st. *« %ibuh uacaua ir jzt*]a. frvtemSl AsfSkega »L 20 plsira se ne Prof. F. Perle. ZTisša za mesec fu/JJ Xr r ____iisk tiskarne tfHria*. 3 mesece L 19.50, po! let« L 32.— !n celo leto L 31.— v Trstu, ¥ sr Mio 29« februarja 1925. EDINOST Posamezna številka 20 cent« Letnik L Posamezne ftevilke v Trstu in okotld po 20 cent — Of last se računajo w Krokosd eaa kolona (73 mu) — Oglasi trgovca* ta obrtnikov m po 40 ccat zahvale, poslanice ta vabila po L oglasi denarni* zavodov po L 2. — Mali oglasi po 30 cent beseda, nafnanf pa L 3. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno uprav fidlaoati. v Trata, ulica sv. ftsnčiika Asilkega Mev. 30, L nadstropje- — Telefon uredulitva ta n*wva II« Obsoieni slovenski lepaki! Kmetska ^Hranilnica m posojilnica* v Materiji vasi (okraj postojnski) je dala minule jeseni natisniti in nalepiti po okolici samo slovenske lepake, v katerih je naznanjala kmetom, da ima na razpolago več vagonov Tomaževe žlindre. Finančni maršal postojnski j s par takih lepakov odtrgal in napravil ovadbo, 'ki je imela to posledico, da je bil načelnik te posojilnice Matevž Černač od preture v Postojni obsojen na 40 lir globe. Pravni zastopnik posojilnice se je v zakonitem rotu informiral pri s-odišću v Postojni, ali bi kazalo vlož ti utok. Odgovorili so mu, da bi bil ta korak brezuspešen. Dekret sodnije očita obdolžencu prestopek proti dekretu podprefe^-ture v Postojni z dne 19. decembra 1922. v tvezi z zakonom o javni varnosti od 30. junija 1889, čl 140, ki se je raztegnil tudi na pokrajine. Ta prestopek da je zagrešil nove s tem, da je dal nalepiti one lepake samo v slovenskem jeziku, namesto, kakor je predpisano, v italijanskem ali vsaj ▼ obeh jezikih z italijanščino na prvem mestu. In ker je iz spisov razvidna njegova odgovornost, se je postopalo proti njemu. Ni radi zneska naložene globe, da govorimo tu o tem slučaju, marveč radi dejstva samega, da je bil predsednik posojilnice v Matenji \asi sploh obsojen radi prestopka, ki se mu pripisuje in Lfi je v tem, da je dal nalepiti samo slovenske lepake. Obsodba preture utegne biti upravičena v navedenem dekretu pociprefekture in v navedenih zakonih, da-si se tudi v tem pogledu vsiljujejo dvomi z ozlrom na dejstvo, da je ravno te dni, kakor nam poročajo, na občinskih tablah pribit razglas v-fiieaa ministrstva, natisnjen v čisti aio-ven^m, s podpisom generala Dfc Giorgio in tikajoč se naborov dobro voijcev kr. vojske 1 Poročajo nam nadalje, da je bil ta samesio-venski lepak doposian naravnost iz Rimal Datiran je: Rim, dne 27. januarja 1925. V zmislu dekreta postojnskega sodišča se je torej tudi vojno ministrstvo pregrešilo proti zakonitim predpisom. Sedaj bi morali kaznovati tudi generala Di Giorgio! Mari ne? To pa tem bolj, ker je ravno ministrski predsednik Mussolini, ki neprestano naglasa, da hoče doseči normalizacijo s tem, da bodo zakoni veljali za vse enako brez vsake izjeme. „Tribuno" naznanja volitve RIM, 24. V političnih krogih še vedno tviori predmet razprave vprašanje, alt se bo opozicija udeležila volitev m ali bo nastopila skupno ob te* priliki. Dalje n* še vedno rešeno vprašanje, ali ostanejo aventinci še nadalje na Aventinu ali se udeležijo Nasedanja zbornice. Kakor znano je on. Turati, voditelj unitarcev, izjavil na zborovanju Italijanskega udruženja za demokratsko nadziranje, da si opozicija ne isme že vnaprej zapreti poti v parlament. Treba je strpljivosti; kajti na dnevnem redu so tako važna vprašanja, da se bo opozicija bržkone morala udeležiti razprave v zbornici, seveda le pod pogojem, da bo razprava resna. V nasprotnem slučaju bode* aventinci in vsa ostala opozicija .skupno zapustili zbornico. Zcfi -se, da je tega mnenja tudi on. Gio-lifcti, ki bi v slučaju, da pride do sporazuma med aventinci in o«siaio opozicijo, prevzel vodstvo vse opozicije. Splošno prevladuje mnenje, da ni pra«vzapray ve-tesškoč za tak sporazum. «Saj je fašizem, piše današnja »Tribuna*, že itak popolnoma osamljen. Nastaja vprašanje, ali bo fašizem vzdržad sunek opozicije ali bo Mussolini razpisal volitve. A>o bo mogoče v parlamentu mirno sožitje — ko pride do normalizacije —, ako bo mogoča mirna razprava, bo zbornica še nekaj časa živela in bo lahko Še koristila državi. Ako pa bodo ekstremisti z izzivanjem onemogočil* mimo razpravljanje, ne ibo dan volitev daleč. V Lem slučaju bi ne mogli 'več govoriti o jeseni 1926., ampak o pomladi 1925.» __ « Hrvatski je narod standjen izven, zakona.» Seje ise je udeležil tudi bivši da vido vic ev-aki poslanec Gjofca Popovič. Končno je bilo sklenjeno, da se objavijo resolucije o političnem položaju, o odnošajih Hrvatske Zajednice napram HRSS, o potrditvi imunitete in preganjanju Časopisja ter o položaju opackagoiiainiii volil cev po volitvah. __— Aretacije komunistov v Beogradu BEOGRAD, 24. Včeraj je bilo izvršenih v zvezi z odkritjem tajne komunistične tiskarne in komunistične blagajne v Beogradu veliko število novih aretacij. Listi poročajo istočasno, da lodo sledile še senzacrijonalne aretacije. Pri hišni preiskavi pri nekem študentu SO našli potrdilo o prejemu 100.000 Din, ki i2i je prejel neki ugleden komunistični funkcijonar. V zvezi z Ibeograjskimi razkritji je bil včeraj aretiran v Zagrebu urednik komunističnega glasila «Borba»t Kamilo Horvatin, ki je istotaka dobival podporo od «Rdeče pomoči*. ___________ Zaslišanje Radič« končano ZAGREB, 24. (Izv.