Primorski Gospodar
iiist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
§teo. 2. f poriši, dne 31. januarja 1911. |ečaj HJ.
Obseg: 1. Kavkažki gabez, krmska rastlina za prešiče; 2. Moderno oskrbovanje sadnega drevja in pokončevanje mrčesa (Nadaljevanje^; 3. Seja meddeželnega odbora za pospeševanje izvažanja primorskih vin v Trstu dne 23. decembra 1910; 4. Delajmo poskuse z umetnimi gnojili!; 5. Gospodarske drobtinice; (j. Poročila; 7. Dnevne novice; 8. Na novo priglašeni udje »Gor. kmet. društvu«.
Kavkaški gabez (Symphytum asperimum L.), krmska rastlina za prešič<>.
Kavkažki gabez je zelišče, ki spada v vrsto takozvanih srhkolistnic. To večletno rastlino, ki se razmnožuje kakor naš hren s korenikarni, so prinesli v Evropo pred kakimi 70 leti. Rastlina raste zelo naglo, uspeva na vsakteri zemlji in se zadovolji celo z bolj plitvo zemljo, če je spodnja plast gruščasta; seveda pa ne sme biti zemlja pusta, peščena in presuha, a tudi ne močvirna. Osojne lege tej rastlini ne ugajajo, pač pa raste jako bujno blizu gnojnikov, kjer je zemlja napojena z gnojnico. Ta rastlina ima to dobro, da vztraja tudi pri najhujši suši.
Razen v prvem letu, ko se vsadi, ne potrebuje kasneje nikakega posebnega oskrbovanja. Prostor, kamor se imajo posaditi te sajenice, naj se v jeseni ali pa proti koncu zime na plitvo prekoplje ali preorje in pognoji ob enem s hlevskim gnojem. Da bo gabez še bujniše rastel, naj se raztrosi na vsak ha površine po 200 kg kalijeve soli. Spomladi, ko se zemlja precej osuši, naj se zemljišče z brano povleče ali pa z grab-Ijami poravna. Nato naj se zaznamuje vrste v razdalji 40 cm, napne v smeri teh vrvica ter napravijo vzdolž iste luknje z lesenim klinom v razdalji 40 cm. V vsako luknjo naj se vtakne košček korenike 2 cm globoko pod zemljo. Ko so se potaknile korenike ali sajenice v luknje, naj se z rahlo zemljo pokrijejo in zemlja nato z nogami krog vsake sajenice nekoliko potepta.
Ako se obraste nasad v kratkem po sajenju premočno s plevelom, naj se okoplje in opleve. Kasneje pa niti pleti ni več treba, ker se sajenice močno skošatijo in same plevel zaduše. Če so se vsadile sajenice na gori označeno razdaljo, treba jih je za vsakih 10 m2 po 625.
Pri nas se prične lahko s sajenjem teh sajenic že proti koncu marca ali prve dni aprila. Če sajenice po 5 ali 6 tednih močno poženejo, naj se prežanjejo, a kasneje naj se požanjejo v času do oktobra najmanj še 3 do 4krat. Požanjejo se s srpom ali pa s krivcem in sicer tik tal. Od ene do druge žetve traja 24 do 36 dni, sicer je pa tolikanj boljše, čim bolj pogosto se požanjejo. Prvikrat naj se požanjejo na vsak način še prej nego začnejo cveteti.
Iz kavkaškega gabesa se ne da napraviti seno, kajti če se rastlina posuši, se razdrobi listje v prah. Ta rastlina se rabi toraj le izključno za pridelovanje zelene krme. Požeta zelena krma se porabi lahko tudi za izdelovanje kisle krme, katera služi potem za zimsko krmen e.
To zeleno krmo žre govedo prav rado, sicer pa je ta krma najbolj pripravna za krmenje prešičev v poletnem času. Na Štajerskem so poskusili krmiti prešiče s to klajo ter opazili, da so jo prešiči prav radi žrli. Poklada se ta krma lahko naravnost, kakor se je prinesla s polja, in ni potreba, da bi se razrezala ali razsekala na drobno. Ko se pa hoče dati prešičem, naj se opari z vrelo vodo in ji primeša nekoliko otrobi ali pa turšične moke. Opazilo se je, da so bili prešiči,. katerim se je pokladala ta krma v prej navedeni obliki, zdravi in boljše rejeni, kakor pa prejšnje leto, ko niso dobivali te krme. Nadalje se je opazilo, da so prešiči, ki so se krmili s to klajo, nekaj tednov potem zgubili ščetine, a da so jim zrasle potem kmalu druge še lepše in bolj svitle ščetine.
Sajenje te rastline se posebno priporoča za take kraje, kakor so naši, t. j. takšne, ki trpe vsled dolgotrajne suše, vsled česar primanjkuje takrat že navadno zelena klaja, in kjer postaja reja prešičev vedno večje važnosti.
