narodne - % Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 30. oktobra 1878 Obseg: Ponovljena razglasa. Gotovo zdravilo zoper zelo razširjeno govejo kugo in kedaj ? Nikar gnoja pred zimo v malih kupih spravljati na polje ! nice. Obravnave iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar. Kuhinjska sol dober gnoj, pa kako Grof Andrassy in pa Turške želez- Gospodarske stvari Ponovljena razglasa. Prodaja Belanskih juncev v Kranji 9 nakupljenih iz državne podpore bo prihodnji p o ne d e 1 j e k i to je } novembra. Več o tem so „Novice" naznanile v 43. listu. Začetek novega šolskega leta na podkovski in živinozdravski šoli v Ljubljani je dne prihodnjega meseca, kakor je to bilo že obširno naznanjeno v 42. listu „Novic". Kdor tedaj misli v to šolo priti, naj se oglasi do onega časa.* Ö lav ni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 18. oktobra 1878. Gotovo zdravilo zoper zelo V 9 razširjeno bolezen. govejo tt Dodatek k sestavku „razmere pašnikov v Bohinji. Pri svojem večkratkem potovanji v Bohinjskih ninab , pa tudi pri večkratnem obiskovanji živinskih hievov v dolini sem med govedi zapazil neko zelö raz širjeno bolezen. Znamenja te bolezni so tako očitna, da pomota o naturi te bolezni ni mogoča; mlada živina le in daje malo mleka. Zato imenovati; vsak gospodar počasi raste, odraščena huj mi ni treba bole po imenu jo vgane sam, če mu zoper to bolezen sledeče zdravilo (recept) napišem, ki naj veljd koj za prihodnj in p • v fr i s hem h Gospodarj pol do dajt svoji živi na zimo cent žive teže funte dobrega sena, dajte jej dovolj de in skrbite, da biva v čednem in s u- 7 ki ima 15 do 17 stopinj gorkote po gorkomeru. Ce ta recept poskusite pri kravi mlekarici katera, na priliko 24 funtov dobrega sena. Teh 24 funtov razdelite na vaga centov, dali JeJ boste 9 dan porcij P porcijon dajte jej zjutraj pred t V • • 1 » v • i uro; drugi porcijon položite jej koj po povžitem pr vem Koje drugi porcijon povžila, napojite "1 • . • • i I • « « r* 1 • \y . potem dajte jej tretji porcij 9 in čohlj Zdaj očedite kravo s (štrigijem) in krtačo in nastljajte jej dovolj Po vsem tem pa zaprite hlev, da ima živina celi dan mir in čas za prežvekovanj Ob se uri popoldn pridit zopet v hlev. Zdaj delajte z ostalimi tremi por cijoni tako, kakor z unimi zjutraj Porok sem vam , da če bote tako ravnali, kakor vam tu svetujem in večkrat hlev pregledate, pa ne vsega prepuščate dekli (majarici), bode imenovane zelo razširjene bolezni do prihodnje spomladi konec. Ugovarjali mi pa boste, to vem, da vam ni mogoče zmirom le pokladati send, nakošenega na senožetih in da imate za krmo tudi slame, listja in druge kratke klaje. Prav je, če imate vsega tega obilo. Zdaj imate na to paziti, da bode taka klaja vaši živini zalegla toliko, kolikor na 1 cent žive teže živini zaležejo 3]/2 ali 4 funti dobrega send. Da pa veste, koliko redivne moči ima vsaka druga klaja v primeri s senom v sebi, berite sledečo tabelo, ki vam kaže vrednost ene in druge klaje memo dobrega send. Da živina se toliko redi z drugo klajo, kakor se redi s 100 funti dobrega sena, morate jej dati: Ajdovice (ajdove slame) .... 200 funtov, grahove slame .......130 „ grahovih lušin........120 „ ječmenove slame....... 250 „ ovsene slame......• . . 250 „ krompirja ....... 170 do-200 „ deteljnega send v cvetji pokošenega 90 „ deteljnih plev........120 „ rženih otrobov ....... 45 „ pšeničnih otrobov ...... 50 „ zelja........... 400 „ listja suho zelenega......100 „ listja slabega........150 „ turšice.......... 40 „ turšične slame........ 200 „ senožetske trave v začetku cvetja pokošene ......... 90 „ senožetske trave koncem cvetja pokošene .........100 „ Pomisliti pa je treba, da se kravi ne sme le samo slama ali samo le žito pokladati, ampak redivna krma (žito, otrobi) se mora v pravi primeri s tako klajo (slamo) pokladati, katera jej le bolj želodec napolni. tem pa vam drugi pot več pove prijatelj umne živinoreje, ki te vrstice v berilo priporoča sploh vsem živinorejcem. H. Kuhinjska sol dober gnoj, pa kako in kedaj? tem, ali je kuhinjska sol dober gnoj, so si misli kmetovalcev zel6 navskriž; eni silno povzdigujejo njeno gnojno moč, drugi jim ne dadö tega veljati. Kakor pri vseh druzih rečeh, ko eden trdi belo, drugi črno, tako je tudi tukaj: resnica je v sredi. Sploh je gotovo to, da kuhinjska sol ima zdatno gnojno moč, če se z njo o pravem času in o pravi razmeri pognoji pravo zemljišče. Kuhinjska sol prav za prav ni gnoj, ker sama v sebi nima gnojivne tvarine, kakor jo ima na priliko živinski gnoj, mešani gnoj itd., al sol, če pride v zemljo, razkroji gnojivne stvari, ki jih ima prst in v njivo podorani gnoj v sebi, da jih potem rastline lože v-se yzamejo. Ce premalo soli vzameš za gnojenje, ne boš z njo nič gnojil; če pa soli vzameš preveč in ne gnojiš z njo enakomerno, boš rastlinam le škodoval. Prava mera je ta, da na en hektar zemljišča se vzame 130 do 180 kilogramov, ali na 1 oralo 11/2 ali 2 centa kuhinjske soli. Ce v zemlji ni prav nič tacih stvari, od katerih bi rastline živeža dobivale , se ve da, sol potem nima ni-kakoršne moči; tukaj zamore le pravi gnoj koristiti. Izvrstno dobro dela sol na tako imenovanih kislih, z mahom obraščenih senožetih; že drugo leto, ko se je senožet s soljo pognojila, je bil ves mah pokončan in nova lepa trava je ra3tla tam, kjer je prejšnje leto še mah bil; malokaterikrat pa že v prvem letu pokaže sol svojo