> Preiskovalni sodnik je dane« končal z zasteanjem Radića. Jutri se prične zasliševanje prič in Pre-davca, podpredsednika HRSS. Strašna smrt albanskega upornika BEOGRAD, 24. (Izv.l « Vreme* poroča, da je albanski upornik Bajram Čur naredil žalosten konec. Čur je bil izgnan iz Pri-zrena. Skril se je v. gomdove. Pred par dnevi so ga našli orožniki zmrznjenega. Mi pa pravimo, da vojno ministrstvo ni prav nič zagrešilo, le pametno j s bilo. Razglas, nabit na občinskih tablah, je bil namenjen slovenski javnosti. In ker je vojno ministrstvo gotovo izdalo samosl o venski razglas z namenom, da doseže svoj praktični cilj — da bo namreč javnost poučena — je bilo, ponavljamo, pametno, da je izdalo svoj razglas v slovenskem jeziku. Zopet nam prihaja na misel svarilo faši-stovskega pos'anca Lunellija, da bodi uprava vedra, dobrohotna in modra! Vojno ministrstvo je dalo z rečenim svojim razglasom našim upravnim oblastvom pouk, da se pametna in modra uprava ne sme krčevito držati samo mrtve črke zakonov in predpisov, marveč da mora upoštevati tudi dejanske, praktične in give potrebe vsakdanjega življenja. V tem slučaju bi morali to tem bolj, ker je bil zakon, na podlagi katerega je podprefektura v Po-ito'ni izdala v razsodbi sodnije navedeni dekret, izdan pred blizu štirimi desetletji! Kato se more, vprašamo upravičeno, zahtevati od priprostega človeka na deželi, da pozna vse zakone, izdane pred dolgo dobo in v državi, ki je bila tedaj temu našemu ozemlju —tuja država?! Vemo, da nepoznavanje za'konov ni nikaka epravičba, ali tudi praktično življenje ima svoje zahteve, ki jih modra uprava ne danem slučaju Za odpravo r.oolh doklad na ulno RIM, 24 Včeraj rn- Davvesove izjave o dolgovih Francije PARIZ, 24. Listi poročajo iz Chicaga: V nekem govoru v klubu bančnikov je general Dawes rekel, da je brez dvoma Francija obubožala radi vojne in to v meri, ki s* jo ie malo ljudi more predstavljati «Vendar — je dostavil Dawes — pa ni mogoče po mojem mnenju upoštevati s tega stališča države, ki si prizadeva, da bi po svojih močeh plačala svoje dolgove: tn jaz upam, da se bc nekega dne ustanovil nov Dawesov odbor, ki bo imel nalogo ugotoviti, koliko more Francija plačati in da-li bi ne bilo boljše, ako bi ise njeni dolgovi zbrisali. _ Dvajset stopinj, pod ničlo v Franciji PARIZ, 24. Sivo in nizko nebo je zadnje dni napovedovalo sneg, ki je danes padal skozi ves dan pomešan z dežjem. O večjih snežnih zametih se poroča iz centralne Francije, kjer je termometr padel do 20 stopinj pod ničlo. Novi dijaški izgredi v Rumunijl BUKAREŠT, 24. Dijaški nemiri so se v zadnjih dneh zopet ponovili. Letaki iso poživljali dijake k stavki Vseučilišče je -bilo zasedeno od vojaštva in policije. Ko je gruča dijakov hotela motiti predavanja, je prišlo med vojaki in policisti z ene strani in med dijaki z druge shrani do spopadov. Dva visotkošolca in več mladih srednješolcem je brlo težko ranjenih. Dvajset visokošolcev je bilo aretiranih. Proglasitev obsednega stanja na Bolgarske* BEOGRAD, 24. (Izv.) Po poročilih, ki prihajajo iz Bolgarske, vlada taim vedno večji kao«. Nadaljujejo se umori na ceni Umdf>mx ter zaT>r(>sila za pripustitev nem-ob belem dnevu. V Sofiji vlada fzrodna §kih zast nikov k razpravi o spomenici nervo^nost med prebivalstvom. Vlada je na predlog vojnega in notranjega ministra proglasila obsedno stanje. Sporazum državami sme prezirati in ki jih je v uvažavalo vojno ministrstvo. Kal^or ministrstvo svoj -omenjeni razg'as, tako je tudi hranilnica in posojilnica v Matenji vasi dala nalepiti svoj lepak z namenom, da doseže nameravani praktični uspeh. Id ker je bil lepak namenjen slovenskim kmetom, je bilo naravno, da ga je sestavila v jeziku, ki je njih jezik! Kal* uspeh bi bila mogla pričakovati, če bi bila razglasila svoje obvestilo v italijanskem jeziku?! In vendar je sodnija v Postojni zaglobila načelnika rečene posojilnice, ker je storil nekaj naravnega in samo-obsebi razumljivega. Posebno je treba nanašati pri tem dejstvo, da lepa'k ni imel politične vsebine, ničesar, kar bi bilo v zvezi z vsakdanjimi dogodki političnega ali narodnega j smehnil, češ da je to gola izmišljotina značaja. Vsebina njegova je bila zgolj gospo- i # darska in trgovska. Gospodu finančnemu m, r- ! Odnošap med Hrvatsko zajednico m HRSS med nasledstvenimi podpisan RIM, 24. V palači Chigi je bil podpisan sporazum med na sled s* v enimi državami glede avstrijske poštne hranilnice. Komunističen izpad proti Turatiju in aventincem MILAN, 24. Komunistično glasilo «U-nita» je obiavilo danes članek «Razkrin-kani»t v katerem silno napadla Turatrja radi njegovega govora na nedeljskem zborovanju Milanu. Člankar pravi, da se je Turati s tem govorom popolnoma razkrinkal in z njim tudi vsi avenfinei. Turati ni samo priznal možnosti povratka opozicije v zbornico, ampak je povratek tudi zagovarjal. To dokazuje, da je taktika opozicije popolnoma zgrešena Proletarijat vo šolsko reformo, 'ker je zamešana vanjo •— politika! Istotako je velika hiba vse naše javne uprave, da so ji vedno pred očmi polit. eni ozin. In to ni ne vedro in ne dobrohotno, predvsem pa ne — modrof ZAGREB, 23. Včeraj dopoldne je imel izvrševalni odbor Hrvatske Zajednice pod predsedstvom dr. Lorkoviča sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju in posebno o odnosa jih vi? de napram opoziciju Dr. Lorkovič je naglašal v svojem poročilu, da se vlada silno trudi, da bi z raznimi spletkami razbHa opozicijski blok, a so njeni napori c;staJi dosedaj brezuspešni. Kar «se tiče odnošajev Hrvatske Zajednice napram Hrvatski selj^ški republikanski stranki, obstoja med obema strankama popolna soglasnost v naziranju, ki bo trajala vse dotlej, dokler ne bo hrvatski problem rešen v smislu hrvatskih zahtev. Dr. Polič je poročal o svojih političnih razgovorih v Beogradu, posebno s Pašičem in Ljubo Jovanovičem. Dr. Trumbič je karakterizira! položaj po voKtvah sledeče: Poslednji prn$Rl nemir! In Koskuu Podpora čehosioraške komunistične stranke PRAGA, 24. «Česke Slovo* doznava, da je prispelo pred 5 meseci 40 tisoč dolarjev iz Moskve na naslov čeho«lovaške