Kdor ima na razpolago mal kos zemljišča, ki ni za sajenje drugih rastlin sposoben, ali takozvaue mrtve kote in še posebno, če se nahajajo ti blizu hlevov ali guojnikov, naj poskusi obsaditi iste s to rastlino. Za prireditev poskusa zadošča,
30—35 m-' prostora. Na takem malem prostoru se pridela lahko z majhnimi stroški vsako leto toliko zdrave, sočne in sveže krme, da se prehrani, če se ji doda nekoliko moke ali otrobov, srednje velikega prešiča od aprila do novembra meseca.
Če želi napraviti kateri naših kmetovalcev poskus s to rastlino in sicer na površini 100 m2, za kar se potrebuje 625 sajenic — poskus na manjši parceli se ne izplača — naj se zglasi pri c. kr. kmet.-kem. p os k u še v a 1 i š ču v Gorici do 15. februarja t. I. Sajenice za ta poskus se dobe namreč od zavoda za varstvo rastlin na Dunaju brezplačno, a kdor jih dobi, se mora obvezati, da sporoči potem o uspehu in sicer vsaj prvo leto po sajenju. Sporočiti mora namreč poskuševalec o uspehu, ki ga je dosegel s to krmo pri prešičih in eventu-elno tudi pri govedu.
Sajenice kavkaškega gabeza se bodo oddajale za prireditev poskusov, dokler jih bo kaj na razpolago. Kdor namerava napraviti tak poskus, naj ne odlaša, ampak pripravi prostor za sajenje čimprej mogoče.	Fr. Gvozdenovič.
Maderrto oskrbovanje sadnega drevja in pokončevarije mrčesa.
(Nadaljevanje.)
K tem hroščem spada tudi neki drug majhen, modrozelen in dlakav hrošč, kovinske sijajnosti, takozvani obrezač ali o m 1 a d a r (Rhynchi1es conicus), ki je dolg 3 mm. Ta hrošček živi na češpljah, češnjah, višnjah, hruškah in jablanah. Tu na-rezuje listne in cvetne peclje, kakor tudi mehke sočne poganjke in poklada v nje svojo zalego. Ker je poganjk narezan, ovene. Ličinka se hrani s poganjkoviin strženom in ko doraste, se zabubi v zemlji. Hrošček prezimi v razpoklinah lubada in se prikaže posebno v drevesnicah v velikem številu. Da se pokonča, naj se drevesa maja in junija otepajo, da padejo hroščki na tla, na kar naj se pomorijo.
Temu broščeku soroden je neki drug na marelicah živeč hrošček, takozvan rujavi obrezač (Rhynchites oblongas). Samica tega hroščeka zvrta jamice v cvetne popke in položi v nje potem jajčeca. Izvalivša se ličinke požro del cvetov, vsled
česar se vsi cveti ne razvijejo. Kasneje odgrize ličinka pecelj in pade s plodom vred na tla, kjer se zabubi in preobrazi do spomladi v hroščeka. Drevje naj se otepa, hroščeki, cvetje in po tleh ležeče sadje pobira in pokonča.
Ravno tako škodljiv je bakreni jab koder (Rhynchites bacchus), ki se hrani s popjem in listjem. Njegove ličinke, ki so, kakor ličinke vseh drugih rilčkarjev, belkaste in breznoge, žive od početka junija v jabolč-
Pod. 3. Rujavi obrezač.	nem peščišču in se zabubijo
kasneje v zemlji. Na napadenem jabolku se jamice niti ne opazijo. Pokončujejo se z otepanjem drevja, ter s pobiranjem odpadlega sadja.
Zavijač ali trtjon (Rhynchites betuleti) je jako svetel hrošček modre barve, ki se pokaže meseca maja in junija na različnih listovcih, posebno pa na hruškah, kutinah in trtah. Samica nagrize listu pecelj, vsled česar začne list veneti in mehneti in se da toliko laže uvijati, ter položi v zvit list jajčeca. Zvito listje, ki se na to posuši, se tam, kjer je bil listni pecelj nagiizen, odlomi in pade z odraslimi ličinkami vred na tla. Ličinke se potem zabubijo v zemlji.
Slivoder (Rhynchites cupraeus) živi tako kakor jab-koder, kajti tudi ta hrošček ne dela samo jamic v plod in ne poklada samo vanj jajčec, ampak pregrize tudi plodov pecelj, vsled česar odpade sadje prezgodaj. Ličinka izleze nato iz sadu in se v zemlji zabubi.
Izmed lubadarjev je posebno nevaren vrtni lubadar ali zalubnik (Tomicus dispar). Kakor napravljajo samice in
ličinke vseh drugih lubadarjev v lubadi ali v belini rove, tako dela tudi ta hrošček. Prikaže se na raznih listovcih in poloti se najrajše mladega, sočnega drevja, vsled česar provzroči izredno veliko škodo. Vsa močno napadena debelca naj se iz-kopajo a potem sežgejo.
