Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* ioletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica žtey, b.
ma
»Slovenec« jutri, čine 9. t. m., zaradi današnjega praznika ne izide. Pač pa bo izšel »Slovenski dom« že v jutranjih urah in ga bodo dobili tudi vsi »Slovenčevi« naročniki.
Za čast slovenskega imena
Komaj si je mogoče predstavljati človeka, ki mu je dragoceno slovensko ime in značaj, da bi 11. decembra oddal svoj glas za listo, na kateri se nahajata Živkovič in Kramer. Naš preprosti slovenski človek, ki mu njegova nepokvarjena narodna priroda in tisočletno narodno izročilo z ne-zmotno gotovostjo govori, kaj je njegova dolžnost, tega ne bo storil. Toda zdravi pameti se upira tudi misel, da bi se mogel tako zelo izneveriti sebi in svojemu narodu slovenski inteligent, če se ni že davno z dušo in telesom popolnoma prodal jugoslovenskemu integralizmu, ki slovenske duše in omike sploh ne priznava.
In vendar je nekaj izobraženih ljudi, ki jih je strankarska strast, osebna užaljenost ali za-grenjenost in častihlepje ter želja po kakšni vo-divni vlogi v našem javnem življenju zapeljala tako daleč, da za listo, ki naj voditelje JNS privede nazaj na politični oder naše države, celo z vso vnemo agitirajo in se za izvolitev teh protislovenskih elementov za žive in mrtve pehajo. In sicer taki ljudje so se tega žalostnega dela prostovoljno lotili, ki trdijo, da so oni pravi Slovenci, dr. Korošec pa da je premalo Slovenec, za slovensko samobitnost in samoupravo v polnem obsegu in pravem pomenu da se borijo le oni, in da more le tak slovenski radikalizem, kakor je njihov, slovenstvu priboriti vse njegove narodne pravice. Med temi borci za slovenstvo se nahaja na eni listi skupaj z Zivkovičem, s pro-elulim Veljo Popovičem, s strupenim ititegrali-stičnim Jugoslovenom Banjaninom in z Andjeli-novičem, ki je v senatu bljuval ogenj in žveplo na slovensko Akademijo znanosti, dr. Lončar, ki je predsednik Slovenske matice, potem odvetnik dr. Stanovnik in še nekaj njegovih sorodnikov in prijateljev, ki hočejo biti bolj narodni in cel<5 še bolj katoliški nego je dr. Korošec.
Ti javni in kulturni delavci, ki se niso po-mišljali kandidirati v družbi z največjimi nasilneži in rabi ji, ki so dali Slovence i,n Hrvate pobijati, pretepati in metati v ječe, ker se niso pustili raznaroditi, se opravičujejo s tem, da hočejo pomagati do zmage dr. Mačku, katerega smatrajo za bodočega državnega vodjo in nositelja jugoslovanske usode. Toda če se je dal preslepiti od nositeljev jugoslovenskega fašističnega nacionalizmu vodja hrvatske kmetske stranke, ki je znan kot slab in kratkoviden ter brezploden politik, bi ee bili vsaj ti slovenski intelektualci morali vprašati, kaj se more roditi iz proti-naravne zveze med Mačkom in Živkovičem ter Kramerjem. JNS sama na sebi kot stranka pomeni malo ali nič, toda velesrbska ideja, od katere edino živijo, je nevarna, ker bi bivši diktatorji, kadar bi hotel Maček uresničiti svojo državno zamisel, takoj dobili zaveznike v onem delu srbske združene opozicije, ki so mu- na čelu Davidovič, Stanojevič in Jovanovič, zakaj ti si z dr. Mačkom še danes niso edini glede notranje narodne ureditve Jugoslavije. Da pa bi vodje JNS 6vojemu današnjemu zavezniku dr. Mačku takoj skočili za vrat, kakor hitro bi bilo treba pristopiti k pozitivnemu delu medsebojnega »sporazuma«, o tem pač noben pameten človek ne dvomi. Pakt med nositeljem Radičeve ideologije in njenimi načelnimi nasprotniki, ki so zapriseženi na jugo-6lovenski integralizem, da bodo namreč drug drugega politično naziranje »uvaževali in spoštovali«, je gola igra z besedami in tako očividna past, .da je le tako naiven politik, kakor je dr. Maček, ni .opazil, ali pa je ta Radičev naslednik mnenja, da bo on premodril take mojstre inakijavelizma, kakor so Kramer, Živkovič in Popovič. To zmoto pa bi morala tako hrvatski kakor slovenski narod plačati z novim, še brezprimerno hujšim preganjanjem in trpljenjem, nego sla ga morala prenašati v minuli dobi batinaškega, orjunskega in pofovskega terorja, če ne bi bil jugoslovanski narod tako politično zrel in moralno zdrav, da bo 11. decembra temeljito prekrižal račune klike, ki je dr. Mačka in njegove prijatelje v Sloveniji tako imenitno ujela na svoj lim.