komunistične stranke, da podvoji revodu-cijonarno propagando. Ker je bila ta vsota porabljena za druge svrhe, se je ko-m .mistična stranka zopet obrnila na moskovski osrednji odbor za podporo. Osrednji odbor je obljubil podporo v znesku 20 tisoč dolarjev, ki pa se ne izplačajo vodstvu čehoslovaške komunistične stranke v Prag$ racfi nezadostnega delovanja. Radi tega se je oc&oičila strankina levica, da priredi izgrede proti draginji in da tdio prepriča Moskvo o svoji delavnosti. _ 7 5-letnica predsednika Masaryka PRAGA, 24. O priliki 75-letnice rojstva predsednika republike M«saryka bo imel praški mestni svet svečano .seja, da se posvetuje glede spomenika, ki se postavi prezashižnemu predsedniku čehosiovaške republike. Praška mestna občina je odobrila kredit 200 tisoč kron v svrho ustanoviive delavske bolnice, ki bo nosila ime Masarykove soproge. Zn reolzdo mirovnih pogodb Garvinova notiranja glede splošne razorožitve LONDON, 24. Glede nalog prihodnje razor ožit v ene konference piše G ar vin v Hstu «Observer» sledeče: Anglija nima nikaikega interesa, da omeji svoje oboroževanje na kateremasilbodi polju; pač pa se mora zahtevati splošno in istočasno razorožitev na kopnem, na morju in 'v zraku. Ne gre za to, pravi Garvm, da se sploh tako razorožitev izvrši, marveč se mora pričeti z reševanjem političnih problemov, ki bi v bodočnosti utegnili dati povod za nove oborožitve in vojne. Menim, da mora resnična razorožitev stremeti po vsestranski spravi med zmagovalci in premaganci poslednje svetovne vojn% Ta sprava pa je odvisna od revizije nekaterih določb mirovnih pogodb iz leta 1919. Nadejam se, da> bodo poklicani krogi polagoma uvideli potrebo te revizije. Če obstoji nevarnost, da pride do nove vojne, se moramo tako pripraviti, da jo dobimo. Predvsem pa si moramo ustvariti zavest, da smo napeli vse sile za ohranitev miru in da smo uvaže vati v potrebni meri vprašanje revizije mirovnMi pogodb in 'vse probleme, ki so največje važnosti za ohranitev miru. Nadalje zahteva Garvin, da se angleška zračna vojska tako okrepi, da se bo lahko merila s francosko, ki je sedaj štirikrat močnejša od angleške, kajti vojne so še vedno mogoče. Sovjetska Raaja m carski dolgovi ▼ Franciji MOSKVA, 24. Tekom svojega bivanja v Leningradu je izjavil Kraain zastopniku brzojavne agencije, da odide oikolu 27. t. m. z izvedenci v Pariz v svrho proučavanja vprašanja bivših ruskih dolgov napram Franciji. Sovjetska vlada namreč odklanja pravno priznanje carskih dolgov; vendar Ea je pripravljena se sporazumeti z veli- o skupino imejvteljev starih niskih vrednostnih papirjev pod pogojem, da se nakažejo sovjetski Rusiji potrebni dolgoročni krediti. sporazuma glede kršitve klavzul za razorožitev Nemčije, komentira «Lokal-Anzei-ger» na isledeči način: «Začetkom januarja je poslaniška k on fer ene a sporočila nemški vladi, da se koelnska cona ne bo izpraznila. V nemškem odgovoru od 7. januarja je rečeno med drugim, da se to vprašanje more rešiti le potom medsebojnega dogovora, to je na pogajanjih, katerih se bi morali udeležiti tudi zastopniki Nemčije. Od tedaj ni nemška vlada ukrenila' ničesar v tem ozi-ru. Možno pa je — c -stavlja «Lokal An-zeige>r» — da -se na diplomatskih razgovorih še razpravlja o nemški noti od 7. januarja in da % je o priliki omenila ustmeno.» _ Novi načrti Francije za evropski pakt za zaščito PARJZ, 24. Quai d'Orsay razvija novo delovanje glede vprašanja zaščite. In sicer gre tu za to, da se dobi drug način oc onega ženevskega protokola, ki je ogrožen od brezštevilnih sovraŽj^os^L «Matin» zagotavlja, da ni francoska vlada nikakor zgubila poguma radi tslabe usode ženevskega protokola in da proučuje Herriot že dolgo časa vprašanje zaščite. Potem na daljuje: «Treba je tedaj iskati novih poti Zakaj ne bi na pr. Nemčija sklenila z *visemi svojimi sosedi pogodb, s katerimi bi se obvezala, da ise ne bo nikoli zatekla h orožju za dosego mejnih korektur v njihovo škodo? Ugovarjalo se bo, da bi z cvirom na svojo vzhodno mejo Nemčija prišla v zadrego radi gdanskega koridorja in da bi radi tega ne podpisala take obveze. Ne bi pa mugia Nomčija svečano izjaviti, da se bo za spremenitev svojih mej zatek'a k drugim srecasitvom, kakor na pr, k prizivu na Društvo narodov? Kolektrvna pogobda bi pomenila velik iiapredek. Ako-ravno ne zadostujejo dogovori kot taki za garancijo varnosti, predstavljajo vendarle juridično podlago: mogoče hočejo po tej poti — pravi «Matin» — vlade evropske celine, naveličane od neštetih težkoč, ki ovirajo sporazum z Anglijo, priti do boljših uspehov in popolne rešitve vprašanja zaščite.» _ Izvrševanje Dawesovega načrta PARIZ, 24. Glavni agent za reparacij-ska plačila, Gilbert, je izdal poročilo o stanju dohodkov iz planil dne 31. januarja, na račun prvega letnega obroka Dawesovega načrta, kateri se šteje od 1. septembra 1924 do 31. avgusta 1925. Skupni dohodki v dobi teh prvrh 5 mesecev znašajo 394 milijonov 561,255 mark v zlatu već 130 milijonov 571.348 mark v zlatu za mesec januar. Od te svote je dobila Italija 32 milijonov 482.033 mark v zlatu, Odškodnina za «Lusitanijo» PARIZ, 24. Ameriško-nemško razsodišče, ki je imelo nalogo določiti višino odškodnine za potopljeni parni k aLusitania*, katerega so nemške podmornice med svetovno vojno potopile, ie sklenilo, da mora Nemčija plačati 7 milijonov dolarjev kot glavinco za preskrbnino nedorastKh otrok onih, ki so se s par nikom vred potopili-Utonilo je takrat 1198 oseb. Nova ležišča premoga v Belgiji PARIZ, 24. V Belgiji so se odkrila v Stokoroye nova ležišča premoga. Davi ob 3. uri so kopači zadeli v globočini 500 me-trovi na prvo plast premoga, široko 97 cm. Vesela vest se je takoj razširila po vsrem okraju in na zvoniku v Stokoroye plapola državna