznejši, kajti ako storimo svojo domoljubno dolžnost, bode dobiček le na naši strani. Postopajte torej pogumno in odločno ! „II Piccolo" spravil se je z lastno mu surovostjo na Škedenjce dolžeč nekatere tumošnjo rodoljube „croatisma" in podpi-hovnnjn. Kot „žrtvo strastnih tamošnjih Hrvatov" (?) navaja tamošnjega župnika, ki se je, kakor znano, vsako pot pokazal laškega priatanika ter kolikor možno oviral razvoj narodne slovensko ideje. Ške-denjski farani so po pravici nezadovoljni s svojim duševnim očetom, kateri, ne da bi drugim bil v vzgled v borbi za svete narodne pravice ter podpiral one dobro-misleče furane, ki se trudijo, da se ljudstvo vname za svojo narodnost; ampak marveč vedno pobija narodno idejo in se sploh kaže slovenski narodnosti svojih župljanov nasprotnega. To svoje nasprotstvo pokazal je osobito o priliki zadnje veselico pevskega družtva „Velesila", h kateri ga je odbor uljudno povabil. Odgovor njegov je našim čitateljem že znan. Kakor slišimo namerujejo Škedenjci prositi na dotičnom mestu, da se sedanji župnik premesti ter v Skedenj pošlje možak, kateri bi slovenskemu življu bil pravičnejši. Uprav ta prošnja dala je rečenomu glasilu povod, da se z znano strupenostjo zaganja v ške-denjske veljake, kojih pa grožnje tega časopisa gotovo ne odvrnejo od započetoga dela, temveč jo še k temu spodbude. Iz spodnje okolice BO nam piše: Pri popisovanju peticije okoličanov na državni zbor v zadevi nove ižitniuske linije opazovati nam je moči mišljenje okoličanov. Cikorijaši trobijo namreč v svet, da se podpisuje za ločitev okolice od mesta in Šo več enacih neumnosti — le da bi odvračali ljudstvo od podpi ova O > li-('■anov pa, kareri ve u jej o take neumnosti, je jako umio. V Barkovljah se j.h je vzdrževalo od 75 podp sov 5, —*l»rnj it'no ca 4°/0. Mi d tetu 4'1/o j«1 I« polovica pravih renegatov, kateri delajo to vj-1 d tejra, ker je peticija napravljena po pol. društvu „Edinost", da bi se s tem ne zamerili bivšemu svojemu strežaju! Druga pol viea, t. j. 2°/o, pa spada med take, kateri žive, delujoči pri narodnih naših nasprotnikih. Tako vrsto ljudi je prištevati pa neumestnemu strahapi tstvu! Vsled nezavednosti in praznega stra-petstva vzdržujejo se taki ljudje podpisov za imenovano peticijo. In vendar gre ta istinito le za blagor lastnih njih dninn, — lastnih otrok ! Semenj v Bazovici. Dne 2". t. m. bode v Bazovici navadni semenj za živino in raznovrstno kramarsko blago. Iz KoperŠčine se nnm piše: „Govorimo resnico, laži se bojimo, inir vam bodi" berejo otroci v šoli. toda odrašeni lahoni tega ne vedo. Visoko ces. kr. na-mefitniitvo v Trstu je po d. e. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru nek utok bres postavnih podpisov v r u i I o, v katerem se med drugim bere: „II <1 e fu ji to Par-rtico di Tuiške Ed. Kosec t^be a Insciare in testament o alla suddetta Commune di Truške 1' importo di fior. 1100 (?!) per errigere una scuola in quell commune". Zatadi tega plemenitega daru so mu TruŠ-kani izprosili po sv. Petru pri Bogu življenje, da se zda j živ i n z <1 r a v spet znajde kot župnik na K a t i n a r i pri Trstu. Živili! Po tem takem zamorejo čč. gg. župniki upati, da kadar po trudo-polnem delovanju odmrjejo v je Ini fari, zopet ožive za novo faro. Poroka na smrtni postelji vršila se je te dni v mestni hiši za ubo/ne. Na plučah neozdravljivo bolani llenrik Krei-berger iz Brna, ki pa je ležal na oddelku plneujočih, smatral je za svojo sveto dolžnost, da pred bližajočo so smrtjo da ljubici svoji in otroku svojemu tudi svojo ime. Svetemu obredu prisustvoval je voditelj magistrata G a n d u s i o in nekoliko druzih gospodov. Dne 10. t. m. je Freiberger umrl. „Kmetovalca" 22. številka ima naslednjo vsebino: Sušilnica za razne kmetijske pridelke — Ivan Nikolič Tereščenko. — Razne reči — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novic?. — Uradno vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Živic in družb, v Trstu imajo v svojoj zalogi, uljca Zonta št- 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vso za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a l k e (pumpe) za kolanje vodo, pretakanje vina, gašenje požarov, škropljenje trt iti drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlilega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatilnico in čistilnico za žito, mrvil-nice za koruzo, slamoroznice, !