goojivno moč. Da sol dobro raztopljena v zemljo pride, je treba, Če le mogoče, gnojiti z njo, ko zemljo sneg pokriva; če hoče kmetovalec s solnim gnojenjem pravo zadeti in zabraniti, da preveč soli ne pride na eno mesto, naj sol pomeša s prstjo in tako pomešano raztrosi po polji. Veliko hvalo s61i pripisujejo skušnje za to, da rastline bolj ali manj obvaruje škode po mrazu, vročini in mrčesih in da na njivah se soljo pognojenih se rijä žita ne loti. Tudi se je gnojenje s soljo dobro skazalo pri lanu in kon opij ah, pri grahu in raznoterem s oči v ji. Tudi trdijo, da prav dobro tekne sadnemu drevju, če se mu z nepremočno solno vodo pozno v jeseni in pozimi priliva; pravijo, da takemu drevju tudi hud mraz ne škoduje. Nikar gnoja pred zimo v malih kupih spravljati na polje! Ni ga slabejega gospodarstva, kakor je to, če se gnoj pred zimo na polje vozi in tam v majhnih kupih ležati pusti. Tudi če se taki kupčeki gnoja pokrijejo s zemljo, se potem ne odvrne škoda. Dokler zemlja zmrzuje, ostane gnoj kakoršen je bil; kedar pa nastopi južno vreme, začne gnoj vreti in najbolj redivne tvarine izhlapijo iz njega. Med tem pa redivna gnojnica njegova v zemljo steče in le take majhne kraje rodovitne ali prav za prav prerodovitne stori. Priporoča se sicer o takem slučaji, naj se na teh mestih zel6 pognojena pr9t izkoplje in po njivi razmeče; al to je le majhen dobiček za veliko škodo; sicer tako delo tudi prizadene precejšnjih stroškov. Najbolje je po takem, če že gnoj mora po zimi na polje priti, ga na bolj ravnih njivah precej razmetati, na hribovske njive pa še le takrat gnoj pripeljati, ko je zmrzlina v zemlji prestala in se gnoj more precej podorati. Želeti bi bilo, da bi vsak gospodar vsaj nekoliko temeljite vednosti imel o tem, kaj je gnoj in kako gnoj svojo gnojivno moč ohrani, kako pa jo izgubi, sicer sam sebi na očitno škodo dela, pa vendar še misli, Bog vedi, kako dobro da zna gospodariti, če tudi tako dela z gnojem, da izpuhti iz njega vse, kar prav za prav je duša gnoja, in potem mu ostanejo le prazne bilke. Narodno-gospodarske stvari. Grof Andrassy in pa Turške železnice. Spisal Fr. Potočnik. Vse politične stranke so danes enoglasnega prepričanja, da je Andrassyeva politika cislajtanski Avstriji v neizmerno škodo. Pustimo pa ndrodno politiko na stran in ozrimo se na materialne interese, in sicer v prvi vrsti, kako ogromno škodo trpi in bode trpela Avstrija o zadevah železnic, ako magjarske nakane o tej zadevi obveljajo. Razvoj najvažnejšega dela komunikacij nove dobe, to je, razvoj železnic, ki je v drugih deželah Evrope zadnjih deset let znamenito napredoval, nima v Avstriji še tistega vspeha, katerega bilo bi želeti na korist državi in gospodarskemu napredku. Današnji čas imela bi ena prvih in poglavitnih nalčg ta biti, da se odločno na to dela, da bi se železnice do naše jugovzhodne meje in čez to mejo zidale v ta cilj in konec, da se zahodna in centralna Evropa zveže s črnim in egejskim morjem. Ca pa po eni strani pomislimo to eminentno potrebo, na drugi strani pa prečudni sedanji položaj , da , če kdo danes iz Avstrije v bogate jutrove dežele popotovati ali kup-čevati hoče, nima razen morja in Donave druge poti, nego železnico Čez Galicijo in Rumunijo do Varne. Tudi neizvedenec mora priznati, da ta pot ni naša najkrajša pot ne do Črnega, ne do Egejskega morja, ne do Carigrada, ne do Soluna. Kdo pa je kriv, kdo ovira, kdo zadržuje nada* Jjevanje Evropskih železnic na najkrajši poti v Orient? Človek bi mislil, da kriva tega je Turčija, od katere tako ali tako nič dobrega ne izhaja. Al, kakor bo to iz sledečega očividno , to ni res. Tužnega srca moremo reči, da v domači državi imamo protivnika vsemu temu in da vse ie ovira magjarska sebičnost, katero že šest let grof Andrassy zastopa. Ze leta 1870. ste se Avstrija in Turčija o orien- talnih železnicah pogodili. Namen te pogodbe je bila zveza Avstrijskih in R u m e 1 s k i h železnic čez Bosno s priklepom pri Hrvatskem mestu „Novi". Reklo se je takrat, naj Turčija železnice zida iz Carigrada in Soluna čez Mitrovice, Novi Pazar, Sarajevo, Banjoluko do Novi, in če se to zgodi, bode Avstrija nemudoma železnico od Karlovcado Novega dovršila. In zgodilo se je, kar nikdo pričakoval ni: Turčija se je pogodbe strogo držala. Baron Hirsch je kot podvzetnik od Turške vlade prevzel nalog dovršenja vseh Turških železnic in vsled Avstro-turške pogodbe 1870. leta je stavbo železnic na treh krajih, namreč od Carigrada proti Filipopelju, od Soluna proti Mitrovici, od Novega pa proti Sarajevu tako urno začel, da je železnica od Novega do Banje-luke o 18 mesecih biia gotova. Kaj pa Avstrija? Žalibog, 1870. leta se o zadevi železnice „Karlovec — Novi" ni nič zgodilo , čeravno se je glavna direkcija južne železnice v imenu delničarjev zavezala, to le 70 kilometrov dolgo črto nemudoma na svoje stroške brez državne pomoči dovršiti. Znan je nam Kranjcem trud treh konzorcij zarad Do-lenske železnice iz Ljubljane do Karlovca. Ako bila bi Avstrija oni čas pogodbe , katero je 1870. leta s Turčijo sklenila, vestno držala, — ako bi se bila oni čas železnica iz Ljubljane do Karlovca, in od tod do Novega privolila, bi zahodnja in centralna Evropa danes najkrajšo železnico do Egejskega in Črnega morja ime^a. Al, žalibog! stvar se je vse drugače zasukaia. 