zastava. Mednarodni razsodile v U in grško-turski spor HAAG, 24. Mednarodno razsodišče je izreklo svoje mnenje v stvari interpretiranja 2. člena lausanneške pogodbe od 30. januarja 1923 glede izmenjave grško-turškega prebivalstva. Razsodišče je izjavilo, da se ne smejo izmenjati grški prebivalci Carigrada ter muslimanski prebivalci zapadne Trakije. Za prebivalce Carigrada sc smatrajo vsi Grki, ki so se nastanili v okraiu carigraj-ske prefekture pred 18. okt. 1918 in kot muslimanski prebivalci zapadne Trakije se smatrajo muslimani, ki so se ustanovili vzhodno od mejne črte, določane od bu-kareštanske pogodbe leta 1913. General De Rloera namerava odložiti vrhovno poveljstvo nad španskimi četami v Maroku PARIZ, 24. General De Rivera odpotuje že ta teden v Maroko, kjer se bo mudil dva do tri tedne. Glasom vesti lista «Ma-tin» proučuje predsednik direktorija organizacijo kazenske ekspedicije proti Abd E1 Krimu, pri kateri bi sodelovale poleg pehote tuda potmorske enote in zračna vojska. Vendar pa želi general De Rivera čimprej odložiti vrhovna poveljstvo španskih čet v Maroku, ker smatra, da je njegova prisotnost v Madridu potrebna v svrho obrambe diktature pred uapadi ze-dinjenih liberalnih tsiL Turška zunanla politika Izjave zunanjega ministra ANGORA, 24. O p-r liki razprave proračuna za zunanje ministrstvo je imel daljši govor Kukri Kaja bej ter jc izjavil med splošnim odobravanjem celokupne zbornice, da je isedanja poliiika angorske vlade edino turška m se oslanja na sledeča temeljna načela: 1) Varovati državne meje; 2) ohraniti mir; 3) zabraniti sleherno tuje vmešavanje v notranje zadeve turške države. Pojasnpijoič prva dva problema zunanje politike je poudarjal, da tvori sedaj najaktualnejše vprašanje zunanje politike angorske vlade vprašanje Mossula, ki predstavlja integralen del Turčije. Kiikri Kaja bej je izrazil nado, da bo mednarodna komisija, kateri je poverjena naloga, da prouči vprašanje turških mej, v primernem obsegu upoštevala želje prebivalstva Mossula, Kerkuma in Sulemanije. Nato se je govornik dotaknil grško-tur-škega spora ter zatrjeval, da se je izvrši! izgon ekumenskega patrijarha iz Carigrada na podlagi določb lausanneske konvencije za izmenjavo grških in turških podanikov. Zadeva ekumemsikega patrijarha je zgolj notranje turško vprašanje in radi tega ni dolžna Turčija, da se odzove povabilu Društva narodov, ki hoče preiskovati grško-turški spor. Sovjetska Rusija fn Amerika Odbor ameriških parlamentarcev v svrho proučevanja sovjetskih razmer WASHINGTON, 24. Tekom tega tedna bodo predsednik Cv>olidge, senator Borah in državni 'sekretar Kellogg razpravljali z vodilnimi čl-pri senata o pogojih, pod katerimi bi m^jla Amerika pričeti pogajanja s sovjetsko Rusijo v svrho priznanja sovjetskega režima. Najbrž bodo senatorji zahtevali, da se najprej odpošlje v Rusijo poseben odbor ameriških parlamentarcev m strokovnjakov v svrho proučevanja sovjetskih razmer. Protesti francoskih katoličanov se nada* ljujeio TROVES, 24. Pod predsedništvom tro-yeškega škofa se je vršilo včeraj zborovanje katoliških bojevnikov. Zborovanja se je udeležil tudi opat Bergen, poslanec girondskega okraja. Zborovalci so odobrili resolucijo, ki najodločnejše protestira proti ukinitvi francoskega poslaništva pri Vatikanu. Ebert zbolel , BERLIN, 24. Predsednik nemške repub-jiEke Ebert je nevarno zbolel. Na podlagi jttataJvnih določb ga< bo nadiomestoval za časa bolezni državni kancelar Luiher. Operacija predsednika nemške republike BERLIN, 24. Predsednik nemške republike Ebert se je podvrgel opraciji, tki jo Je uspešno izvršil prof. Bier. 16 žrtev snega v Berlinu , BERLIN, 24. Berlin je imel včeraj svoj pnvi zimski dan v pravem pomenu besede. Tekom noči je zapadlo mnogo snega in davi je termometer kazaJ 3 stopinje pod ničlo. Posebno je metlo v vzhodni in južni Nemčiji. Kroženje z občili je bilo v prvih urah zein težavno; |16 frseb ije nevarno ranjeniu, in obup *e polašča prebhrafatva^ Id Mpu-'vol* vdtfketf« fašijioTskega .veta. Zaveda m kalo, a to je bila le senca onega splošnega 4ča Obronke gore m beži v mesto. laike odgovornosti, ki yo spre>ema, toda nte- rajanja nekdaniih ,d u sini h Hni T,irii jo sprejema, toda nje-gova vztrajna vera da ura bo pomagala, da Nevihta v Španiji postane koristen u «obd revolucijoiiarao PARIZ, 24. «Journal« dobiva iz San arm«A>I Id po dveh letih od pohoda na Rim Seba-stiana, da je včeraj divjala silna- nc-jzf^Sig*! nadaljevati po svoji poti, »tremeč vjhta ob Španski obali. Parnik «Cizue»f ki """ je prevažal premog iz Bilbao v Covagno, se je potopil na visokem morju. Posadka je utonila. Dragulji ruske krone PARIZ, 24, Francoski Ksti zanikajo vesti, ki pravijo, da je neka velika italijanska banka kupila del draguljev ruske krone za vsoto 500 milijonov lir. Železniški uradnik, ki je odnese! 300.000 lir iz blagajne LIVORNO, 24. Preteklo no-č je železniški uradnik Enea Bazzani ukradel iz osrednje blagajne tukajšnjega kolodvora vsoto 300 tisoč lir. Prvi postajenačelnik je ugotovil nerednosti v blagajni' že danes predpoldne in je o tem obvestil železniško ravnateljstvo v Ftremzah, ki je takotj odposlalo na lice mesta dva nadzornika, da pregledata račune Hrvorziske železniške blagajne. _ Stalež rdeče armade MOSKVA, 24. Ob priliki sedemletni*:e obstoja rdeče vojske je imej vojni komisar Fratmze slavnosten govor, tekom kate- . . . j .v : rega je izjavil, da Šteje sedaj rdeča vojska štirje izmed ne srečnežev pa so ostah mrtvi tisoč mož na mestu. j ' Branting umrl STOCKHOLM, 24. Švedski ministrski predsednik Branting je danes umrl. Električni tok ubil štiri gasilce BASEL, 24. Včeraj j* opoldne se je četa gasilcev podala na vaje v rudnik železa Gonzen, ki Iži v bližini Sargansa v kantonu St. Gal len. Nesreča