Svetli in raskavi likar (Scolitus piuni in scolitus rugulosus) se polotita bolehav h in zdravih dreves. Ta dva za-lubnika se pokažeta dvakrat v letu in sicer aprila in maja ter julija in avgusta meseca. Oplojene samice obeh škodljivcev prevrtajo drevesni lub ter se zavlečejo pod skorjo. Med ličjem in med belino dolbejo potem dolg navpičen rov in pokladajo ob straneh na desno in levo v izdolbene jamice zalego. Izvalivše se ličinke dolbejo potem pravokotno na glavni rov in v precej enakomerni razdalji stranske rove, kar je prav karakteristično za to vrsto škodljivcev. Da se ta škodljivca pokončata, naj se hroščeki polove in uničijo, ter napadene veje. ki se poznajo po suhi lubadi, odrežejo in sežgejo.
Z otresanjem in pokončevanjein hroščev, kakor tudi s pobiranjem ogercev pri okopavanju drevesnih kolobarjev in lešic, se zatira splošno znani pomladni hrošč ali keber (Melo-lontha vulgaris).
Razen teh nevarnih škodljivcev se nahaja po peškatem sadnem devju še drug hud škodljivec, takozvani jabolčni tončič (Carpocapsa pomonella L.) Gosenčica ali dobro znan jabolčni črv živi v jabolčnem in hruškovem peščišču. Ta črv je gosenčica malega metuljčka, katerega gornja krila so siva in polna povprečnih pretankih in valovitih rujavih črt. v spodnjem kotu pa se sveti precej veliko temnorujavo, zlato obrobljeno oko, katero omejuje navznotraj črna črta. Rese na prednjih krilih se leskečejo kakor kovina. Zadnja krila so sijajno sivo rujavkasta in lehko bakrasto nadahnjena Njegovo truplo je obrasteno z rujavimi tenkimi dlakicami in do 10 mm dolgo, a z razprostrtimi krilami meri metuijček kakih 20 mm.
Metuljček leta meseca junija in julija okoli in oplojena samica poklada jajčeca posamezno na nezrela jabolka in hruške. Izvalivše se gosenčice se zarijejo v sad in prevrtajo do peščišca.
Tu se hranijo s peškami, a polotijo se tudi mesa. Tako sadje zovemo „črvivo" ali „piškavo". Ker dozori piškavo sadje pred časom, zato odpadejo črvive in sicer zgodnje vrste jabolk
in hrušk že avgusta pozne pa nekoliko kasneje z drevja. Ta metuljček se prikaže dvakrat v letu in sicer prvikrat meseca junija. Ta rod izvira od gosenčic, ki so prezimile. Drugi rod
se prikaže avgusta in septembra in izvira iz jajčec ki jih je zalegel metuljček iz prvega rodu.
Ko pade črvivo sadje na tla, se dorasla gosen-čica iz njega prerije ter skrije v kak kotiček kjer prezimi. Početkorn novembra postaja manjša in manjša in nekako otrpla, zabubi se pa popolnoma šele spomladi. Po 4 tednih izleze iz bube metuljček, katerega spoznamo po tem, da ima, ko počiva, navzdol Pod. 4. Jabolčni tončič.	v o51iki strehe p0Vešena
krilca. Vidi se malokdaj, ker leta večinoma ponoči okoli in takrat se tudi plodi.
Gosenčice drugega roda prežive v obliki bube le malo časa, zato pa se dobe v pozno zorečem ali zhnskem sadju, ko se je obralo, le majhni tončiči, kateri se razvijejo popolnoma šele v sadnih shrambah, kjer prezimijo po razpoklinah lesene oprave.	(Nadaljevanje sledi.)
Seja mgddeželriega odbora za pospeševanje Izvažanja primorskih vin v Trstu dne 23. decembra 1910.
Meddeželni odbor, ki si je postavil nalogo pospeševati izvažanje vin iz Istre in Goriškega, je zboroval v Trstu dne 23. decembra 1910 v prostorih trgovskega in obrtnijskega dru-
štva. Predsedoval je gosp. G. A. pl. Demetrn. Istro so zastopali gospodje To m as i, predsednik deželnega kmetijskega sveta, Davanzo, župan Novega mesta iti predsednik društva „Euopolio istriano", prof. dr. Cucovich, ravnatelj deželnega kmetijskega zavoda za Istro. Goriško pa g. dr. Portelli, deželni kulturni nadzornik in Anton Jakončič, zastopnik vi naiske zadruge v Gorici; dalje so se deležili seje gospodje Marij Petronio iz Pirana, Vrbka, konzulent c. kr. drž. železnic in dr. Moscheni, podtajnik tržaške trgovske zbornice.