187L stopi namreč Andrassy na krmilo vladno, in a , in zlasti tudi zato ne, ker je deželna uči tem nastopom je bil podpisan propad vseh naših gospo- dnevni red darskih težinj. Magjari, katerim ni mar za to, če na teljska konferencija o tem dobro delovala. njihovo korist ves svet propade, delali so na to in so danes že dosegli, da ves vhodni prevoz ne dobrčt 29. 71. m 79. v ljudsko-učilniškem zakonu z aprila 1873. leta, št. 22. 2) Prispodobno postopanje gre preko Avstrije, ampak skozi Ogersko bodi tudi s tistimi, iz poprejšpje dobe v učilniški službi svojo pot Po tej enostranski kupčijski politiki je eno najprvih del novega ministra grofa Andrassya bilo to, da je Av- delajočimi učiteljskimi pomočniki, katerih ni zadela do- pozneje bili za trdno v službo postavljeni; pod- brota, da bi a vendar bodi pri njih ta razloček da se jim v strija Turčiji odpovedala pogodbo 1870. leta stem stavo milostivne pokojnine dovoli samo po 200 do po dostavkom, da se železnica iz Karlovca do No- 300 gold, dejansko-službenega prejemka na leta. vega na noben način delala ne bode, ampak da Gosp. blagajnik Iv. Tomšič poročal je potem o se mora novi priklep Rumelskih železnic skozi Ogersko, stanu društvenega premoženja. Povedal je , da finance a ne skozi Avstrijo iskati. Pri vsakoršni drugi vladi pri Turčiji ne bilo bi kaj tacega hude nasledke imelo > in ko čutila, kakor bila tisti čas Turčija le malo močnejšo v resnici bila, bil bi ta Avstrijski prelom pogodbe » se je ca- sus belli a ------ -----------O" I---- ----"J — • » v . J ? Jiunuuv njegove niso sijajne, a blagajnica vendar ni prazna Društvo je imelo zarad doplačevanja naročenega „Con-versations-Lexikon-a" in zarad vezanja knjig precejšnih stroškov; vendar se je to vse poravnalo in poplačalo^ in še je ostalo gotovine 22 gold. 93 kr. Izrekel je gosp. (sprožek vojske); al Turčija leži že celo sto- poročevalec o tej priliki upravičeno željo in letje politično in financielno na smrtni postelji, je prišlo, da je tudi to Avstrijsko klofuto za njen f> tako kiš- štvu kaj več udov pristopilo. ; naj dru- se potoži, da Gosp. Nik. S ta n o ni k met" vzela. Kar naravnost in brez vseh ovinkov je kar je dovolj žalostno. On podvzetniku baronu Hiršu rekla, da sedaj, ko se je se pri mnogih naših učiteljih ,?kri vodeni" } žalno okoliščino, ter tudi izreka željo „strahopetnosti" pripisuje to Jjv/u r uvtuiuu WW» wuv. ' * " - J ~ , -v--J — vuuiiwviuv^ Kvt vvtvII u/ivn» naj bi or? UVillClJJ Avstrija železniškemu priklepu Noviškemu odpovedala, zdramili in zopet v bolj obilnem številu oklenili se slo- se učitelji domačega) „učit. društva". Tudi se tudi ona dovršenju trase od Novi Banjeluke preko venskega (vsaj Mitrovice do Soluna odpovč. Na ta način je bil baron Matej Močnik potoži se zarad bojazljivosti nekaterih Hirš prisiljen z vsem svojim železniškim delom nehati, učiteljev, pravi pa vendar nekako zaupno: „če nas je in gotovo je opravičeno, če on sedaj od Turčije 25 mi- tudi lijonov odškodovanja zahteva. — Pravda za te milijone se!" Dobro! malo, smo pa vendar ia kar nas je, ne bojmo ec sedaj tece; Turčija oauvu.v, «t^hjv, v*« JV »c, uu i, u« u, a ne ona pogodbo 1870. leta prelomila in da od nje ni opešala; le spodbude manjka. Spodbudujmo mlade zahteva odškodnino za barona Hirša. — Izid te pravde tovariše k značajnosti, spolnujmo pa tudi vestno svoje se sklicuje na Avstrijo, da je ta trdi Gosp. Andrej Praprotnik meni in da narodna zavest pri mnogih učiteljih vendar v se ni še gotov; morebiti da bo Avstrija za Ogersko sebič- dolžnosti. Kdor to stori, in se zraven drži postave, mu nost in politiko grofa Andrassya one milijone plačala, ne more nihče škodovati. Bodimo zmerni, za narodno Pa kaj to Magjare briga; vsaj oni gotovo ne bodo pla- šolo vneti, občinam pravic ne odtegujrno , in navdaja č&li. (Kon. prib.) naj nas vsikdar pogum (Dal. prib.) Šolske stvari. Učiteljski zbori v Ljubljani. (Dalje.) „Slovenskemu učiteljskemu društvu", katero je po vdovskem zborovalo, je prvosednik vrli Studenški nad-učitelj gosp. Fr. Govekar. Tudi on je pričel sejo s krepkim ogovorem, katerega, menimo, bodo lahko brali v ,,Uč. Tovarišu" vsi oni, ki jim je kaj mar za naše narodne učitelje in njihovo delovanje. Jedro tega govora bilo je: ljubezen do države, cerkve in domovine, za kar naj delujejo učitelji vselej in po vseh močeh. Potem je govoril tajnik, naš gosp. Matej Močnik o delovanju društva. Povedal je, da je imel odbor to leto Je eno sejo, in se potožil, da društvo ni moglo veliko v prid učiteljstvu in šolstvu storiti, ker žalibog ima premalo zvestih tovarišev. Nekoliko se je pa ven-dar-le delalo. Tako, na pr., je jako marljivi gosp. F. Stegnar izdal zbirko mičnih šolskih pesem z napevi vred, po katerih so učitelji in mladina z veseljem segli. Vredil je dalje ta gospod prav lepo društveno bukvar-nico , katera je veliko vredna, in se še vedno narašča. Ker ima zdaj vsak šolski okraj svojo lastno knjigarno — dejal je dalje gosp. Močnik — se sicer ona „učit. društva" lože pogreša, spodbuja pa vendar nazoče, naj je ne prezrejo, ker hrani ona mnogo znamenitih knjig, kakoršnih se ne najde povsod. Knjigarna je v rokah gosp. Stegna rja, ki rad vsakemu postreže, kdor kaj brati želi. Povedal je konečno gosp. govornik, da društvo, ker je pri lanskem zborovanji obravnavalo zarad novih beril, letos o didaktiki ni stavilo nobene točke na Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. V 9. seji se je cestnemu okraju Kadeškemu privolilo 15% priklade , okraju Kočevskemu 20%? okraju Trebanjskemu 15% za leto 1879., davčnim občinam Čatež, Cerina in Globočica pa 29% priklade. — V imenu finančnega odseka je baron Ap-faltrern poročal o prošnji usmiljenih sester za podporo dekliški sirotnici v Ljubljani ter predlagal, naj deželni odbor se pogaja z usmiljenimi sestrami, z mestnim zastopom Ljubljanskim in z deželno vlado zastran pravil za sirotnico, oziroma zastran ustanovitve 20 ustanov (štipendij) iz deželnega sirotinskega zaklada: predlog je obveljal. Dr. Poklukar je pri tej priliki na-svetoval, naj se tej sirotnici za stavbo privoli 1000 gld., kar pa nasprotna stranka ni hotela sprejeti. — Učitelju Mateju Mraku se dovoli 300 gold, letne pokojnine začenši od meseca septembra 1. 