Zato ne čaka onih, ki bi to nedeljo poleg dr. Mačka volili Kramerja, dušo jugoslovenskega fašizma ali Stanovnika, ničesar drugega ko največja sramota, da so proti resničnim koristim slovenskega naroda, proti njegovemu narodnemu obstoju in nemoteni rasti njegove kulture ter blagostanja čeprav nehote zagrešili najhujši atentat, ko so hoteli zaupali slovensko usodo v roke zvezi med jugoslovenskim velesrbskiin integra-lizniom in zaslepljenim velehrvatskim nacionalizmom. Toda nismo še toliko obupali nad slovensko pametjo in slovenskim srcem tiste peščice ljudi, katerih nam je iskreno žal. če bi iz kakršnegakoli že vzroka nasedli par nezadovolj-nežem, ki iz sovraštva do dr. Korošca pod pretvezo »slovenskih interesov« želijo pripraviti v Sloveniji tla za hrvatski nacionalizem, za razkol v slovenskem narodnem organizmu in za zmedo, v kateri bi žel samo najhujši nnsprolnik slovenstva, kramerstvo, ki hoče slovensko ime in duha iz jugoslovanstva izbrisati, jugoslovansko državo pa vnovič pahniti v peklenski vrtinec državljanskega prepira, sovraštva in vojske. Zato smo prepričani, da noben dober Slovenec ne bo sledil
Tunizija - Korzika - Dzibuti
Ozadja najnovejših nesoglasij med Francijo in Italijo
Protilrancoshe demonstracije po vsej Italiji
Rim, 6. decembra 1938.
Razburjenje zaradi dogodkov, ki so sledili zunanjepolitičnemu govoru grofa Ciana 30. nov., ko so poslanci, in za poslanci tudi ljudstvo na ulicah demonstrirali proti Franciji na ta način, da so vzklikali za zasedbo Tunizije, Korsike in Džibutija, se še ni poleglo. V Franciji je bil odjek na te dogodke zelo ogorčen. Angleška vlada je svojemu poslaniku tukaj v Rimu naročila, naj poudari, da je glede vseh treh vprašanj Anglija na strani Francije, francoski poslali i k v H i mu pa je vložil protest. Italijanski tisk pa se je z veliko vnemo in vztrajnostjo vrgel na dokazovanje, da nikdo ne bo Italije oviral pri zasledovanju naravnih teženj in da bo treba vsa ta vprašanja s Francijo urediti tako ali tako, Nekateri italijanski lksti, ki so običajno glasniki visoko stoječih državnikov (»l'opolo dltalia« izraža mnenje Mussolinija, »Telegrafo di Livorno« pa naziranje zunanjega ministra grofa Ciana), so zelo odkritosrčno zapisali stališče italijanske vlade, tako da smemo upravičeno pričakovati, da bodo tuniško, korsiško in džihutsko vprašanje v tej ali oni obliki kmalu postavili na dnevni red mcdnarodnopolitičnih prerekanj. Kako gledajo v Rimu na ta vprašanja?