Gospod ces. namestnik je naznanil, da je zadržan, a da bode rad podpiral odborovo delovanje; še nekateri gospodje so opravičili svojo odsotnost, med njimi dr. Laginja, ki je bil po bolezni zadržan, pa je doposlal nekatere svoje predloge, ki so se prečitali, ko se je razpravljalo o 6. točki dnevnega reda.
Predsednik pl. Demetrio je povedal, da so se po sklepu zadnje seje pridružili meddeželnemu odboru za Istro gospodje deželni glavar dr. Rizzi, odbornika dr, Appollonio in dr. Zuccou in pa poslanec dr. Laginja. Deželni odbor goriški tli pomnožil števila svojih zastopnikov. - Ožji odsek, ki je bil tudi imenovan v zadnji seji in je sestavljen iz gospodov Davanzo, P. Manzutto, prof. dr. Cucovich, dr. Trampuš in prof. Morpurgo je imel več sej in je izdelal mnogo gradiva za današnjo sejo.
Prof. Morpurgo je sporočil, da se je poslalo razne uzorce istrskih vin v Brazilijo in Argentinijo in naročilo dvema, ki sta šla tja, da sporočita o vinskih razmerah tamkajšnjih trgov; ona da sta sestavila proračun za ustanovitev vinarskih agencij v omenjenih deželah.
Po naročilu ožjega odseka zastopal je g. Davanzo med-deželni odbot na vinarskem kongresu, ki je avgusta meseca zboroval na Dunaju. — Gospod Jakončič je preskrbel, da se je zapisnik zadnje seje objavil v slovenskem jeziku, tako da se je v širše kroge zanesla vest o našem delovanju v prilog domačih vin. Poročevalec je slednjič omenil, da so bili vsi ugovori in vse težave, ki so se od raznih strani naglašale glede započete akcije, dobro znane začetnikom, kakor je posneti iz prvega od trgovskega muzeja podanega poročila, da pa ni dvomiti, da podele pristojna oblastva z oziroin na resnost od-borovih namer podjetju potrebno podporo.
»Samouprava" piše o tej seji nadalje naslednje:
„Na dnevnem redu so bile med drugimi tudi te točke, ki so največje važnosti : „Izvoz naših vin (poročevalec g. Davanzo); skladišče za prevažanje naših vin v Trstu (poročevalec g. Man-zutto); način, kako postopati, da se za stalno uvedejo tipična vina za izvoz v primerni količini (poroč. prof. dr. Cucovich in prof. Trampuš); in način kako bi bilo na podlagi tega doseči praktične rezultate.
O tej konferenci so že obširno poročali dnevniki naše dežele, toraj se nam zdi nepotrebno, da objavimo posamezne točke te skupščine; zanimiv in še neobjavljen pa je govor g. poslanca Andreja Davanzo glede jako važnega vprašanja o izvozu naših vin
Iz tega govora, ki mu dodajamo podatke, dokazujoče, da so razmere v Goriško-Gradiščanski paralelne z razmerami v Istri, posnemljemo sledeče:
»Govoriti o izvažanju v času, ko je v njem pridelek avstrijske trtoreje občutno nazadoval, zveni, če ne nesmiselno in nepremišljeno, gotovo zelo čudno.
Toda če z očmi preiskovalca razmotrimo splošne razmere vinorejcev cele države — bolj kot vinoreje same — razvidimo, da je neobhodno potrebno za nekatere dežele, da se na vse načine proučuje, kako bi se zabranila povrnitev vinske krize zadnjih let; in če se ta že vrne, se mora ukreniti v letih, ko krize ni, vse p trebno, da se ublažijo njene posledice.
Najizdatnejši odpomoček gospodarski krizi je zvišanje dohodka ali vrednosti onih stvaii, ki so prizadete po krizi. Kajti pri vinu na primer raste vrednost odvisno od zahteve iu pov-žitka. Če preizkušamo avstrijski vinski pridelek in proučimo vinsko trgovino v Avstriji, lahko razvidimo, da bomo imeli v prihodnjih letih, če prizanesejo trtam vremenske nezgode in bolezni, obilo pridelka in da ga bo moral pridelovalec prodajati še po nižjih cenah, kot v prejšnjih dobrih vinskih letinah.
Proti temu se moramo na vsak način zavarovati. Naši kraji kraji, posebno pa Islra in Goriško-Giadiščanska so si komaj sedaj odpomogli iz krize, izvirajoče iz preobilice vinskega pridelka, ko so se cene tako znižale, da se je plačevalo po 90 v en grad močno vino in so na ta način v zadnjem desetletju padle cene vinu do skrajne meje v celi Evropi.
Vemo tudi, da so izkoriščevalci plačevali grozdje prineseno na trg po 2 vin. kg in da so ga prebivalci okolu Rovinja
raje zmetali v morje, kot bi ga prodali po taki ceni. Med tem pa so se hipotekami dolgovi v primeri s cenami vina rapiduo višali.