1878. ~~ Potem je Dežman poročal v imenu finančnega odseka glede pokojnine učiteljev, vsled tega sta obveljala sledeča dva odsekova predloga: 1) Kar se tiče tistih učiteljev, kateri so po dobroti, ki jo daje c. kr. ukövnega ministerstva razpis s 4. januarija 1877. leta, št. 17084, uže izprejeti v stalno službo, se deželni odbor pooblasti, da ta Čas, kedar gredo v pokoj ali se njih posmrtnim svojcem določajo preskrbnine, on sme z dogovorom c. kr. deželnega učilniškega sveta postopati tako , da jim službeni čas všteva od tedaj, od kar so dovršili preskušnje za podučitelja, ter da odpravam (Abfertiguogen) in učiteljskim ter njih vdov pokojninam in dologam za odgojo v podstavo deva po 350 do po 400 gold, dejansko-službenega prejemka na leto, pri čemer naj jim ne naklanja Prošnja deželnih uradniških slug za zboljšanje plač se ni uslišala, tudi ne prošnja vdove Marije Smukavceve za povikšanje pokojnine. — Prošnja občine Hoteške gledč všolanja Gornjega Loga v Hoteč se je izročila deželnemu šolskemu svetu v rešitev. — Podpornemu društvu slavjanskib vseučiliščnikov v Gradcu se 100 gold., podpornemu društvu Novomeških dijakov 200 gold, podpore dovoli. — Prošnja društva modro-slovcev na Dunaji za podporo se ne vsliši, isto tako ne prošnja gosp. P. Skale ta za živinozdravniško štipendijo svojemu sinu. — Zdravniku Francu Ipavcu se za zdravniška opravila v Novomeški bolnici dovoli 100 gld. nagrade. — Učitelju Francu Piberniku se 150 gold, pokojnine na leto dovoli pričenši od 1. oktobra t. 1. Dr. Vošnjak v imenu finančnega odseka nasve-tuje, naj se podobčinama Št. Peter in Trnje za nov most čez Pivko dovoli 200 gold, podpore, kar obveljd. Prošnja županstva v Veliki Račni zastran povodenj v ondotni občini se izroči deželnemu odboru v rešitev. V 10. seji je poslanec Klun z narodnimi tovariši vred zarad konfiskacije 110. lista „Slovenca", ki je površno posnel le nekoliko onega, kar se je o Litijskem glavarji vitezu Vestenecku in o njegovi Velikoga-berski šoli v deželnem zboru obširno razkladalo, stavil na gospoda c. kr. deželnega predsednika viteza Kalino sledečo interpelacijo: 1. Kako se vjema z načeli konštitucijonalne države , da se slovenskim listom ne dopušča preso-jevati postopanje ces. uradnikov in služabnikov, čeravno jim podaja postava vsa sredstva braniti se neresničnih napadov? 2. Je li res prišel tako poostren ukaz gledč postopanja pri konfiskacijah, da se ima vsaki pot zapečatiti celi časnik, tedaj tudi nezaseženi članki, in bi li ne blagovolil povedati, kedaj, zakaj in od kod je prišel ta ukaz, in kako se to vjema s tiskovno svobodo? Poslanec Pfeifer z narodnimi tovariši interpelira deželnega predsednika zastran neprenehanih ekseku-tivnih dražeb na Dolenskem , navaja raznovrstne slučaje ter stavi konečno sledeča vprašanja: i. ima vlada vednost o tu navedenih žalostnih razmerah , in ali hoče v vinskih krajih mobilarno ekseku-cijo zavoljo zaostalih davščin takoj ustaviti, ter davke iztirjati še le meseca novembra in decembra, ko bo že vinska letina spravljena? — 2. Ali hoče vlada v krajih, kateri so vsled večletnih slabih letin, povodenj in drugih elementarnih nezgod zlasti na Dolenjskem in Notranjskem v resnici obzira vredni, zaostale davke odpisati? 3. Ali hoče vlada eksekutu, kateri je dolžni davek plačal ter povrnil erarju gotove stroške — v ozira vrednem slučaju druge stroške (deservite in idealne koleke) prizane3ti, če tudi ni zato posebne prošnje vložil? in 4. ali hoče vlada svojo resno pozornost obrniti na to od leta do leta huje rastočo revščino kmetijstva po vsi deželi, in iskati sredstev, da kmetijstvo popolnem ne pro- pade? Gospod deželni predsednik je obljubil odgovor na obojno vprašanje. Poročevalec Ledeni g je poročal v imenu poveril-rsega odseka o volitvi deželnih poslancev V. Do liho fa in P. Pakiža. Debate so se vdeležili dr. Poki uk ar in Klun, ki pa je brez vspeha predlagal, naj se stvar še enkrat pretresa v odseku, potem c. k. deželni predsednik vitez Kalina in poslanec S ve tec. Koneöno je bila volitev obeh poslancev potrjena. Obširnejše o tej obravnavi poročamo pozneje po stenografičnih zapisnikih. Vitez Langer poročal je v imenu istega odseka o volitvi deželnega poslanca dr. E. Deu-a v Postojni. Debate so se vdeležili dr. Pok lu k ar, dr. Zar ni k, S ve te c, vitez Vesteneck. Volitev se ve da je bila po zborovi večini potrjena. Tudi o tej volitvi govorimo obširneje pozneje; za danes le toliko, da je nasprotna stranka pri obeh teh obravnavah po baronu Apfal-trernu predlagala in tudi sprejela konec debate, to je, konec besedi; kar je pač očiten dokaz nemškemu pregovoru: „den schuldigen Mann geht das Grausen an!" Potem se je potrdil proračun vino in sadjerej- s;ke šole na Slapu za leto 1879. s potrebščino 6396 gold. 79 kr., z