N A Š A SKUPNOST IZDAJA ZA SLOVENIJO LETO III ŠTEV. 15 BEOGRAD 7. julija 195? Izhaja dvakrat mesečno, vsako drugo nedeljo CENA 10 DINARJEV LETNA NAROCNINA 250 DIN GLASILO PREDSEDST7& ZVEZNEGfl ODBOBS SOdiLISTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVfl JUGOSLAVUE PREPREČIMO IZGUBE PRI ŽETVI letev iita je že končana v vseh naših juinih in primorskih rajonih, a tuili v ii-toTodnem rajonu je d polnem razmaliu. PripTaDe za žeteo, posebno glede mehani-zacije, so bile mnogo bolje opraoljene ka-kor lani. Kmetijske organizacije so razen r-ee sto nooih snopooeznikoo in mlaiilnic jtupile 250 nooih kombajnoo. No, kljub temu pa se najoečji del žetve še oedno opraolja ročno, zaradi česar izgublja go-spodarstoo nad 20 tisoč Dagonov žita. Kljub lemu bo žeteo oečinoma opraoljena pruDočasno in v relationo kratkem roku. Pripraoe za mlačev so prao iako dobro organizivane. Odločba zoeznega izoršnega soeia, da se mlatilniška merica plača po trini ceni, je stimulacija. da bodo mlatil-nice delale o toku sezone in da bo tako tudi mlačeo opraoljena o kratkem časov-nem razdobju. Kolikor manj časa bo tra-jala mlaieu, toliko tnanj bo izgub. Zato morata biti orgaJiizacija mlačve kakor tu-di kontrola zavarooanja pred poiarom na-loga ne samo zadrug, krnetijskih posesten in indioidualiiih proizDajalceo, iemDeč prav tako tudi problem komun, Sociali-slične zoeze in Zoeze komunisioo, posebno pa zboroo volivceo. Letos bo pridelek v.Ha precej nad naiim pooprečnim pridelkom. Kolikor koli so za-radi slabe letine v lanskem letu rezeroe ie izčrpane. je ireba pričakovati Dečjo po-nudbo žita kakor u več prejSnjih leiih. Letos ne bi xmeli računati s tem. da bo prišlo do Dzdržanja prodaje žita do pomla-danske sezone. kakor se je to zgodilo lani. Letošnjo pomlad se je tržišče iita ie pre-cej stabiliziralo; dobra letina bo ob poli-tiki uvoza Dplioala na njegooo nadaljnjo stabilizacijo. V interesu vsakega posestua. kmečke obdeiooalne zadruge. kmetijske za-druge in indioidualnega proizoajalca je lo-rej, da brez odlašanja realizira sooj pri-delek. Lanske izkuSnje. ko so bile cene iiia spomladi nižje kakor jeseni, naj slu-"'io proizoajalcem kot pouk. (llede Dskladiščenja, manipuliranja in predelaoe iiia so tudi problemi. Organiza-cije, ki »e s iem ukoarjajo, so doline in poklicane. da opraoijo pripraoe in omejijo izgube na najmanjšo meio, če jih ze ne morejo popolnoma odpraoiti. Rezolucija eoezne ljudr.ke skupščine po- slavlja pospeševanje napredka pridelooa- nja žita d proo orslo kot naš prioritetni iofpndarski problem. 7-a reiiteo iitnega ¦nblema ni nič manj Daf.no obnarovati ;ikn zrnn, začenši od žetne. preko mlačoe j dn pekarn. V o&em tem procesu xo re- rve, ki jih je mogoče bolje izkoristifi. M. I.