V takih razmerah so postale njive zapuščene, niso jih več obdelovali in ljudje se izseljujejo v velikem številu kljub temu, da so mnogi v današnjem času zabili na finančno zagato, ki smo se v njej nahajali v zadnjih dveh letih, in upajo, da je ta kriza končana za vselej.
A v take razmere lahko pridejo v kratkem druge vinorodne pokrajine Avstrije, kajti vinogradništvo napreduje povsod z neznansko naglico. Če elementarne nezgode ali paraziti ne napadejo trt, pride naš pridelovalec v težak gospodarski položaj vsled preobilice pridelka.
Použitek vina v Avstriji ne napreduje v razmerju s produkcijo, kot v drugih vinorodnih državah. In izključno interni avstrijski vinski trg mora uravnavati svoje cene po ponudbi blaga in po povpraševanju domačega kupca.
Ker pijejo pri nas vino največ v deželah, kjer se prideluje, in ker razun direktnega použitka v notranjosti države ni druge poti, da bi se spravil produkt v denar, moramo proučevati vinsko trgovino z drugimi kriterji kot do sedaj.
Če pomislimo, da nam država s svojim davčnim sistemom in p i svoji veliki denarni potrebi težko zamore podpirati trto-rejo, s tem da popusti na davku za destilacijo vina ali da na drug nači:i denarno pomaga, moramo od sedaj naprej obrniti pozornost na druge važnejše faktorje moderne vinoreje, ki so se v Avstriji do sedaj preveč zanemarjali.
Mislim namreč na izvoz avstrijskih vin. Če pogledamo uradne statistike, vidimo, da je produkcija vina v Avstriji na-rastla od leta 1899, od 3,367.792 hektolitrov, do leta 190S na 8,144.194 hektolitrov, da je znašala toraj lOletna poprečna produkcija 4,850.000 hektolitrov.
K temu pridelku moramo prišteti še skoraj 1 milijon hI vina, ki je prišlo iz Ogrskega. Nasproti temu pa se je ekspor-tiralo nekaj več Kot p 1 milijona hi, od katerih je šlo le 350.000 hI na Ogrsko. Toraj je ostala nam za povžitek količina 5,941.000 hektolitrov vina.
Ker so bile cene nizke, se je prodalo vse vino doma, ne da bi imel pridelovalec od tega koristi, ki jih je smel pričakovati radi bogate trgatve.
Trgatev je bila v zadnjih letih izborna, toda cene se niso zvišale. Posledica tega je bila, da je prišel razvoj avstrijskega vinogradništva v kritičen položaj.
Sicer tega ne pove statistika, vendar pa je gotovo, da kljub krizi zadnjih let, znaša površina novih trtnih nasadov več kot površina po trtni uši in drugih nezgodah uničenih vinogradov.
(Nadaljevanje sledi.)
Delajmo poskuse z umetnimi gnojili!
Kdor se o uspehih, ki se dosežejo s pomočjo umetnih gnojil, še ni prepričal, naj napravi vsaj kak poskus v malem, to pa stori tem lažje, ker dobi umetna gnojila za tak poskus lahko brezplačno. Ker pa služijo taki poskusi znanstvenim namenom, zato je treba, da se izvedejo natančno in pravilno. Parcela, ki se namerava uporabiti za primerjalni poskus ali ona, ki se pognoji z umetnimi gnojili, pa se mora natančno odmeriti ali pa se mora že prej vedeti, kako velika je. Razen te parcele se mora odmeriti še druga enako velika parcela, ki mora bili prav tik prve. Ta druga parcela se pa ne sme po-griojiti z umetnimi gnojili, ker le na ta način je mogoče potem dognati, kakšen uspeh se je dosegel z umetnimi gnojili in kakšen brez teh. Ko se pridelek na pognojeni in nepognojeni zemlji pobere in vsak zase spravi, je neobhodno potrebno, da se tudi množina pridelka z ene in druge parcele natačno stehta, da se ve potem, koliko več se je pridelalo na gnojeni, kakor na nepognojeni parceli. Kdor se tega dela ne straši, ta naj odgovori pismeno na naslednja vprašanja:
1.)	Kako se zove, kje biva (pošta in železniška postaja),
2.)	pri kakšni kmetijski rastlini namerava prirediti primerjalni poskus,
3.)	kakšna je zemlja, kdaj in s čim se je zadnjikrat po-gnojila,
4.)	kaj je rastlo pred poskusnim gnojenjem na tem zemljišču in
5.) kolika je površina, na kateri se namerava prirediti primerjalni poskus?
Za take primerjalne poskuse z umetnimi gnojili se dobi lahko brezplačno taka množina umetnih gnojil, ki zadošča za površino 1000 m-'. Pripomniti moramo o tej priliki, da mora biti zemljišče ali parcela, ki se ima pognojiti z umetnimi gnojili, enako velika, kakor parcela, ki ostane brez umetnih gnojil in da mora biti zemlja na prvi in drugi enaka. Ena teh parcel naj se toraj pognoji z umetnimi gnojili, druga pa ne, kajti le na ta način se lahko dožene, ali se gnojenje z umetnimi gnojili izplača ali ne.