-iiskalnice in mastiloice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter jo razpošiljajo prosto carino po deželah. v 28 Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo druga za porabljeno njih delo. Scliivitz & Omp. t pripravljena od lekarja g. PlCCOLl-ja v Ljubljani, je iiptivno zdravilo, ki krepea želodec, mehCA, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja Kitate. Sestavljena j« iz f.dravil-nik, v rastlinstvo »padajočih nnorij ter ni nikako drastično učinkujoče, niarver luliko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kur uif ne Akoduje, e"« prav _ dalj časa rabi. 11 — 16 Esence za želodec pošilja iidelovatelj proti pofttiutniu povzetju v škatljah po 18 Htekleniftid za rUI 1.3« ; po 24 za gld. 2.B0 po 8(5 za gl. H.H4 ; po 44 sa gl. 4.2!»; po za gl. po 110 za gld. 10 30; po j50 za BO kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaj« h« ukore t vH«, da sein začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz NorvedSkega izvrstne sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva Te Hladeice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), laŽj- se. proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej coni. Da so ogne ponarejanju na enej plati vdubljeno ime izdelovatelja Prendinija iu na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendiui v škatljicah po 40 kr., prodajejo ho tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Avgust Brunner Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Pbiladelfijo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vpraianja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 40—42 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri Josip-u Strasser-u i vriednostnih papira, zakonom "dozvoljenih Po- j| Speditlonsbureau filr die k. k. Staatsbahnen nudbe pod naslovom srečke (Lose) na ekspediciju r 4 TRST iVia C o n t i s t o v i 1 k it 6 a. Tovarna strojev in žolezolivnica Avgusta Brunner-ja ■ prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PRE&K, 8E-j 8ALKE, ŽKLEZNA 1 OMREŽJA, STOLPE, i CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Za notranje dežele prosto carine. Die Maschinen-Fabrik und Eiscngiessorei von August Brunner fiberuimmt alle einschlS-gigen Arbeiten nls : MASCU1NEN, PKESSEN, PUM PEN, OITTER, SrtULEN, Rv HREN, grossere und 4 kleinere '^EPARATUREN. Nach dem Inlande ■ollfrui. Telefon itj. 291. 11- 12 oglasa: J. Daaneberg, Wien I., Kumpfganse 8. in Innsbruck. m nU 1 u-itsuTole n [|{ zavarovalna družba na živenje združenih držav g |j 120 Broadway, New-York. jj={ Ustanovljena 1. 1859 v edino svrho, da sprejema zavarovanja na živenje ~ Koncesijonirana za kraljestva in dežele zastopane v drž. zboru avstrijskem j]={ vsled' prev. ministerake naredbe od dne 11. oktobra 1882 fttev. 6499. m Skupna glavnica koncem 1. 1889 . . gld. 267,875.772 M Od katere reserva prebitek 4% . . „ 56,802.685 m Stanje zavarovanj leta 1889 ... * 1.577,541.665 y Nova zavarovanja „ „ . . . „ 438,160.250 Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glede pridobitvi* posojila, ali pa kot volilo svojej družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna zu zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ]»er ob priliki nenadejanu smrti zaostali po izpla^anju zavarovane glavnice zadobe posesestvo neobremenjeno; imenitna za novopo-ročence, ker je moči brezpogojno zavarovati sakonska in otroke; slednjič pnrabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v luejNfbojno osiguranje. Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, najvarč-nej.ša in najboljša naložitev kapitala in >n j^j j^" «'»ti prednost pred vsemi hranilnicami. 