nn • ••
Tunizija
Tunizija je francoska koloniji*,
toda vzklik po njej se po Rimu ni prvič razlegal 30. novembra 1938. Italija je Tunizijo zahtevala žo leta 1881, toda takrat je bila preslabotna in takrat je tudi Bismarck Francijo podpiral, da je zasedla Tunizijo, ker je upal, da si bo s tem priklenil Italijo nase, kar se je v resnici tudi zgodilo. Dne 7. novembra 1935, ko sta Laval in Mussolini v Rimu podpisala francosko-italijanski sporazum, je bil Mussolini pripravljen napraviti črto čez Tunizijo kot protiuslugo za to, da je Francija Italiji dala svobodno roko v Abesiniji. Takrat, leta 1935, se je Mussolini zadovoljil s tem, da ohranijo Italijani v Tuniziji (95.000 po francoskem in 120.000 po italijanskem štetju) svojo italijansko državljanstvo, od 1945 do 1955 bi pa imeii čas, da se odločijo ali za Francijo ali za Italijo, od 1955 dalje pa bi bili vsi od njih rojeni otroci že Francozi. Italija je torej privolila v po-francozenje svojih Italijanov v Tuniziji, saj je bil francoski pristanek nn zasedbo Abesinije za njo mnogo več vreden, kakor Tunizija. Toda kasneje se je izkazalo, da Francija svoje obljube ni držala, marveč je dvignila proti Italiji sankcije in na-hujskala še druge države, da so napovedale sankcije proti Italiji. Italija je Ahesinijo kljub temu dobila, in sicer vso, ter je mnenja, da nima razloga biti Franciji hvaležna. Nasprotno, Italija meni, da je pogodba z dne 7. januarja 1935 sploh neveljavna in da jo Ireba tuniško vprašanje z nova rešiti. Toda danes so bo reševalo drugače, kakor leta 1935. Danes Italija ni več pripravljena, da so odpove svojim Italijanom in da dovoli, da bi so pofrancozili. Danes Italija ugotavlja, da je v Tuniziji več Italijanov, kakor Francozov in da morajo ti Italijani priti do svojih pravic, leni bolj, ker so italijansko prebivalstvo hitreje množi, kakor francosko. Prav tako narašča tudi italijanska zemeljska posest neprestano v škodo francoski. Resnica je tudi, da se ima Tunizija za svoj gospodarski razcvit zahvaliti italijanskemu prebivalstvu. Italijanskega značaja Tunizije Italija zdaj ne bo zanikala. Misli, da .je zadosti močna, da ji tega ni treba storili. Tako se je leta 1938 zopet v vsej ostrini pojavil tuniški spor, in sicer na isti stopnji napetosti, kakor je utihnil leta 1881. Napetost je dandanes morda še hujša, kajti vojaška važnost tuniške posesti je za varnost italijanskega imperija važnejša kot jo bila pred 57 leti.
Korzika
Kaj je s francoskim otokom K o r -
s i k o 7 Res je, da govore na Korsiki večidel italijanski, da so šege in navade, da je ljudska bit mnogo bolj italijanska, kakor francoska. Pod Francijo je ta otok prišel leta 17G9 — pred 169 leti —, toda vsa ta doba ni bila v stanu spremeniti ljudske duše Korsičanov, kjer neprestano
Češko - slovaške žrtve:
Ena tretjina prebivalstva
Praga, 7. dec. AA. (CTK) Češki in slovaški listi prinašajo poročilo o sprejemu diplomatskega zbora pri predsedniku rezublike dr. Hachi. Listi pri tem pravijo, da je dr. llaclia pri tem poudaril pomen žrtev, ki jih je prinesla Ceško-Slovaška za mir. Seznam žrtev je sledeči:
Ceško-Slovaška je izgubila 41.595 kms, 4700 očbin, 749.214 hiš ter 4,922.410 prebivalcev, kar pomeni tretjino vsega prejšnjega prebivalstva.
Ceško-Slovaška ima danes vsega skupaj 98.921 kvadratnih kilometrov, 1l.<)02 občin, 1,550.000 hiš in 9,807.096 prebivalcev, od katerih je 8,527.000 Cehov in Slovakov, 512.000 Rusinov in Ukrajincev, 838.000 Nemcev, 100.000 Madžarov, 4000 Poljakov in 120.000 Judov.
tistim dvom, trem zaslepljencem in zagronjencem, ki pod firmo »čistega slovenstva« vabijo v Mačok-Zivkovičev tabor, kjer pričakujejo izpolnitve svojih častihlepnih sanj. Kdor bi se vdal tem klicem, se bo le po nepotrebnem osramotil in se bo globoko kesal svoje nepremišljenosti, ko bo moral stati osamljen ob strani, ko bo naš narod slavil sijajno zmago nad vsemi svojimi nasprotniki, zavednimi sovragi in neza veda joči mi se švigašva-garji. Čemu se onečastiti za izgubljeno stvar, kakor je 6tvar takih zaveznikov?