Kdor se toraj obveže, da odmeri poskusne parcele natančno in te tudi natančno označi s količi, ter pridelek z vsake parcele (pognojene in nepognojene z umetnimi gnojili) natančno zase stehta, naj piše zastopniku kalijevega sindikata, gosp. Fr. Mulec v Ljubljano, Gruberjevo nabrežje št. 14.	M.
Smolika na breskvah. — Smoliko na breskvah provzroča pretežka, mokra in mrzla, pa tudi presuha in plitva vroča zemlja, prepozno obrezovanje, velike rane, kakor tudi prehitra menjava topline. Kjer se bolezen bolj poredkoma pojavlja, zadostuje, da puščaš breskvi žilo t. j. da narežeš lubad z noževo ostjo od krone do tal po dolgem, ne smeš pa vrezati v les. Če je drevo močno napadeno, bolna mesta z nožem gladko izreži, tako da ostane le zdrav les in lubad ter zamaži rane s cepilnim voskom.
Krčeviea ali krtovieenje listja pri breskvah. To bolezen provzroča neka glivica, ,Exoascus deformans" zvana. Listi se zvijejo, so z neko belkasto moko prevlečeni in pozneje se na-sele še listne ušice, ter drevo vsled tega zaostaja v razvoju in celo usahne. Da breskve te bolezni obvaruješ, treba, da jih poškropiš z 2% bakreno-apneno raztopino, kakršna se rabi za škropljenje trt, in sicer napivo že preden so pognale. Ako bo-
GOSPODARSKE DROBTINICE.
ezni, katera se pojavi na breskvah že zgodaj spomladi, že prej ne zatreš, bo pozneje škropljenje malo izdalo. Škropljenje moraš pa prav tako ponavljati kakor pri trti.
Zakaj zaostaja stareje sadno drevje v rasti? V rasti zaostaja stareje sadno drevje zato, ker si ne more napravljati novih sesalk. Razvoj sesalk ali tenkih korenin pa pospešiš, ako okrog drevesa in sicer v obsegu krone, skoplješ 50—100 cm globok in 1 m širok jarek, ranjene korenine gladko z nožem odrežeš, in napolniš te jarke s kompostom ali razkrojenim hlevskim gnojem, ali pa da potrosiš vrh prerahljane zemlje teh jarkov vsako leto pol kg kajnita, pol kg Tomaževe žlindre in pol žvepleno-kislega amonijaka in to podkoplješ z lopato.
Gnojniščne gredice moraš o lepem, toplem vremenu pridno zračiti. Ako tega ne storiš, ti marsikatero seme vsled previsoke topline ne izkali, pa tudi mlade rastlinice lahko usahnejo. Pazi pa, da jih preveč ne obsenčiš, ker v senci se rastlinice preteguejo ali postanejo glitaste. Kakor hitro vidiš, da rastlinice niso preveč vele, ni jih treba obsenčiti, ampak zadošča, da le gredice dobro prezračiš. Da se mlade rastlinice okrepe, odstrani okna po dnevu, če je dovolj toplo, in pokri gredice z okni le, ko solnce več hudo ne pripeka.
Preden cepljene trte vsadiš, prepričaj se, če so cepiči k podlagi dobro priraščeni. Prepričaš se pa o tem najlažje, ako primeš podlago z levico a cepič z desnico in skušaš vpogniti cepljeno trto naprej in nazaj. Nato poskušaj cepljenko še oviti. Ako se pri takem vpogibanju cepič ni odlomil, si lahko gotov,, da je cepič k podlagi dobro priraščen. Če pa cepljenih trt na ta način ne preskusiš, ampak vse od kraja kar vsadiš, ti bodo vse slabo sprijete cepljenke prej ali slej posahnile in tvoj vinograd ne bo tako brž v redu.
Kdaj je gnojiti s kalijevimi solmi? Dobro se sponašajo kalijeve soli v prav peščenih in peščeno ilovnatih zemljah. Le slabo se sponašajo kalijevnata gnojila v težkih ilovnatih zemljah, kajti take zemlje imajo navadno prav malo apna, katerega je tem gnojilam treba, da se raztope.
S kalijevnatimi gnojili moraš gnojiti preden si posejal, kajti če ta gnojila trosiš, ko seješ, se lahko dogodi, da ti gnojilo mlade rastline pokonča. Za pomladanske setve trosi jih ali; v jeseni ali pa po zimi. Pazi pa, da bo gnojilo dobro zdrob-
Ijeno. Če taka gnojila dalj časa leže, sprimejo se v kepe, zato vsuj jih iz vreč na tla ter kepe zdrobi iri pomešaj med gnojilo nekoliko žaganja ali suhe zemlje.