5 — 25 Kako in s katerim načinom j1« najložje dobiti to polico pove untmeno ali pismeno, povsem diskretno in brezplačno. Assecuranz Obor Inspektor „Klein" Wien, II. (»h. Donanstra88e 59; 3 —5 ur«. Brezplačna pojasnila v vseli lnpotekarnih in zadevah ONobnegu kredita. Ves prebitek se razdeli mej zavarovance ne da bi bili isti obvezani na slučajni povrat. EScvultnblct jnia posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje na Dunaji (Stock itn Eisenplatz) vredno «1. fl,:*OOaOOO. I^ulluhli* sprejema zavarovanja na sledečo kombinacije: 1. Proste tontine t. j., da zavarovancu, plačujočemu skozi gotovo število let, ki se določi pri podpisanjl oglasila, no izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestvu družbe in po preteklem določunein času se razdeli mej živeče zavarovance Ako umrje zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel je v korist svojej rodbini namen, kajti družba izplača tej vso zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega Časa, vživa sam najohširnejše sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja sme se zavarovanec po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, samoubojstva In sodnijske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno svoto in sicer to tudi po enem zavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojažtvo v vojskineri času.. 2. Polovične tontine to so jednake prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižja in zavarovančevo prosto .-ibanjo, dvoboj samoubojstvo itd. stopi So-lo a tretjim zavarovalnim letom v veljavo. — Obrok tontin znala 10, 15 in 20 let. 3. Navadno zavarovanje na slučaj smrti i letno dividendo, katera se prične z drugim zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo lehko pusti za pomnoženje zavarovalnega Uapitala, pri tem slučaji se Bvota pomnoži skoraj za trikrat Pri tem načrtu so zavarovalnine jednake istim polovičnih tontin. 8 — 10 Vsaka poizvedovanju radovoljno pojasnjuje Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd. v Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivana štev. 2 II. nadstropje. (HO FIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnico in parobrodo mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje. 15-17 „Posebnosti" pariške svetovne ratv',, »e in dunajsko polje-delsk azstave. .Čudež no/»ga veka je elektromehonični užigalec iz srebronikelnn, krasno emailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšom viharju in pri vsakem vremenu in nikdar ne odpovć. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad gld. a. v. 1.50. .Neizogibno potrebno za vsacegaK je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 kladiva. I noža. 1 potezalca vijakov, 1 potezalca zamaškov, 1 stiskalca zamaškov in rezalca stekla; vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodju moro se kaj prikladno v župu nositi in stauo samo: komad 1 gld. „Vse novosti preseza* novo iznajdeni aparat na par za kuhanje, s katerim so more v najkrajšem času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho. krompir, ze-ienjavo itd. itd Ta aparat z loncem vred stane samo: Za 2 litra prostora a. v. gld. 8.50 Za H litre prostora a. v. gld 4.— Za 5 litrov ,nostora a. v. gld. 5,— ,Ni je če bilo- Huhonia-.osle" za brušenje nožev in k6s, s katero se moro v jedni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj ' »pi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodolca, tovarne itd. s kratka za vsaoega in stane samo: komad a. v. 1 gld. „Najpotrebniii za vaako gospodinjo* je univerzalni 1 "linjski apurat, s katerim je moči v 2 11.4V.utah prirediti maslu, ame-tano. sneg, chiuoau itd. —in v jedni minuti prirediti go«tn ali redko: krompir, repo radič, h en, čebulo, kumaro vsakovrstno sadje itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld. Jako zabaven in podučljiv" je novoiznajdeni žepni mikroskop, 4000krat povekšano vidi «e vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanju jedil in pijač Pridejana mu jo tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izbirno služi: komad a. v. 1 gld. — .Vsaki iznajdbi kos je" novost mašino za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, č-j, kavo, s kratka: vso; opromlj»'iia je jako elegantno, ima shrambo za špir t itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stane saino: komad a. v. gld. 5. — „Koliko je ura" pove regulirana ura-budnica v krasnem oklopu iz nikeliin, s kazalcem sekund in z budilni-kom na zvonce, k. čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stane samo : komad a. v. gld. 3.50. Vse te koriuliie stvari dobe se samo proti gotovem plačilu nli poštnem povzetju pri D. KLEKNERJ-U "NV1EN 1—15 I., Hchonlaterngasse Nr. 13, L Tiskarna Dolenc v Trstu