je hotela, da so se tekom va^e nove lesfcve dotaknile električnega toka. Vsi gasilci so bili vrženi na tla: nekateri so se zopet dvignili, Popocatepetl bruha MEHIKO, 24. Po več sto letih se zopet opaža delovanje vulkana Popocatepetl. Že teden dni prihaja iz njegovega žrela črnikast dim in lava, vsebujoča žveplene pline. Lava je doisegla bližnje vasi. Groza Vzpostavitev ameriško - turških odoošajev WASHINGTON, 24. Odbor senata za zunanje zadeve je odobril soglasno* lau-sannesko pogodbo. Diplomatski in trgovinski odnošaiji s Turčija se vzpostavijo pod istimi pogoji, ki so vsebovani) v nemško- ameriški trgovski pogodbi. DNEVNE VESTI KTrtiri vrhlflni rPli I nega društva *Edinost» v Gorici. Mi smo že i^UVl VUIL11I1 icu ponovno naglaSali v našem listu, da bi za- Urajdni list kraljevine «Gazzetta Uffi- btevali ravno oziri na poiteno odkritosrčnost, Cta4e» od 20. februarja 1925. je objavila d* se organizacija struje, ki je nastala polom zakon od 15. februarja t. I, št, 122, s ka- | enotnega političnega poslancev, ki je zvišađio od 535 na 560, in odprave dosedanjih kandidatskih list. Nar mesto volitev na podlagi kandidatskih list se uvajajo enoimetiski volilni okraji, katerih bo 560, kolikor je določenih poslancev za vso kraljevino. Z gori omenjenim za<-JooTLorn pa niso še določeni volilni okraji, temveč pravi čl. 40 izrecno, da se razdelijo! posamezne pokrajine v volilne okraje s posebnim kr. odlokom po zaslišanju mnenja komisij senata in poslanske zbornice, katerim je bila poverjena tudi proučitev prevedbe volilnega reda samega. Dalje določa zakon, o katerem je beseda, da bodo morali biti posamezni volilni okraji določeni na način, da bo vsak volilni okra'} vključen v meje dotične pokrajine. Med drugimi bistvenimi izpremembami. ki jih uvaja novi zakon., naj omenimo še sledeče: Kandidatura se mora postaviti najkasneje do 2. ure sedtnega dlneva, račujna j oč od prvega dneva po onem dnevu, ko je bil objavljen kr. odlok o razpisu novih volitev. Kandidati, «• ki'stol bili poslanci zadnje poslanske zbornice, postavijo svojo kandidaturo z izjavo, ki nosi njihov overovljeni podpis; »vse druge 'kandidature morajo biti podprte od najmanj 400 in največ 500 volilcev dotičnega volilnega okraja. Zanimive so nadalje sledeče določbe: ako1 se postavi v kakem volilnem okraju samo ena kandidatura, se glasovanje ne vrši, temveč se proglasi edini kandidat za poslanca. Novi 'volilni red predvideva tudi slučaj, da bi v kakem volilnem okraju sploh nihče ne kandidiral, V takih slučajih se bo postopalo kakor v slučajih smrti kakega izvoljenega poslanca ali v slučajih, pokrajin ske organizacije je enoglasno afirmiral iz ključno pravico naše politične organizacije do tega častnega in velikega imena. Kljub za čajem, o katerem ao sanjali amM mačemki, in za idealom, ki nas Je združeval in vodil ob času ljutih borbu* Po tej prvi afirmaciji nadvlade skrajne struje v stranki prehaja Farinacci v slavospev na Musaolinija, kateri «se je znal z občudovanja vrednim riad oavobodlti izsiljevalcev in laži-prijateljev, ker naa je hotel ▼ najboljšem položaja, da bomo mogli rešiti proti vsema in proti vsem pravice naše revolucije.« Kot glavne naloge, ki jih mora nešiti fašistovska revolucija, označa Farinacci vprašanje tiska, bank, birokracije, sindikatov in dru3tl2V. Bitko je fašizem dobil, sedaj da mora gledati, da dobi tudi celo vojno.'V teh besedah da je izražen ves program, kar pa ne pomeni, da hoče fažizem doseči svoj cilj z nasiljem in nedeljskimi pretepi. Le ▼ slučaju, da bi nasprotniki hoteli ovirati fašizem pri izvrševanju gori omenjenega programa, se bo faSizem odločil za nov nastop. Glavni stebri fašistovske strance so za Farinacci-ja: milica, smdikalizem, občinske in pokrajinske uprave in organizacije naraščaja. , Nato poziva proglas faSiste k disciplini in na tem me s hi se Farinacci zaganja v ostrih besedah proti disidentom, katere označa kot sovražnik« fašizma. »Izven naie organizacije m morejo biti iaftisti, temveč le nasprotniki. Disidentiziem se ima smatrati od danes dalje za sovražnika fašizma in države.® V nadaljevanju govori potem Farinacci o svoji kompe-tenci v vodstvu stranke, Mussolini se nima več motiti z raznimi krajevnimi vpraSanji in prepiri, Skrb za urejevanje takih zadev ie poverjena samo njemu — Farinacci-ju. Ob koncu omenja posl. Farinacci, da s£ bo vršila v kratkem £lavna skupščina stranke, na kateri bo zahteval zase zaupnico. Dalje opozarja, da se bliža VI. obletnica ustanovitve fašizma. Fašisti jo morajo proslaviti na način, da pokažejo vsemu svetu, da fažizem ni le prehoden pojav, hič, ki bo morala kmalu ugasniti, temveč da je to mogočna strast, zgodovinska doba, duša plemena, Cti me se svojo slavno bodočnost. Iz vsakega stavka, iz vsake bssede odmeva, ka'kor Že omenjeno, zmagoslavje fašistovske skrajne struje, katere glavni gromovnik je ravno posl. Farinacci, k! je dobil sedaj v roke vajeti vsega fašizma. Bodočnost bo seveda pokazala dobre in slabe strani položaja, ki je nastal po Farinaccijevi zma-gi v fašizmu. Vsekakor pa je ta položaj že sedaj razčiščen vsaj v rajanja nekdanjih pustnih dni. Tudi znamenje časa. • P*i delo. Z avtomobilom rešilne po- j- popoldne prep>ljan v mestno bolnišnico 401etni težak Maksimilijan Krauss, stanu/oč v ulici Aldo Manunzio št, 6. Možu je tore? polne štiri ure, kar opravičuje upanje„ da se natxre nad sto poslušalcev iz učiteljskih' krogov. — Tolminsko učiteljsko društvo poziva vse učiteljstvo v okraju, da se udeleži predavania, ki se bo vršilo dn*j 1, marca t. 1. od 9, do 11. ure v Tolminu, Predaval bo vseučiliški pro* ^fj?!. E. III. padel'z nekega fesor dr. Veber o vzgoji in o razvoju duše v Tolmin se je zato določil kot kraj iti polno-Odbor. vagona na glavo težak tram