zakladom 4700 gold., tedaj s pri manj k-Ijejem 1696 gold. 79 kr., ki se ima pokriti iz deželno- kulturnega zaklada. — Dalje se je potrdil proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1879 (potrebščina 1796 gold. 79 kr., dohodki 966 gold. 79 kr., primanjkljej 830 gold.), ki je pokriti iz deželnega zaklada. — Potrdil se je tudi proračun norišno-stav- benega zaklada za leta 1879. (potrebščina 3124gld. 60 kr., zaklada 676 gold., primanjkljej 2448 gold. 60 kraje.), ki je pokriti iz deželnega zaklada; ob enem je bilo sklenjeno, da upravni uradniki bolnišnice posestvo norišnice v Studencu smejo nadzorovati le o prilikah druzih upravnih opravil, zadevajočih podružnico na Studencu in to z dostavkom, da zaračunovanje njihovih dičfc ni pripuščeno. — Potem se je potrdil računski sklep norišno-stabenega zaklada za leto 1877.; in proračun gledišnega zaklada za leto 1879. (potrebščina 3245 gold. 49 kr., zaklada 3247 gold., presežek 1 gold. 51 kr.). Pri tej priliki je dr. Vošnjak predlagal, naj se dramatičnemu društvu kakor dosedaj dovoli 2400 gold, podpore, al poslanca dr. pl. Schrey in Dežman sta na vso moč spodbijala ta predlog, in njuna nasprotna stranka je privolila le 1000 gold. — Občini Radovici se je dovolila po 50% priklada za leti 1878. in 1879. — Prošnja diurnista Friderika Dreni k a za spregled študij se izroči deželnemu odboru v določbo. — Posl. Pfeifer je poročal v imenu finančnega odseka o prošnji okrajnih ranocelni-kov glede priprežnine ter predlagal, naj se jim pričenši od leta 1879., kedar potujejo zastran cepljenja koz, pri- voljuje polpriprege z dostavkom, da se ne sme zaračunati nobena posebna vožnina za matere in tudi ne stroški za mazilo ali popravo vozd; ob enem ima deželni odbor paziti na to, da se za hrano materam predcepljenih otrök praviloma na dan ne sme več ko 1 gold. 5 kr. zaračuna, v posebnih slučajih pa ne več ko 2 gold, na dan. Deželni zbor Goriški. Mož-beseda moram biti; zato naj posnamem izmed obravnav našega zbora to , kar sega čez meje zgolj lokalne pomembe. Prišel sem v 39. listu „Novic" (od 25. sept. t. I.) do 5. seje (21. sept.). — 6. seja (27. sept.) Potrdil se je preudarek deželnega zavoda za gluhoneme (poročevalec dr. Tonkli). Dovolilo se je marsikaj poprav in novih naprav. — Primanjkljej znaša čez 12.000 gold., katerih % ima založiti Goriška dežela, 2/5 pa Istra. — Sklenil je dalje zbor v tej seji podati ministerstvenemu svetu peticijo, da bi se znane pre-naredbe gledč uka deželnih jezikov v tukajšnjih srednjih šolah in pa preuravnava c. k. vadnice ne izvršila. — 7. seja (28. sept.). Poslanec vitez Vilh. Kitter je sprožil nasvet, naj bi zbor izjavil svojo lojalnost nasproti demonstracijam v italijanskem z mi slu. Deželni glavar dr. Pajer je imel na to jako zanimiv govor, polen izrazov zvestobe do cesarske hiše in avstrijske države, in je h koncu povabil poslance, naj bi mu v istem zmislu pritrdili, kar se je tudi zgodilo. — 8. seja. (4. okt.) Dr. Deperis je podal nasvet zadevajoč p r en are d bo postave zastran vojaške službe. Vse 3 točke tega nasveta so sprejete edino- glasoo. vajoč četvero resolucij; te so: Reserva Poslanec Dottori je naznanil predlog zade- Vj»ju\> uctirciu xuoviuwij J ou . M U o u i ▼ c. naj DVP gvuc ^ C u C ill pULC&ail SO ack UCiUtUUQt 1 Ul'UIJC IU pü Bosne) zdajci nazaj pokliče; nove določbe zastran po- jemati Turčiji eno njenih najboljših provinci). Drugič se (iz bi imela, ako bi bila z začetka sprevidela goče da o I »rvu ui una z< z. si mi ne upamo določevati ter prepuščam im > doseči tak IU9CÜ1 l/ kakor v mrežo, je na dvoj stran interesantna: je takim junakom biti poveljoik. Naš poveljnik 9 voj- prvič ona kaže, koliko strii ko Turki se pogajala za celotnost Osmanskeg lažnjivosti je bilo v politiki Av- voda Würtemberg, je rekel: „Sedemnajstemu pešpolku " * 1 * v * ' - se imam zahvaliti, da nam ni bilo treba plavati po je- Prav ima Koseski s svojim: „Hra3t ona od začetka do ko nase voj s zeru in piti ga a 3 svojim obnašanjem ne samo kratila vspeh našega dela se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane u 9 jaz bi tako, da se je veliko krvi nepotrebno prelilo, ampak j pristavil temu le: „hrabrost 9 srčnost in stanovitnost so tudi sama sebi prigotovila današnje težave, katerih ne pri njem domd". — Jajce je bilo kmalu naše, jaz sem nas si ogledal glasovito trdnjavo, pri kateri je prejšnje čase črno-rumeni: „Bosno 1463. Živijo Frano Josip x., u« že teklo veliko krvi krščanske in posebno veliko slo- hrvatski kralj." Na rudeče-belo-višnjevi tudi latinsko venske* Našli smo v nji veliko streljiva orožja in vjeli 300 Turkov. > kanone 7 Dne 11. avgusta smo zasedli brez upora Trav n i k. „Ave alma mater Austro-Hungaria, msgna frugum tans populus bosnensis 1878." t xul Sploh se zdimo mi kristijanom odreaeniki, zato so To mesto je 2V5 kilometra dolgo, v dolini na obeh kra- nam povsod prijazni in nam strežejo, kolikor morejo jih potoka Lašvar; na severni strani so strme skal- Drugače Turki. Ti nas grdo gledajo in bi namnajrajše nate pečine, na vzhodni in južni gorovje srednje višine, posekali glave, če bi mogli. na zapadni in južno-vzhodni pa je pianč. Zemlja je Iz kratkega tega popisa že vsak lahko sprevidi > da 7 malo para mokrotna, kraj nezdrav. Hiše so lesene, deloma z blatom, deloma z mavto ometane, ulice in ceste ozke blata do kolen, ponoči nobene svečave. Mi smo v tem mestu bili 37 dni, toraj vsak lahko vgane, da