Pokončevajte gosenične zapredke po sadnem drevju! Čestokrat se zapazi na sadnem drevju že iz daljine neko belo, gosti pajčevini podobno tvar, za katero se pa naši sadjerejci niti ne zmenijo. Če to trdno pajčevino pretržeš ali prerežeš, zapaziš v njej male gosenice, zato jih zove sadjerejec gosenični zapredki. V teh zapred-kih so toraj skriti hudi sadni škodljivci in sicer gosenice glogovega belina in zlatoritke, katere o gorki spomladi zlezejo iz zapredkov in objedajo brstje. V pasti imaš torej sovražnika takorekoč, toraj zakaj mirno gledaš? Pojdi in umori ga! Če je drevo nizko, odreži te za-predke s škarjami in sežgi jih. Ako je drevje visoko, potem ravnaj na sledeči način : Vzemi precej dolg in tenak drog, razklaj ga na gornjem koncu in vtakni v precep cunjo, napojeno z žveplom. Take cunje si napraviš lahko sam iz starih vreč, če te razrežeš na manjše kose in jih pomočiš v raztopljenem žveplu, na kar jih pusti, da se ohlade. Ko si tako cunjo vtaknil v precep, prižgi jo in podtakni pod zapredek, da ga opališ. Na ta način uničiš z malimi troški mnogo gosenic v kratkem času. Ne straši se malega dela in truda, ampak pojdi takoj na delo, kajti trud in delo ti sadno drevo bogato poplača!
POROČILA.
Imenovanja. Njegova ekscelenca c. kr. poljedelski minister je imenoval veleposestnika in predsednika »Goriškega kmetijskega društva" g. Antona Jakončiča zastopnikom v veterinarski svet c. kr. ministerstva za poljedelstvo za triletno funkcijsko dobo, a njegovim namestnikom veleposestnika gosp. Ivana Kocjana iz Žirji pri Sežani.
Pokušnja vin. Kakor smo že svoječasno sporočili, je sklenil »Trgovski Muzej" tržaški, da priredi letos pokušnjo primorskih vin, v katero svrho je naprosilo „Gor. kmet. društvo" nekatere naše vinogradnike, da naj bi mu odstopili brezplačno po 3 boteljke vsake posamezne vrste vina, ki se prideluje na Goriškem v večji množini.
Temu vabilu so se odzvali naslednji vinogradniki, in sicer so poslali društvu:
A.	Belo vino, pridelek 1.1910: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave — rebule 3 but.; dr. Anton pl. Fabris iz Št. Ferjaria — rebule 3 but.; „Goriško vinarsko društvo" v Gorici — navadno vipavsko 3 but. in 2 vrsti rebule vsake po 3 but.; »Vinarska Zadruga" iz Sela, navadno vipavsko in vipavsko I. vrste, vsakega po 1 but.; Fr. Obljubek, velepos. v Krasnem, Glere 1 but.; baron T a c c o iz Št. F e r j a n a rebule in rulandca po 3 but.; I v a n Kr i s t a n č i č , v e 1 e p. i z Višnjevka, rebule 3 but.; J o s i p v i t e z F a b j a n i iz K o b d i 1 j a navadno belo 3 but.; F r. Kosovel b. štev 33 iz Zagrajca pri Komnu nav. beline 2 večji steklenici iu Franc F url a ni,, žu ps n v Prvačini, nav. beline 3 but.
B.	Belo vino, pridelek iz I. 1909: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave, rebula 3 but. ; d r. A. pl. Fabris iz Št. Ferjana, rebule 3 but.; »Goriško vinarsko društvo" v Gorici vipavca 3 but.; „V i u a r s k a Z a d r u g a" vSelu vipavca 1 but.; Žiga grof Attemsa oskrbništvo iz Podgore — verdichio 1 but.; Fr. Obljube k;, v e 1 ep. v K r a s n e m , gkra 1 but.; Ivan Kristančič, vele p. v Višnjevku, rebula 3 but; Rudolf baron Teuffenb ach iz Vipolž, rebula 3 but. in rebula nav 3 but.
C.	Črna vina, pridelek iz I. 1910: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave, modra fraukinja 3 but.; Žiga grof A 11 e m s iz Podgore, Nero nostrauo 3 but.; R. bar. Teuffenbach iz Vipolž — razne črne vrste, 3 but.
Č. Bela vina pridelek 1908: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave, rizling 3 but.; dr. A. pl. Fabris, Št. F e r j a n , rizling 3 but.; I. K r i s t a u č i č , v e 1 e p. V i š -n j e v i k . rebula 3 but.
D.	Črna vina, pridelek 1908: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave, modra fraukinja 3 but.; dr. A. pl. Fabris iz Št. Ferjana, modra fraukinja 3 but.