tli dalje želja po avtonomiji. Toda Korsika jo danes z vojaškega stališča važna postojanka za Francijo, ki s Korsiko obvlada ves zapadni del Sredozemlja, vso pomorsko pot iz Marseillea v severno Afriko in nadzoruje vso italijansko zapadno obalo. Iz Korsiko na italijansko Sardinijo je komaj 14 km. v Rim 6amo 84 km, do Milana komaj 200 km. Korsika je dandanes brez dvoma najboljša jhisIo-janka za letalstvo in tvori s pomorsko trdnjavo Toulon na francoski celini, ter s trdnjavo Bizerto na afriški celini skoraj nepremagljiv trdnjavski trikot, ki leži nad vsem zapadnim delom Sredozemskega morja. Italija meni, da mora Korsiko dobiti no samo iz narodnostnih razlogov, ampak tudi zato, da no bo stalno Franciji podrejena...
Dzibuti
Srednjo Evropo? Med inozemskimi diplomatskimi krogi na to vprašanje nihče noče ali ne v6 dati odgovora.
Protilrancoshe demonstracije v Italiji trajajo dalje
Rim, 7. dec. b. Kot odgovor na francoske demonstracije so snoči pričele v Italiji ponovne demonstracije dijakov v Rimu, Milanu in v T u r i n u , ki so zavzele večji obseg. Listi poudarjajo, da so dijaki povsod dostojno manifestirali in so razbili samo izložbo v neki trgovini, ki je imela francoski napis. Davi so se italijanske demonstracije zopet ponovile. Italijanskim dijakom v Neaplju se jo priključila skupina 1000
In Dzibuti? Džihuti se imenuje mesto in kolonija ob Rdečem morju, tamkaj, kjer železnica iz Abesinije doseže morsko obalo. Dži-buti so tako rekoč vrata v italijanski imperij v Abesiniji s to razliko, da ima la edina vrata v rokah — Francija, in Francija tudi edino železnico, ki vozi od obalo v prestolnico italijanske Abesinije Addis Abebo. Danes, ko ima Italija abesinski imperij v svojih rokah, je francoska kolonija Džihuti velika kolonialna neumnost. Kajti, ali bo Italija izgradila drug izhod iz Abesinije do Rdečega morja — v tem primeru izgubi deželica in pristanišče Džihuti sploh vsako vrednost — ali pa bo ta francoska zatvora pred italijanskim imperijem stalen izvor vedno večjih prepirov. Francozi to razumejo. VDžibutiju jih je samo 300, medtem ko je Italijanov že 4000. V Rimu trdijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj so bo vprašanje Džibutija rešilo tako, da bo v skladu z italijansko posestjo Abcsinijo.
Kaj hoče Italija
Takšna so naziranja v Rimu. S tem nikakor ni rečeno, da bo Italija že kar takoj postavila vprašanje tako, da je treba ta ozemlja predati njej. Zaenkrat Italija noče nobenih zemeljskih pridobitev, toda brez dvoma bo zahtevala,
1.	da so zajamči Italijanom v Tuniziji neoviran obstoj in vpliv sorazmerno z njihovo močjo;
2.	da sc kolonija Džihuti preuredi tako, da ne bo ovirala prometa med Italijo in Ahesinijo, in da nc bo ogrožala italijanske Abesinije;
3.	da se Korsika v vojaškem pogledu — potom pogodbo — razoroži tako, da no bo predstavljala več nobene nevarnosti za varnost italijansko obalo.
Tem italijanskim naziranjem nasproti pa postavlja seveda Francija svoje mnenje. Francija je odločna, da bo svojo lastnino branila. Odvisno bo od njene notranje moči in od vojaške pripravljenosti zapadnih velesil — ter od načrtov, ki jih imata še pred seboj zaveznici Italija in Nemčija — kako se bo ta spor, ki vstaja izza obzorja, reševal. Ali bomo tudi za Sredozemsko morje dobili monakovsko konferenco, kot smo jo dobili za
Knez-namestnik v Londonu
— Pariz, 7. dec. m. Ilavas poroča: Knez namestnik Pavle je danes sprejel v kraljevskem poslanstvu v Parizu v avdicnci francoskega zunanjega ministra Genrgesa Bon not a.