se nam velikansk. Za danes so naši Slovenci v vseb bitkah pokazali junake, katerim jih Je Trsta. (Tabor v Dolini) preteklo nedeljo je bil to: nad 10.000 taboritov se je posebno dobro ni godilo. Še sešlo, vse obravnave vršile so se v najlepšem redu, in i septembra smo odrinili proti Livnu, med drugim sklenila se je a dr es a verne udanosti do kjer se je bilo razkropljenih Turčinov največ nakopi- Njegovga veličanstva cesarja in vkrenil protest proti čilo j tu je bilo njihovo najveČe gnjezdo, zato smo mo- lahonskim nakanom j rog.vilijo pod firmo t> Italija rali tudi tje, da jih razpodimo. Koliko smo tu trpeli! irridentau. Došlo je taboru iz mnogih krajev Slovenije Pravi križev pot je bil, neprenehoma dež in mraz, blato telegramov, med katerima sta telgrama dr. Bleiweisa smo gazili do kolen, a vendar trdni naši fantje so pre- in Nabergoja isto povdarjala s krepko besedo; dr. stali vse te težave in tako smo 26. septembra dospeli Bleiweisov telegram: „Italija naj ve, da do Livna. Skupni napad na to trdnjavo je bil odlo- vimo Slovenci, zavedni svojih pravic na z i čen na drugi dan bile tako 7 to je 7 27. septembra, namenjene so zemlji Slovanski". Nabergoj pa: Ne Itali- za-nj 7 brigade. Trdnjavo smo zajeli od vseh strani da bi nam noben Turek ne všel. Moj batalijon jan 7 ampak Slovenec je gospod P ri morskega. Krope 26. okt. (Javna zahvala.) Domorodnim pod poveljstvom majorja Krčka je moral še isti dan, gospicam LjudmiJi K a p u s o v i pi. Pihelsfceinski, Nežk» I ty II i > m * t i • J It • • A t 9 m • VJ v • y # • t _ • • \ 7 ko smo tje prišli, to je, 26. sept. popoldne iti dalje proti Ani in Terezi Sušteršičevim, izrekamo najiäkre trdnjavi na ogled. Pri tem smo se Turškim zakopom nejšo zahvalo za velikodušno darilo krasne in drago približali na 600 korakov, kar se vsuje na nas gost dež cene slovenske zastave, ki so jo poklonile čitalnici Kro- fe rog e i 7 mi enako odzdravimo in prične se boj 7 v kate pinsko-Kamnogoriški. Ona bo društvu ponos, odboru rem so bili izmed častnikov ranjeni major sam, stotnik in udom pa spodbuda k ustrajnim delovanju v dosego Salomon in lajtenaat Sever, druzih ranjenih alic el6 domorodoega namena. mrtvih, čuda! ni bilo. To je bilo po vojaškem izrazu 7> Janez Zupan, predsednik. ostro ogledovanje" (scharfe Rekognoscirung) , pri ka- Ig. Zupan mL, Matej Soršak, Fort. Warl, odborniki, terem smo pozvedovali moč sovražnih zakopov in ste- Iz Ijllbljane. (Razglas.) Njihovo c. in k. apostolj- vilo vojakov; mi smo svojo nalogo izvršili, potem umak« sko Veličanstvo so blagovolili premilostljivo razglasiti nili se kakih 600 korakov nazaj na višave, kjer smo v naslednje najviše ročno pismo do gospoda ministerskega vrstah razpostavljeni prebili v80 noč na goli mokri predsednika: zemlji do kože premočeni in vrh tega nas je dež močil, da smo se mraza tresli. brez jedi, brez ognja „Ljubi knez Auersperg! Ko so politične raz mere vteku tega poletja prouzročile delno mobi lizacijo stalne vojne, vojaškega mornarstva in cle Po prejšnjem trpljenji na potu sčm je to skoro preveč za Človeka. Pa še pri vsem tem nismo imeli miru, ker v , , , , . - 1 . , v . je vso noč pokalo in so Turki na več krajih skušali bramb, bili so zdaj prvokrat po obcm vojni predreti naš oklep in uiti; a nikjer se jim to ni posre- dolžnosti udje iz vseh stanov in poklicev sklicani čilo 7 povsod so bili krvavo odbiti ter zapodeni v trd- njavo nazaj pod orožje > da spoimjo kot državljani najtežjo Tako smo dočakali jutra vsi zmrznjeni in trudni. svojih dolžnosti. kaj de to! Ko nas vojna tromba kliče k splošnemu na nogah in se složno in enakomerno Jaz moram s popolno zadovoljnostjo napadu, smo vsi znati, da so vsem vojaškim kar delom pripo-prav pomikamo proti trdnjavi, da je kolo krog nje zmiraj naglo in točno prišli reservisti, deželni brambovci ožje. Artilerija začne od štirih strani z 38 kanoni me- in namestne reserve, vslecl česar je bilo mogoče tati ogenj in krogle v mesto. Turki skonca živahno od- hitreje, kakor se je pričakovalo, mobilizovati večja govarjajo , a kmalu jim naši „Ubaciji" poderč kanone Zdaj bi bil Turek in mesto jame goreti na krajih. vojaška krdela, jih pripraviti za vojsko in na ta rad všel, a nima nobenega pota; kamor se kaka četa Do večera je trajalo bom- nacm bistveno skrčiti cas operacij zazene, nasi jo vržejo nazaj bardiranje, mi smo z višav Ta razveseljujoči nasledek je nov dokaz v • zi gledali ogenj Ponoči vega dolžnostnega v čuta, požrtvovalnosti in domo prijahata dva Turška poslanca k nam s ponudbo podaje, ljubja vsakega posameznega državljana, Drugi dan, 28. septembra 7 smo slavno marširali v mesto katerega od štirih strani, štiri vojaške godbe so nam godle smo po cestah slovesno korakali. To krat Je bilo že ko tretji- 7 je zadela občna vojna dolžnost, spričuje pa tudi o dobri volji in delavnosti občin, kakor tudi o 7 ko je Kuhnov polk zmagoslavno marširal v bo vražno mesto. koristnem sodelovanji oblastnij in uradov, političnih upravnih "1 • V J • vseh in z veseljem se čutim Drugi dan, 28. septembra, je bila slovesna zahval- prisiljenega, Yam zaukazati, da izrecete Moje po-nica Bogu za slavno zmago v tukajšnji Frančiškanski polno priznanje in Mojo zahvalo celemu prebival-cerkvi, pri kateri so bili vsi generali, štabni in viši gtvu^ kakor tudi občinskim uradom in političnim uradom, ki so pod Vašim vodstvom. častniki; privrelo pa je tudi sila veliko množice krščanske od vseh krajev z zastavami, na