Pisma iz podjetij strojegradnje
.IVOLOLAHBAK.2ELEZNIK      VEČ   ZAUPAKJA   V   DOMAČO   OPREMO
Predsednik upravnega odbora tovanne težkih orodnih strojev »lvo Ix>la Ribar« nam je v raz-govoru povedal na&lednje:
»Naijveč smo izdelovali opremo ra črno metadurgijo, med drugim tudi za dve nagLbnd peči v žele-Earni Zenica. Bna pee je že mon-tirana, drugo pa bomo kmalu dokončali, toda pošlljka je ustav-Ijena, ker ni sredstev. Delali smo tudi za Nikšič in Skoplje, toda tu 60 možnosti letos precej zmanj-iatie.
Teiimo, da se postapoma oevo-bodiimo kosovnih naročil, ker je ta,ko delo dra.go, pa-č pa smo se uameirili k serijski pvoizvodnji orodnih strojev. Osvckjili smo prototip tr.imetrskih vrtiljakov 800 mUimetrakih šepingov in hidravličnega svedra. Priipravlja-Dio pa osvajanje 100 milimetr-eikcga vrtalnega stroja. Imamo poipal-no dokumentacijo za tovar-ne zaitičnih In lesoniitnih plošč tex za transporterje ta nekatere dnuge naprave za rudarstvo. Vapostavili simo stike z nekateri-mi rudniki.«
»Kad pa transporterji za grad-biinstvo?«
»Lahko bl jih doban/ljaU, za »edaij pa ni nikakrSnega povpra-ševanja. Kančno, iimaimo na za-log« tudi drugo giadbeno opre-mo, ni pa kupcev. Do zdaj smo na siplošno zago'/>vili realizacijo za kamaj okrog 3O"lo našega prvo.tne.ga plana proizvodnje. Upa.mo, da se nann bo ta odstotek posrečilo nekoliko povečati, toda 6 tako proizvodnjo še vedno ne bamo mogli za.gi>toviiti niti plač-ti€rg<a sklada, ni:ti družbenih ab-vesanostd.«
»Na kakšne rešitve računate?« »Kot začasno rešitev smo za-prasili določen kredi.t zs. serijsko proizvodnjo im vskladiščenje orodnih strojev. So razne kornbi-nacije za izvoz im za kooperacijo z nekaterkrvi inozemskiimi tvrd-kaimi, vse to še ni gotovo in na še čas, da bi o tem kaj bolj do-ločeno govorili. Proizvodnja ne-poaredno za široko potrošnjo bi zazdaj pri nas težko prišla v poštev.
Mislim, da tri bila najbolj realna rešitev proizvodnja opre-me za domačo industrijo. Zal pa tu (in ne samo mi) zadevamo na take težave, ki so težko pojmlji-ve. In to ne s straai državnih orga.nov, temveč s strami tnvesti-torjev. To je nekak odpor proti domači oprem-i, včasih iz neza-upa-nja, bojimo pa se, da so tudi
drugi razlogi. Včasih morda tež-nja za potovanjem v inozemstvo.«
»Morda gre za vprašanje cen in kakovosti  vaših proizvodov?«
Večinoma ne gre za cene. Niti za kakovost, ker v posameznih pir.imer.ih uvažaimo tudi tako opremo, ki jo lahko prodzvajamo »kakar za šalo«. V kooperaciji z ne-kateni'mi drugimi podjetji bi lahko izdelali tudi precej kom-plicirano opre-mo, toda investi-torjd se usmerjajo na uvoz. Do-gaja se, da kupujemo opremo od tvrdke, ka nam potem nudi kooiperacijo.«!
»Misliite, da gre ponekod za »kontakte z iinozftmstvom« za vsako ceno?«
»Je tudi to. Vsekakor menim, da bi bilo treba nekafco raziskabi motive tega nezaupanja v do-mačo apremo in nekaj ukreniti.