Predsednik republike L c b r u n in njegova soproga sta priredila na čast Nj. kr. Vis. knezu-iianiestniku Pavlu svečano kosilo, ki so sc ga udeležili minister dvora g. Anlič, prvi adju-lant general Ilristič, jugoslovanski poslanik v Parizu g. Božidar Purič, podpredsednik francosko vlade C h a u t e m p s , zunanji minister G. Bon not, finančni minister R e y n a u d , trgovinski minister F I a n d i n in drugi.
nemških delavcev, ki so napravili izlet v Italijo. Vsi skupaj so priredili burne ovacije Mussoliniju in Hitlerju. Po dosedanjih znakih sodeč, pripravljajo v Italiji za prihodnjo nedeljo velike proti-francoske demonstracije.
Protiitalijanshe demonstracije v Franciji
Pariz, 7. dec. c. Visokošolska In srednješolska mladina je danes v Strassbourgu priredila demonstracije pred italijanskim konzulatom proti italijanskim zahtevam na francosko ozemlje. Policija ni nič posredovala, ker je manifestacija sicer potekla mirno.
Posledice v Angliji
London, 7. dec. AA. Reuter: V zvezi z italijanskimi zahtevami za Tunis, Korsiko in Džihuti, je snoči angleški radio v italijanskem, francoskem in nemškem jeziku objavil to kratko izjavo:
»Posledica demonstracij v italijanskem parlamentu je bila soglasnost angleškega tiska in angleškega javnega mnenja, ki jiodpira francoski protest.«
Nemško - francoski posveti
Ribbentrop: „Prihajam, da sklenem mir. . .
it
Pariz, 7. decembra. AA. Havas: Danes dopoldne ob 10. je nemški zunanji minister v. Ribbentrop zapustil hotel Crillon in odšel na trg »Etoile«. Pred grobom neznanega junaka so ga pričakovali Bonnet, Coulondre, Langeron, nemški poslanik VVelczek, poveljnik Pariza in več uglednih osebnosti. Oddelek republikanske garde mu je izkazal vojaške časti. V. Ribbentrop je položil na grob neznanega vojaka ogromen lavorjev venec z rdečim trakom in kljukastim križem. Na traku je bil sledeči napis: »Zunanji minister nemškega rajha«. Nato je izkazal v. Ribbentrop čast neznanemu junaku s hitlerjevskim pozdravom, kakor se je vpisal v zlato knjigo. Potem se je spet vrnil v svoj hotel.
O čem so govorili
Pariz, 7. dec. AA. Havas: Na včerajšnjih sestankih med Ribbentropom in francoskimi državniki še niso sodelovali strokovnjaki, ki jih je von Ribbentrop pripeljal s seboj. Znto menijo, da nn teh sestankih niso govorili o odnošnjih med Francijo in Nemčijo, ampak predvsem o splošnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Pač pa so že včeraj govorili o gospodarskih vprašanjih iu so bile proučene vse možnosti za razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama.
Pač pa so francoski diplomatski krogi poudarjali pomen Robbentropove izjave, ko jo ob prihodu v Compiegne rekel:
Prihajam k vam, da sklenem mir med Francijo in Nemčijo.
Ta izjava dovolj jasno ponazoruje pomen tega sestanka.
Pariz. 7. dec. b. Francoski uradni krogi ne skrivajo svojo zadovoljnosti nad izidom včerajšnjega triurnega posveta med francoskim zunanjim ministrom Bonnelom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, pri katerem sla sodelovala tudi nemški poslanik v Parizu grof Weltzek in generalni tajnik s Quai d'Orsaya Leger. Razgovori med obema državnikoma so bili nadvse prisrčnega značaja. Na zunanjepolitičnem področju sta oba državnika razmotrila pereča vprašanja vse od španske državljanske vojne do srednjeevropskih vprašanj. V Parizu poudarjajo, da veljavnost izjave nima določenega roka. Vsekakor pa smatrajo podpis te izjave kot zelo važen političen dogodek na poti k zbližanju med nem-
škim in francoskim narodom in vsi so prepričani, da je sedaj zgrajen most, ki bo ludi v bodočnosti omogočil, da so vso morebitno težave, ki hi nastalo nicil Parizom in Berlinom rešijo v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Istočasno poudarjajo, da so razgovori med Bonnetom in Ribbentropom ne dotikajo odnosov Berlina in Rima na eni strani in Pariza in Londona na drugi strani. O kolonijalnih vprašanjih pa Bonnet in Ribbentrop sploh nista govorila. Bonnet so je omejil samo na izjavo, da je francoska vlada v tem vprašanju že izrazila svoje končno mnenje. Glede italijanskih zahtev (Tunisija itd.) je Nemec molčal, le toliko je povedal, da so manifestacije v Rinili storjeno brez znanja Nemčije. Mednarodno jamstvo novih češkoslovaških meja je določeno z nionakovskim sporazumom. Nemčija nima nič proti temu, da da svoje jamstvo, vendar pa hoče počakati, da sosedne države na to pristanejo. Von Ribbentrop in Bonnet sta se razgo-varjala tudi o nekih gospodarskih vprašanjih, glede katerih pa so bodo pogajanja vodila pozneje. Splošen vtis je zelo dober. Pri nemško-franeoskih razgovorih bi moralo priti do razprave o franco s k o - s o v j e t s k e m in francosko- poljskem paktu. Toda niti francoski niti nemški zunanji minister o tem nista črhnila besedice. Le Ribbentrop je navedel nekoliko želja Nemčije, ki bi želela neke pravice v Maroku in Tangerju. Ribbentrop je tudi dejal, da ima francoski tisk preveliko svobodo. Bonnet jo na te želje odgovoril z nekaterimi željami Francoske. Omenil pa je tudi, da bi bilo umestno, če bi Nemčija milejše postopala z Judi in jih podpirala pri izseljevanju.