katerih so bili razni napisi. Nekaj sem si jih zapomnil, na priliko na Pri priložnosti ne morem zamolčati, kako rudeče-belo-višnjevi: „Živila Hrvatska kraljevina!" na dobro de Mojemu srcu , ko vidim, da se je v vseh delih monarhije z nova pričelo živo udele Jako sijajni, natančni v resnici junaški so bili boji ki ženje za Našo vrlo armado, ki se kaže pred vsem v neomenjeni požrtvovalnosti in skrbi za družine reservistov, vzlasti pa v skrbi za ranjence in bolnike. Jaz zaukazujem Vam, da tudi v tem ob- so se bili za izvršitev te naloge, Če tudi se je moralo zarad prizadetih ran premeniti vodstvo v batalijonu in kompanijab. Nad vidnost napadi in vse sijajen je bil (inteligenca), ko poskušnje, da pogum in spre- so se odvračali sovražnikovi zahvalo.' i ----- ---- ----------v— -----7 __„ ------ ---__ ^„».»».»mjv, v.«, bi prodrl; čuditi se je kreposti, žiru že zdaj izrečete prebivalstvu Mojo cesarsko S katero se je v hudi burji in ledenem dežji, skozi 24 ur brez vode in ognja, prebilo veliko trpljenje na poti in v bojih ponoči. Posebnega priznanja je vreden boj za naše ranjence pri zapadni trdnjavi po ostrem reko-gnosciranji; zato izrekam v polkovem imenu hvalo go- nju- Grödöllö, dne 19. oktobra 1878. Franc Jožef r odkritosrčnim u uuÄMiuaiüuiuj voooljem naznanim s tem vsem to spodoma stotnikoma Stromayeru in Slivniku, uji*-najviše ročno pismo, prepričan, da se bode po blagem oficirjem in vojakom , da so se junaško, prav vi- kem priznanji čutil osrečenega vsak ki in požrtvovalno spolnval je mar težko tvegali lastnega življenja zato t da 80 oteli ran- svoj ali ki svoji držeč se srčnega nagiba, z dobrotami prinašal težke dolžnosti, jence smrtnih muk nečloveškemu sovražniku iz zverin- wr m a ^ m M M skih rok." žrtve obnemu času. Ljubljani dne 22. oktobra 1878 . k. deželni predsednik zdravski šoli) (PreskuŠnje na tukajšnji podkovski in živino - so bile po 4dnevnem izpraševanji 10 F vitez Kal r. učencev iz 12 naukov, vpričo gosp. predsednika družbe kmetijske barona Wurzbacha in gosp vladnega svet- Naj tem toplim besedam, s katerimi Njegovo nika pl. Fladunga, ki je v subvencijskem odboru za- veličanstvo presvitli cesar zahvalo izrekuje našim deže- stopnik c. kr. deželne vlade, v četrtek dovršene. Oba lanom , ki so bili poklicani v zasedo Bosne in Herce- gospoda sta pripoznala, da se je veči del učencev prav govine, in domoljubnim našim županstvom in vsem pre- dobro izuril v podkovstvu in živinozdravstvu, in da je obžalovati, da, ker je potreba dobrih podkovskib kovačev in živinozdravskih pomočnikov tako očitna, ni Še bivalcem naše domovine, dodamo še prečastno pismo vojakom našega domačega polka 9 vsaka občina do tega prišla } da poslala kakega da pride v vsako koČico domovine naše in vsi naši ljudje zvedö, kakošni junaki eo naši fantje, da tedaj in" če je kovač, bi tudi bil dobro izučen podkovski odrašenega brihtnega mladenČa v to šolo, ki bi potem jej dobro služil za pomočnika v sili živinskih bolezni nikakor ni pretirano, kar naš Koseski poje: kar t ) Cujte bor, vojaške roje Krogla žvižga, boben poje Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri, mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade, kjer porine Je mojster iz šole gosp. P. Skaleta, ki že 28 let učenik podkovstva in operater, slovi za prvega mojstra v podkovstvu zdravih in bolnih kopit. Ce je učenec prav priden, izvrši šolo v enem letu, in če živi zmerno --- , --- — . -^vv. , -v tudi stroški niso preveliki, da se preživi eno leto v Ljubljani, ker za ves nauk, ki ga v tej šoli dobiva ni nič učnine plačevati. šinj je pa bil ta-le: Izid letošnjih presku- j Kdo je mar? Ta pogumen korenine Je slovenski oratar! Govor, s katerimi je svetli kraljevič Würtember- Spričala podkovstva, da morejo kovaški mojstri postati, so prejeli: Končnik Filip iz doljnega Drauburga na Koro- škem ški, oddelkini poveljnik, vpričo generalov in štabnih oficirjev po boji pred Livno 30. dne septembra slavil naš domači (Kuhnov) polk št. 17., glasi se tako-le: Sober Janez iz Toplic na Dolenjskem t i in ,,Zahvaljujem se 17. polku za njegova izvrstna dela} ki nimajo para, za hladnokrvno mirnost, red in hrabrost na bojišči, s katero je radovoljno in veselodušno zmagoval in prenašal ogromne težave in trpljenje v grozno neugodnih krajih in vremenskih razmerah. Ni je boljše armade kakor je ta polk in pa slavni 10. lovski batalijon, katerih veljavo sem spoznal v petih letih, kar sem bil jaz njihov poveljnik.4 S ček Jožef iz Vipave F r folij a Benedikt iz Proseka pri Trstu. Spričaia živinozdravniških pomočnikov so preje v sledeči vrsti: Avžnar Leopold iz Velike Pirešče na Stajarskem Zore Jožef iz Kandije na Doienskem, Hauptman Alojzi iz sv. Križa pri Mariboru Faganel Karol iz Mirna na Goriškem, Mohorko France iz Završ na Stajarskem ) > Sober Janez < iz Toplic na Dolenjskem ) ) Vsled tega preČastnega spričaia je polkovnik in Kamušič Jožef iz Vrholje na Goriškem j) Ukazujem, naj se naznanijo te vzvišene, nas polkini poveljnik gospod Prieger razposlal 30. septembra sledeče povelje: tako časteče in hvaleče besede zmagovalnega našega oddel-kinega poveljnika vsem oficirjem in možem vseh šestih polkovin batalijonov. Prepričan sem, da bode Kuhnov polk v vseh delih častnemu temu pripoznanju vedno > ) in Musi France iz Ločice na Stajarskem Frfolija Benedikt iz Proseka pri Trstu. nji c. Dr. Feliks (Čeh) je postal asistent na tukajš- šoli za babice } dr. S ta vel (tudi Ceh) pa namestuje dr. Zupanca v službi sekundarija v tukajšnji deželni bolnišnici, dokler se ne vrne iz Bosne. 