K šolski higijeni. (Drd. It. Borštiiik.) IV. (Dalje.) ^retji najbolj zunanji, ko stisnemo oko, nam prav pod prsti ležeči del tega meha je precej trd in debel in njegova stvar je, da varuje oko na zunaj; tudi ta zunanja odeja ima več plastij in ni povsodi jednako raočna, jednako debela. Zadej visi namreč oko kot jabolko na debelera repku, na očesnem živcu in tamo kjer ta prodre kot skozi rešeto, je ta zunanja plast manj trdna in bolj tanka; in nekje mora priti očesni živec v notranjost očesa, da se razprostre kot mrežnica! Ce vzamemo tedaj navadno ročno štrcalko in privežerno oko ali prav za prav samo meh, ki ga imamo raed prsti, na njo in štrcamo z močjo vode vanj, je jasno da se izboči najprej zadej, kjer je oko najmanj trdo. Ravno to se zgodi, ako na kak drug način povečamo tlak v očesu ali pa če pritisnemo na polno, celo oko spredaj s prstom — v vseh teh slučajih se podaljša os od spredaj do zadej, vselej dobimo »ko, ki nam predstavlja kratkovidno oko. Res, če jedenkrat povišamo tlak ali saino jedenkrat na roženico s prstom pritisnemo, se oko kmalu vrne zopet v svojo okroglo podobo; vendar, če to večkrat ponavljamo, je jasno, da mora ocesu njegova jajčasta podoba ostati, s tem ostati pogoj za kratkovidnost. Vprašanje je zdaj, kaj provzroči povišanje tlaka v očesu in sicer notranjega tlaka (da bi kdo zunaj skozi leta stalno pritiskal na oko, si ne moremo prav predstavljati) vendar preje v kratkera še odgovor, zakaj otrok slabše vidi. Dokler je oko kratkovidno, si lahko s tem pomaga, da prinese bolj blizu očij predmet in vidi ga jasno, kajti slika nastane zopet na mrežnici, kot pri eraetropičnem očesu. Vendar oko vidi vse jedno še slabo, ne looi več malenkostij, posebno oe je kratkovidnost, namreč šolska kratkovidnost, že stareja. Vzrok: ko se oko vsled notranjega tlaka vedno bolj razteza, trpi pri tem najbolj notranja plast, ker ta je najvažneja in najbolj občutljiva, njena narava je živčna, nasproti zunanjiraa dvema, ona ima na mm2 gotovo število kolčkov, jednega kraj drugega navpik postavljenih, na katere padajo žarki svetlobe. Ge mrežnico raztegnemo, postane razmeroma število kolckov na mm* raanje in z njimi se zmanjŠa število vidnih organov, na katere morejo uplivati žarki, došli od kakega predmeta in slika nara je nejasna, pretegnjena. Kakor pa uporablja nevede odrasli človek optične zakone, če hoče kako raalo stvar razločno videti in jo prinese bliže očesa, tako da vsled tega pade slika od predmeta na večo ploskev mrežnice, tako stori tudi kratkoviden otrok: tudi on nosi knjigo vedno bliže in res mu pomaga! Takoj vidi bolj razlocno. Pri tem postane še bolj kratkoviden, nese tedaj knjigo še bliže, dokler ne trči ob nos. Naprej seveda ne gre. Zdaj še le ve, da vidi slabo, do zdaj je vedel samo za svojo kratkovidnost. Kratkovidnost se je dala zboljšati, slab vid — nikdar. Tako je iz kratkovidnosti postal slab vid, žalosten posledek, upamo dovelj žalosten, da si ogledamo vzroke kratkovidnosti, oziroma v smislu više navedenega vprašanja, vzroke povišanja notranjega očesnega tlaka. (Dalje prih.)