Atene, 7. dec. A A. Alenska agencija poroča, da je bilo snoči zaključeno zasedanje generalnih štabov držav balkanskega sporazuma. Ob 19 je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je bila v vseli vprašanjih dosežena popolna soglasnost in da so razgovori potekali v ozračju največjega prijateljstva.
Zeniunska vremenska napoved: Od zahoda proti vzhodu se bo zvedrilo. Dež in sneg bosta prenehala. Na vzhodni polovici države ho še prevladovalo oblačno vreme. Ohladilo se bo.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno in to plejek
Danes vas bela Ljubljana poziva
k veliki odločitvi
Ob 8.45 pride predsednik vlade in nosilec državne liste JRZ. - Ob 9 bo manifestacijsko zborovanje
JRZ, kjer govorita dr. Milan Stojadinovič in dr. Anton Korošec
Ljubljana, 7. dec. AA. Kakor je bilo ie napovedano, bo jutri v Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje JRZ, ki mu bosta prisostvovala in na njem govorila tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in notranji minister dr. Anton Korošec. Za to veliko manifestacijsko zborovanje JRZ vla-da v vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Iz vseh krajev Slovenije so se prijavila mnogoštevilna zastopstva, da se udeleže zborovanja. Krajevne organizacije JRZ pa bodo poslale na to zborovanje samo po enega ali po dva zastopnika iz vsakega kraja, ker Ljubljana v času teh deževnih in hladnih dni ne razpolaga s tako veliko dvorano, da bi vanjo lahko šlo več ljudi. Ti zastopniki bodo po vrnitvi v svoje kraje obvestili vse pristae JRZ, kako je bilo na tem manifestacijskem zborovanju v Ljubljani.
Kakor «e je moglo razbrati iz dnevnega časopisa, so bila na področju vse Slovenije mnogoštevilna uspela zborovanja in konference JRZ, na katerih so govorili notranji minister dr. Anton Korošec, minister brez listnice dr. Miha Krek in drugi ugledni zastopniki JRZ in kandidatje iz dravske banovine. Na vseh teh konferencah je ljudstvo v ogromnem številu manifestiralo svoje navdušenje za JRZ in njen program, ki ga bo 11. decembra odobrilo s plebiscitom. Prav tako so vse organizacije JRZ v Ljubljani imele volivna zborovanja in konference, na katerih je meščanstvo soglasno odobravalo program JRZ in delo njenih voditeljev tako na polju notranje kakor tudi na polju zunanje plitike, Pri delu teh organizacij so zelo mnogo
J sodelovali podpredaedik krajevnega odbora JRZ v
Ljubljani, ljubljanski župan dr. Adlešič ter poslanski kandidati JRZ za mesto Ljubljano dr. Adolf Golia, Pavel Ma6ič in Karel Kavka.