ter ga nevarno nosti, poškodoval; zdrobil mu je nosn* kosti in poleg 1 predavanja, da se ga zamorejo udeležiti tega je nesrečni težak kazal tudi znake pre- številno tudi učiteljiščmki. tresenja možgan. Sprejeli so ga v kirugični oddelek. Samomor trgovca. Včeraj zjutraj okoli 9. ure se je gozdni čuvaj Ludovi-k Santin odpra- Uit «%n J__I*___I____ t • t « r vil na svoj vsakdanji nadzorovaini obhod po borovnen* gozdiču pri Sv. Alojziju. Ko je do- j o± " j o je pohitel radoveden na mesto, 0 0145; Dnnaj od 0.0340 do 0.0350; Zagreb od od koder ye bilo čuti streljanje, in kmalu je 33 ,JOQ~ našel na neki klopi ob gozdni stezi mladega gospoda, ki je krvavel iz ust in iz rane na desnem sencu; poleg neznanca, ki ni kazal nika-kega znaka življenja več, je ležal revolver. Uvidevši, kaj se je zgodilo, je čuvaj hitel telefonirat na rešilno postajo. Kmalu potem je dospal na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel le ugotoviti, da je neznanec že mrtev; ustrelil se je bil v usta in v glavo in obe rani sta bili smrtni. Orožniki, ki so bili tudi obveščeni o dogodku, so našli pri samomorilcu razne osebne listine, na podlagi katerih je bil nesrečnež spoznan za 361etnega manufakturnoga trgovca Romea Schiavon, stanujočega v ulici Giuseppe Gatteri it. 30. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Schiavon je bil solastnik tvrdke z manufakturnim blagom Schiavon & Wallner v ulici Roma št, 13. Ni še znano, kaj je privedlo trgovca do obupnega koraka. Ni izključeno, da so bile temu vzrok slabe finančne razmere. Aretacija, Na podlagi aretacijskega naloga, izdanega od tukajšnjega sodišča, je bil predvčerajšnjim aretiran neki Marijan Mayer, stanujoč v ulici Sapone št. 5, ki je obdolžen dveh tatvin v škodo nekega Dionizija Klun in za-»ebnice Karoline Prosello. ZHkovski obiak. Delavec Anton Bonifacio, stanujoč v ulici S. Daniele št 3, je javil na policijskem komisarijatu v nlici Sanita, dn so mu predsinočnjim neznani zlikovci, ki so se vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v njegovo stanovanje, ukradli za 550 lir perila in oblek. Nezdrava telovadba. Pri telovadbi v dekliš-km učitefjišču v ulici Madonna del Mar je 12- do 39 8o. VALUTA; Avstrijske krone od 0 0340 do 0.0350; dinarji od 39.50 do 39.80 ; dolarji od 24.55 do 24.70 nove* po 30 frankov od 93.50 do 94.50 funt Šter-lin g od 117.25 do 117.55. Benečijske obveznice 81,50. Mali oglasi ISKUSENA babica, sprejme noseče na dom. Via Chiozza 50. {271) KORESPONDENTINJO sprejme tovarna testenin Žnideršič £St Co. v Ilirski Bistrici. Zaht eva se popolno znanje slovanskega, italijanskega po možnosti nemškega jezika, slovensko stenografijo in popolno izurjenost v strojepisju. Ponudbam >e priložiti spričevala in navesti refence ter označiti zahtevke. (267) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zd \vnik na razpplago. Dobra postrežba. Go »ori slovensko. Tainost zajamčena. Sla-« vec. Via Giulia 29. 64 15—16 LETEN DEČEK, zdrav in močan, s* sprejme kot vajenec pekovcie obrti, Mlakar Sv. Peter na Krasu, (268) toliko, da sije fažizem končno odtujil vse one I Jeetna Viktorija Brandoiin, stanuioča v Kja- liberalne in demokratične elemente, ki so mu dajali prej haj vere. Italija je razdeljena na da postane kak poslanski sedež iz kakr šnegakoli drugega vzroka prazen, V takib polstoletna zgodovina je izpolnjena z najod-eJučajih se morajo vršiti dopolnilne volitve,! ločnajftzmi in z najnesebičnejšmu borbami za i j >t f__•__ ___-„-■„ pravice m dobrobit našega naroda na tem m predsedn« zbormce sporoči nuiuslr^ ^ Hudcbi;a g^Ske/a lista je ravno v za notranje stvari, da je doticm poslanski njcgoyi ffiak) besedno s ti. Zakaj že oziri na naj- iseaež nezaseden. Od dneva, ko se razpi- elementarnejše politično poštenje in lojalnost šejo take delne volitrve, do nedelje, ko se bi zahtevali, da goriški list čim gp^tebesed- imajo vršiti, mera preteči vsaj 30 dni, nejše označi tiste posebne in postranska na- V slučaju, da kak kandidat umrje, ko je mene, ki jih podtika naši organizaciji in našim rok za predložitev kandidatur že potekel, voditeljem in na podlag katerih jih poslavlja sine volilna komisija podaljšati rok Za 7 eno vrsto s slovenskimi fašisti!! Pozivamo predložitev novih kandidatov, toda lef<>™a^o^Gonšk0Stražo>na, pride nadan tedaj,^ ako je ^ ugrahiJa kandidata pred ^ZT-lo^^ tnTs zadnjim čeirtkom pred nedeljo, ko se; javno pribi.;emo ta novi primer grdih metod imajo vršiti volitve. ^ ; goršikega lista v njegovi strankarski borbi Druge spremembe se tičejo bolj tehnične proti pristašem našega političnega društva in strani glasovanja, o ČemeT bomo poročali proti vsem, ki stojijo na stališču, da mora biti obširno pozneje. temu slepijo goriški strujarji dalje našo jav- | dva strogo ločena tabora: na eni strani so vse nost. Sedaj pa vprašamo to našo pošteno in ; stranke, ki stojijo na st&Hftču modernih demo- razsodno javnost, kako se vjema z odkrito- 1 -----------1 — «« srčnostjo goriških gospodov dejstvo, da sa na eni strani dičijo in ponašajo z našim starim in pomembnim imenom, na drugi strani pa potiskajo «ed:njaštvo» na stališče sramotilne psovke in da ga stavljajo v zvezo s protiver-skimi propagandami?! Kje je tu poštenje, kje odkritosrčnost in kje — resnost? Gospodje okoli ^Goriške Straže* bi nas hoteli denuncirati s svojimi podtikanji pred našim ljudstvom kot zaveznike sovražnikov vere in cerkve, V svoji mahinaciji pa so dokaj nerodni. Sami priznavajo, da n.majo nlkakih konkretnih in veljavnih dokazov za svojo kleveto in denuncijacijo, saj pravijo, da se nočejo prerekati z «edinjaško gospodo*! Gospodje se ne bodo prerekali, pač pa bodo še rlalje opravljali in črnili našo politično organizacijo, njene voditelje in naš list po onem znanem reku, ki