4 • sijajno zadostoval in v boji se vedno izvrstno držal, za pisau za leto 1878. in ,.Potovanje okolo sveta v (Maticine knjige) j to je y in del >> L e t o- katero izvrstnost sta mi že v poprejšnjih bojih česti- 80 dnehu (francoski spisal Jules Verne, prevel D a v. tala njegova kraljeva visokost, pa tudi njegova cesar- Ho s t ni k), bode se razpošiljat, ko bode natisnjen ska visokost, naš srosnod brisradir viši vojvoda Ivan. imenik Matičinih udov. Da je ta imenik brez , nas gospod brigadir viši Posebno izvrstno se je držal polk tudi v bojih 26. in 27. septembra, ki je na dano povelje z veliko natanč- pogreškov naj in to nemudoma blagovolijo go- spodje poverjeniki od udov svojega poverjeništva ali pa nostjo in odličnostjo zaprl mnoge, skoro v nedobodnih gospodje udje sami Matičinemu tajništvu naznaniti svoja krajih ležeče vtrjene kraj e, kamenate kule in stolpe, zadnji čas spremenjena bivališča. (Za postrežbo bolnikov) podučujejo, kakor f) Da in Hercegovine. Da za tem programom tiči grof A n niča" poroča, naše vrle usmiljene sestre v tukajšnji de- drassy s svojimi Magjari, je očividno, kajti kdo želni bolnišnici sposobne ženske, da vedč tudi zunaj drug kakor Magjari in oni Nemci, ki so Slovanom zagri- bolnišnice po hišah bolnikom lepo streČi. Izučeni ste že zeni sovražniki, more odobriti take namere! Kaj pa dve Slovenki in dve Nemki. Prav hvale vredna je ta — vprašamo — naša kri? kaj toliko naših sinov? naprava, s katero bode gotovo marsikateri družini zelö Mar zadostuje, da se za prelivanje naše krvi poplačajo pomagano, ki dozdaj ni vedela kam se obrniti v potrebi, samo stroški polomljenih kanon in pušk in kar so vo- Prečastiti prednici usmiljenih sester naj Be oglasijo, ki jaki streljiva, živeža i. t. d. potrebovali! Vrag je člo take postrežbe potrebujejo. (Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru „Matice Slovenske") , *w uuuo uuvcuiuia i« «. uu v» uu j/v- DTUju vi.vj.iy. j.»iv>a j Ulm e» pu taja vou uuortLUCDUl U ü i u U U poludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Dnevni red državnega zbora de Pretiš malo upanja, da se mu po ki bode 13. novembra t. ob J V4JI T m J ▼ VCiW M b« VI • J/VliA^VVT Ulil • f 1 a^ J v V1U veštva, kdor kaj tacega misli! Ce na tako stalo hoče de Pretiš staviti novo ministerstvo, naj kar brž ustavi uri po- svoje delo. Res ima po izjavah posamesnih klubov temu zboru je: volitev častnih udov. Pri vo- sreči njegovo delo, ki odločno se ve da i z litvi častnih udov „Matice Slovenske*' vštevajo se tudi zih vzrokov kakor mi federalisti volilni listi takih družbenikov, ki sicer niso mogli sami dru- graja Andrassyevo vnanjo politiko, al kakošen bode vspeh zboru priti, pa so vendar volilne liste s svojeročnim vseh teh uporov, tega ne ve nikdo, kdor ne ve, kaj se podpisom odboru poalali tako, da ni suma zarad kake snuje za kulisami. Toliko je zdaj gotovo, da novega prevare (§. 11. Matičinih pravil). m i nister st va ne bo (Več sto reservistov domačega baron Kuhnovega sklicani na ) dokler delegaciji, ki ste polka) se ima v kratkem iz Bosne v Ljubljano vrniti novembra, ne izvršite svojega posla in se bode tedaj zvedelo, kakošna sapa bo tam pihala t tako se govori zadnje dni po mestu in tudi novi pri- kajti tu bo grof Andrassy izpravičeval svojo politiko. Splošni želji, vrača- To je danes očitno, da zoper An dr assy a se pri vatni telegrami to potrjujejo joče se nase junake dostojno sprejeti in pogo- pravlja silen vibar ne le v državnem zboru Dunajskem temveč še v zboru Peštanskem, ko pride adresa v debato. Res ne rečemo preveč, če pravimo, da tudi zunaj s titi j Je gotovo vstreglo več narodnih meščanov, ki so r se danes podali k mestnemu županu s prošnjo t da po- trebno vČini za tak sprejem tr ali bodo šli v državni Iz Carigrada. Turška vlada Ruski pripisuje, da češ da Novicar iz domačih tujih dežel. je ona kriva punta Bolgarcev v Macedoniji, ustaši če marširajo v Seres z namenom , da vresniČijo pogodbo Svetcštefanskega miru, po kateri ima Bolgarija seči do Egejskega morjd; to pa bi bil povod novega Dunaja. stvo, paše niso nič skovali Kujejo in kujejo novo minister- Evropskega boja. Na to Ruski poročnik v Čari to je vsem dosedanjim obravnavam kratka beseda. Dosedanji finančni minister baron de Pretiš je dobil res od cesarja nalog, naj sestavi novo ministerstvo. Po tem najvišem ukazu je sklicaval kolovodje vseh ustavovernih strank v posvet (se ve da m6ž državopravne stranke, grofa Hohenwarta in njegovih družnikov n e) in jim razložil program, po katerem misli, naj se osnuje novo ministerstvo. Ta program povdarja med drugim posebno to, da se zaseda Bosne in Hercegovine ne raztegne dalje in da armada naša ostane ondi samo tako dolgo, da se ta-mošnji narod pomiri in Turčija povrne Avstriji str oš ke, ki jih je imela s posedanjem Bosne gradu knez Labanov odgovoril, da mora oporekati pretvezi, da Rusi sodelujejo pri Bolgarski ustaji, ki je edino le nepolitiško razbojništvo, sproženo po Bolgarih in Turških vojnih uskokih. Žitna cena v Ljubljani 19. oktobra 1878. M^ i Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 7 fl. 10. banaška 8 fl. 43. tursice 5 fl. 20. soraice 6 fl. 80. rži 4 fl. 34. ječmena 5 fl. 63. prosa 7 fl. 5. ajde 4 fl. 85. ovsa 41 kr. Krompir 3 fl. 3 100 kilogramov. fl Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.