E.	Črna vina, iz I. 1907: Oskrbništvo grofa Baguerja iz Dobrave, modri burgundec 3 but.
F.	Bela vina, iz I. 1907: Oskrbništvo Ž. grofa Attemsa v Podgori, rebulo 3 but.; R. baron Teuffenbach Pevma, rebula 3 but.
G. Desertna vina 1907: R. baron Teuffenbach iz p e v m e pikolit 3 but.
Opazka: Štakola Anton iz Mimika 3 but. Pokalce, ki se pa ni oddala, ker je došla prepozno.
DNEVNE NOVIGE.
Požar za poskušnjo. Po naredbi „Zveze" avstrijskih og-njegascev in pod upravo dunajskega gasilnega poveljnika, nadzornika za požare, g. Edvarda Miillerja, se je napravil 30. listo-pada 1. 1. poizkus, da se prepriča, kateri od raznih inaterijalov za pokrivanje sireb, se ustavlja najbolje ognju. Pri tem poizkusu se je sestavilo službeno izvestje od izvedencev, pred katerimi so se preizkušnji podvrgli sledeči materijali : opeka raznih oblik, Elernit, naravni skriljevec, plošče iz cementa, pocinkana železna pločevina in lepenka (asfaltirani karton). Od teh materijalov je bila uničena najprej od ognja lepenka (asfaltni karton), za tem je popokal naravni skriljevec, za njim so padle, potem ko je zgorel strešnik, vsled svoje velike specifične teže, ph>šče iz cementa. Za njimi je sledil krov z opeko, a do zadnjega je ostala streha, krita z Eternitom na oni strani, kjer je bil Eternit položen povrh desk. Na strani strehe, na kateri je bil položen Eternit povrh strešnih desk, je ostal cel, četudi je strešnica vsa zgorela, ter se je edino ta del strehe in pa oni, ki je bil krit z začinjeno železno pločevino, ustavljal vplivu ognja do konca. Ko je bil ogenj pogašen, ie bila železna pločevina zgubana, ni pa izgubila zveze na previtih honcih.
Nekoliko dni prej napravljeni poizkus z Eternitom novega proizvoda v Schondorfu pri Voklabrucku je imel isti uspeh. Naravni skriljevec in Eternit prejšnjega proizvoda sta popokala pod vplivom notranjega ognja, ali eno se je opazilo, namreč da so obstojali mali deli Eternita, ki so odskočili, iz tenkih, lahkih in le toplih ploščic, ki niso bile nevarne ne osebam, ki so stale v bližini, niti ne morejo provzročiti, da se požar razširi.
Za preizkušnjo vztrajnosti naravnega skriljevca in Eternita proti padajočim iskram, so bile pokrite dotične strehe z razžar-
jenimi in gorečimi drvi, s slaino itd. Deset minut so bili podvrženi vplivu ognja, a ko se je oge.ij pogasil, se je opazilo, da so plošče naravnega skriljevca povsem popokale in je bila njih zveza povsem uničena, dočim se je opazilo na Eternilu, in to v sredini, da ste samo dve plošči počili, a razpoke niso segale niti do roba plošč. Zveza teh plošč na počenem mestu je bila tako močna, da so popokale šele, ko se jih j1 vrglo večkrat ob zemljo.
Gori navedeno izvestje prihaja do zaključka, da se more pokrivanje streh z Eternitom in z železno pločevino predvsem pripo očati, ker sta po gori opisanem poizkusu zelo vztrajna proti vplivu ognja in zelo lahka.
V tem izvestju se še opominja za obloženje zidov z lesnim cementom, ki je zelo vztrajen proti ognju, dočim se ni mogel les, napojen v vodnem steklu, niti najmanje ustavljati ognju.
Na novo priglašeni udje „
1.	Semolič Franc — Šmarje — Ajdovščina.
2.	Slovensko katoliško izobraževalno društvo — Šmarje — Ajdovščina.
3.	Žigon Anton — Brestovica 13 Tržič.
4.	Mulec Franc—Ljubljana (Gruberjevo Nabrežje št. 14).
5.	Kočevar Maks — Sv. Križ-Cesta 132.
6.	Kalin Leopold — Petroglavšče 73 — Sv. Križ-Cesta.
7.	Mihel Alojzij — Plače 172 —
Goriškemu kmet. društvu".
Sv. Križ-Cesta.
8.	Leimont Ivan — Plače 151
—	Sv. Križ-Cesta.
9.	Štrancar Franc — Plače 192
—	Sv. Križ-Cesta.
10.	Rebek Silvester — Male Žab-lje 218 — Sv. Križ-Cesta.
11.	Novak Alojzij — Male Žablje 271 — Sv. Križ-Cesta.
12.	Kravos Leopold — Sv. Križ-Cesta 113.
13.	Cernigoj Anton — Sv. Križ-Cesta 70.