pravi, da nekaj le ostane. Tu pa moramo zopet staviti pred vso javnostjo isto vprašanje: kje je odkritosrčnost, kje je politična resnost gospodov okoli «Go-riške Straže? In ali bi ne bila naravnost sveta in neodklonljiva dolžnost lista, ki hoče veljati !kot zaščitnik verskih svetinj našega ljudstva, da razgrne nevarnost, ki grozi veri našega ljudstva?! «Gorišxa Straža» pa se iz-ogiblje te dolžnosti, izgovarjajoč se z našo «gostobesednostjo». Mi pa ne bomo prav nič gostobesedni, ker imamo pametnejšega posla in pametnejših skrbi, nego bi biio prerekanje s strujarsko gospodo. Na kratko hočemo torej označiti ta p.oizkus dvojne denuncijacije goriškega lista. Višek zlobnosti in naravnost nepoštenja je v dejstvu, da nas postavlja goriški list v eno vrsto z najhujšimi nasprotniki na*^a naroda. Nepošteno in naravnost ko-medijantski je, prihajati s takimi obtožbami na škodo nase politične organizacije, katere dinu št, 595, včeraj popoldne padla tako ne srčno, da si je zlomila desno roko. V očetovem spremstvu se je deklica podala v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč, V znamenju škarip Na rešilni postaji je včeraj popoldne iskal pomoči 26letni težak Ev-gen Baschian, stan-uicČ v ulici Rivo št. 6; imel kratičnih načsl, na nasprotni strani pa fašizem s svojo vojno organizacijo. Dr. Kraft zapustil sanatorij. Posla nec nt teško na tor i j v Novem Vrbasu, — Dr. Ljiwfe^it Pivko v češ čini. Pivko-va knjiga Carzano je izšla v Pragi v češkem prevochi dr. Fr. Rcrubika «kot dosđej najboljši v tisku izšli prispevek k zgodovini udanega sodelovanja Jugosiovenov s Ćehaslovaki». — »Zgubljeni raj» v Marijinem domu. Kdor je kdaj imel opravka z izbiranjem iger v naših ■ ^pioSno zanimanje za globoKa izvajanja iz-religijoznih društvih, ve, koliko težav to delo | vrstnega znanstvenika dokazuje kulturno zre-povzroča, ker se navadno predstavljajo samo ;ost našega ljudstva in kaže, da se zaveda igre, v katerih nastopajo osebe samo enega j jasno, da je duševnost jedro vsega kulturnega spola. Iščejo se primerne igre v vseh literaiu- I dogajanja, da vse snovanje sloni na njej. Na rak, prestavljajo se iz vseh jezikov. In le malo | drugi strani pa čuti, da nam ye ravno ta naj-iger je, ki bi obstale pred umetniško kritiko, bistvenaj&i del naše osebnosti obenem naj-ker je navadno njih dejanje prisiljeno in se ne bi^ [n vendar najbolj nepoznan, razvija z naravnostjo. Ko sem pa slišal v i _ Vseučališki profesor dr. Franc Veber je Marijinem (^omu «Zgubtjeni ra>» sem bil prav veselo iznenađen, ker je to igra, — dasi pisana samo za ženske —, 'katere dejanje poteka naravno in logično. Kar je še v«č vredno, je to, da je igra originalno slovensko delo, ki ga je spisal župnik v Krškem č. g. Leopold Tur-šič. Mati Marjana in hči Neiika sta siti tež BABICA, sprejme noseče. Ljubeznjiva oslkrba, na željo zdravniška pomoč. Cene zmerne. Tajnost zajamčena. Via Madonnina 10/11. <269) MLEXAR, s šestletno prakso, izurjen tudi za parni stroj, išče službo, Kastelic Ivan, II. Bistrica 134. (270) MLAD VELETRGOVEC vsestransko naobra-žen, v zelo dobri poziciji, v mestu Slover.ijet že"i znanja z iskreno in zna ■'■a ino gospod jčno do 26 let staro iz boljše rodbine, Dopisi s polnim naslovom pod «Simpatija» na uprav-ništvo, 244 Izvežbani, samostojni Ml «spom:n» od prijatelja skrbel kakih 10 dni. Vesti z ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV. — Iz Gorice, V četrtek dne 26. t, m. bo predaval univerzitetni profesor dr. France Veber *0 razvoju duševnostioo II. del in konsc v dvorani Trgovskega doma, ob 8. uri zvečer. Splošno zanimanje za globoka izvajanja pri L MUSCH & C., Lun, Meran, Trento. at»7 ALOJZIJ POVH urar In zlatar Piozza Garibaldl 2.1. n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 62 slovit znanstvenik in uživa kot filozof že mednarodni sloves 'kljub svoji mladosti, S^daj ureja modroslovne spise prerano umrlega svojega učenca dr, Klementa Juga iz Solkana ter ima tuintam v Gorici in po deželi nad vse Življenje naš narod združen v enotni fronti, kakor zahteva njegov današnji položaj. Za duševnost gospodov, ki se zbiraio oLtoli «Goriške Straže* pa je veleznačilno deistvo, da se v svojih uvodnikih predstavljajo našemu ljudstvu s kot tisti * studenec, ki •Goriška Straža = nadaljuje svoj boj proti »ara kljub dogovoru, sklenjenemu nedavno j takimi argumenti temu za vsai začasno premirje v medsebojnih oživlja in krepi ceJo deželo*! To je zopet polemikah. S tem je seveda tudi «edinjaše-» klasičen primer spekulacije z nerazsodnostjo sloga£e» odvezala od vsake obveze, in ljudstva. Mi smo pa prepričani, da bo ljud- in sicer Že pred tedni. V zadnji svoji štev. pa je stvo znalo soditi, kje so njegovi pravi prija dosegla vrhunec. Pod naslovom «2ivljenje» Je priobčila uvodni članek, v katerem razprav-ja o nasprotnikih našega ~ ljudstva. Med te šteje tudi nas. Pravi namreč, da je -Goriška Straža« kamen spotike «vsem, ki imajo s slovenskim ljudstvom svoje posebne in postran-ffk^ namene ter jim njegovo pošteno narodno tn globoko versko prepričanje ne prija.» V nadaljevanju pravi, da si hoče ogledati na Farltiacdjev proglas Novi glavni tajnik fašistovske »trank« po-_ _ sLanec Farinacci je prevzel v pondeljek taj- ikratko družbo onih, katerim «Oori&ka Straža« etiske posle. Ob tej priliki je tudi izdal svoj nt Atirv rt ir/itin no in n r> —. ■ _ __ J__f____ _ ___X! _i _ Ii _ lil _ I/"__ telji in 'k?c j-pekulanii in razdiralcilf Zato prepuščamo z lahkim srcem naSi javnosti in resničnemu življenju sodbo o takih podtikanjih in nahmacijah in takih metodah politične borbe. _ Iz tržaškega Svllenla — Sloro pusta. Poredni in vrtoglavi veseljak Kurent nas je zapustil. Kratdc j« bil njegov obisk letos in tudi ne tako hrupen in sijajen kot v lepih preteklih (asih. Njegova oblast ;e prišla letos do veljave večinoma Je v gostilnah in plesnih dvoranah. Nekdaj so se Tr-žačani njemu na Čast vozili bogato našemljeni v slikovitih vozovih po Corsu in drugih glav* mh mestnih ulicah, ter tekom teh slovesnih sprevodov obsipavali sladkosneda* paglavce s sladkorčki. Ob takih prilikah je bilo vrvenje po mestu nepopisno: množica je kav bučala v sreči in veselju. Izza povojmh let tega ni bilo več. Namesto abiovith vozov kroiijo po mestnih ulicah neokusno našemljeni paglavci brezverstvo, gostobasednost, neodkritosrčnost.' pravi posl. Farinacci, da je prevzel vodstvo m enolični «pierotie»; lepe maske so zelo red-Ust, ki tako piše, je oficijelno glasilo politič- i stranke po zapovedi svojega glavarja in po ki. Hrupa in vriiča seveda tudi letos 01 manj- in njeno odločno, smotreno delo ne udaja.» | napovedani proglas na fašiste Italija. Ker je V svoji reviji nasprotnikov naSega ljudstva, 2 imenovanjem posl Farinacci-ja za glavnega med katerimi omenja oblastva, slovenski fa- tajnika fašistovske stranke bila zapečatena kizem in komuniste, piše tudi sledeče; -Tudi zmaga skrajne fašistovske struje, je ta progla-s z gospodo, ki prekipeva edinjašlva in sloga- j važna in značilna listina za proučavanje se-štva, a je v resnici le prikriti podpornik ne- ! danjih političnih razmer v Italiji in razvoja krščanskega svobodomiselstva, se ne bomo . italijanskega političnega življenja sploh. Zato prerekali, je preveč gostobesedna in neod- podajamo tu v informacijo naših čitate!,ev kritosrčna,» par posnetkov najznačilnejših mest iz te listine •Goriška Straža* očita torej «edinjaiem» | novega fantovskega diktatorja. V uvodu potrpežljivo, — Igra je. razen originalno šaljivih prizorov tudi vzgojna, ker biča napake in pretiranosti navzgor in navzdol. S prireditvijo samo smo bili prav zadovoljni, vsi so svoje uloge prav dobro pogodili. Posebno pa mo-rair^pohvalno omeniti Marjano in hčerko, kraljico in markifo Delladonda. K uspehu je pripomogla tudi nova električna razsvet1>ava odra. Kostumi so bili tudi jako ukusno pogojeni. Predstavo je posetilo obilo našega ljudstva. Ker so predstave v Mar. Domu na precej visokem umetniškem stališču, bi bilo želeti, da bi se takih predstav vdeleževali v obilnejši meri tudi naša inteligenca. Udeleženec. Društvene vastl — Pevski zbor "Glasbene Matice*, Jutri, v četrtek, ob 7. uri vaja za ženske glasove,e v soboto ob 7.30 pa za moške glasove. — Danes v &wotmm «Moda0ao» običajni družabni večer. ozirom na šolsko vzgojo«. Razumljivo samo ob sebi, da se ga udeleži naše zavedno učitelj-stvo goriškega okiaja polnoštevilno. Trajalo Telefon 27-66. Priporoča se lastnik bo od 10. do 12. in od 2. do 4. uie popoldne, . 74) zanimiva filozofska predavanja. Dne 5, marca ...... „ . ,T ^ bo predaval goriškemu učitel'-tvu v Trgov. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na kega kmetskega življenja in trpljenja. Vsega domu. Nadvse zanimivo bo za naše učiteljstvo , . . . „o ... Q „0 trpljenja po njih mnenju je knva radovednost to predavan=e, katero je predavatelj sam deb m M družine Via CunlCOlI 8, na in sladkosnednost Adama in Eve. Tam gori v OTaatij z imenovanjem ^Fantazija s posebnim drobno in za družine Via Giullani 32 gradu, kjer je kraljica, mora b~ti pravi raj. Kraljica sliši to njuno željo in jima hoče pokazati, kako udobno se Živi na gradu. Vse jima je na razpolago, samo pri jedi bo vedno skleda na mizi, v katero pa ne smeta pogledati sicer bo njun raj zgubljen. V drugem dejanju sta kmetici v kraljevem gradu, kjer ju kraljeve dame uče dostojnega vedenja itd. Ljudje so se dovolj smejali, ko se je vršil ta pouk. Pri jedi pa mater in hčer prevzame radovednost in pogledata v prepovedano posodo, kar znači zgubo sreče in raja. Pouk jima da mila kraljica, da vsak bodi zadovoljen s svojim stanom, kjer bodi cel mož, ki prenaša tudi trpljenje Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je uaš ljubljeni soprog, oče in brat JU RIJ NOŽE danes preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, 26. februarja, ob 2. uri popoldne. (196) Dolenja vas, 24. februarja 1925. Žalujoča soproga in otroci. m % Zlato, srebro, krone, # Alalin TAho^ifl J % m % # platin, zobovje t9 kupuje I Zlatarno ALBERT POVH % Trst, Via Ha zini 49 % NalvUJa cena plačujem za V Si* O kun. zlatic, lisic, dlliiirlav« vider, Jazbecem,mačk veveric, krtov, divjih In doataflh zajcev. D. WINDSPACH Trat, Via Cesar« Battlstl it 10 HL naditiu, vrata 19 (52 Sprejemajo se pošiljatve po pošli Vozni red železnic JU2NI KOLODVOR Trsi—Tržič—Portojjruaro—Benclk« Odhodi: 5.20 (e), 6.05 (b), 8.30 (oj. 10.— (o), i 14.20 (H 15.15 (o), 17.5 (b). (o), 19.30 (b), 23.45 (o). Prihodi: 0.25 (b), 5 30 (o), 8.10 (oj, 9.55 (b), 13.15 (b), 1^.25 (b), 1S.10 (b). 18.50 (o), 20.30 (o), 23.05 fe). Trst—Gorica—Kormin—Videm Odhodi; 5.35 fc>). 6.25 (o), do Tržiča, 7.10 (b), 8.30 (o). 12.35 |o), 15.-- «b), 17.40 (b), 19.45 (o). Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b). 14.05 (b), 17.45 (o), 18.50 (o). 19.40 (b), 22.45 (o). Trst—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi: 0.10 (e), 5.01 (o), 6.50 (b), 9.25 (b), 11.05 (b), 13.50 (c), 16.40 (o), 19.15 fb). Prihodi: 4.10 (e), 7.05 (o), 9.40 fb), 12.10 (o), 16.45 (b), 18 30 (b), 20.15 (o), 21.20 (b), 23.20 (o). DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Buje—Poreč Odhodi: 5.05, 9—, 14—, 18-30. Prihodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20. Trat—Herpelje—Pula Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19,— (o). Prihodi: 7,35 (o), 9.55 (o). 15.35 (b), 21.05 (o). Trat—Prvacma—Gorica—Podbrdo Odhodi: 5.30 (b), 6.10 (o), 11.— (o), 17.55 (b), 18.50 (o) do Gorice. Prihodi: 7.40 (o), 11.25 (b), 15.45 (o), 21.10 (o), 23.45 (b).