Na jutrišnjem manifestacijskem zborovanju v Ljubljani bodo sodelovale vse organizacije pri sprejemu uglednih gostov. Zborovanje bo v veliki kinodvorani hotela Union. Ker more ta dvorana sprejeti skupno z balkonom vred vsega okoli 4 do 5 tisoč ljudi, bodo zastopniki iz raznih krajev in člani posameznih organizacij morali ostati v drugih dvoranah hotela Uniona, v katerih bodo nameščeni zvočniki, preko katerih bodo prenašali govore predsednika vlade dr. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Antona Korošca. Zvočniki IkkIo postavljeni tudi po bližnjih ulicah, da bo mnogoštevilno ljudstvo iz Ljubljane in okolice moglo slišati govornike. Na tem veličastnem zborovanju JRZ bodo zastopstva iz okrajev Ljubljana, Ljubljana okolica, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Litija, Kočevje in Logatec, ki so se za to zborovanje že prijavili, izredno veliko število zastopnikov pa 6e je prijavilo tudi iz Maribora, Zidanega mosta, Celja, Črnomlja, Novega mesta in drugih mest s področja dravske banovine. Pričakuje se rekordna udeležba meščanov in podeželskega ljudstva, ki je že danes začelo v velikih skupinah prihajati v Ljubljano. Semkaj je prispelo danes tudi že večje število tujih in domačih časnikarjev. Pričakujejo, da bo ponoči prišla še druga skupina zastopnikov raznih časopisov.
BDI
Po vsem tem se more oceniti veliko zanimanje javnosti za jutrišnja govora predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ministra dr. Korošca. Vsa dosedanja zborovanja in konference JRZ, ki so bila po mestih, so pokazala, da je vsa Slovenija kompaktno v vrstah JRZ, in da bo vse slovensko ljudstvo na dan volitev pokazalo svojo pripadnost JRZ in odobrilo njeno delo in program.
Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič bo prispel v Ljubljano jutri zjutraj ob 8.45. Na kolodvoru mu bodo priredili svečan sprejem. Pri sprejemu bodo poleg drugih tudi notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. Miha Krek, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, predstavniki raznih društev in korporacij, mladina in člani JRZ ter ostalo meščanstvo. V spremstvu predsednika vlade bo prispelo nekaj njegovih najožjih sodelavcev. Po sprejemu na kolodvoru se bo predsednik vlade odpeljal z ministrom dr. Korošcem in ostalim spremstvom z avtomobilom skozi mesto do hotela Union, k;er se bo udeležil velikega nianifestacijskega shoda. Po zborovanju bosta dr. Milan Stojadinovič in dr. Korošec v spremstvu ostalih odličnih osebnosti odpotovala v Sevnico, kjer bodo jutri otvorili za promet novo železniško progo Sevnica—Tržišče, ki je bila kakor znano, zgrajena za časa vlade dr. Milana Stojadinoviča. Ta proga jc nenavadno velikega pomena za ta kraj. Pri otvoritvi proge bo prirejena velika svečanost, pri kateri ho sodelovala ogromna množica ljudstva iz vseh krajev.
Sostro, 7. decembra.
Nocoj je bil v Prosvetnem domu v Sostrem odlično obiskan shod našega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca. G. minister se je pripeljal točno ob 7 v spremstvu bana g. dr. Marka Natlačena ter 60 ga pozdravili v Sostrem g župan Trkov Janez, ki je obenem predsednik tamkajšnje organizacije JRZ, g. župnik Verce Franc, kt"plan g. Žakelj Filip, šolski upravitelj g. Kostio Florijan, kandidat ljubljanske okolice Miloš Stare, namestnik Smersu, okrajni načelnik Maršič in drugi. Dvorana Prosvetnega doma je bila lepo okrašena in zavita v državne zastave, na odru pa je bila slika Nj. Vel. kralja Petra, okrašena z jugoslovansko zastavo. Dvorana je bila nabilo polna občinstva in je bila mnogo premajhna, da bi sprejela veliko število pristašev JRZ, k' so hoteli poslušati besedo slovenskega voditelja.
Razpoloženje je bilo čudovito lepo, ko je pričel govoriti minister dr. Korošec ter je v daljšem govoru razložil dosedanje delo vlade na notranjem in zunanjem političnem polju, prav tako pa je orisal smernice bodoče politike. Poslušalci sa g. ministra neprestano prekinjal z navdušenimi vzkliki: »Živel slovenski voditelji Živel dr. Korošec!« — Gospod minister 6e je ljudstvu zahvalil za veliko pozornost.
Za njim Je govoril kandidat za ljubljansko okolico g. Miloš Stare, potem pa namestnik Rudolf Smersu. Med navdušenim vzklikanjem slovenskemu voditelju je bil shod zaključen s pesmijo »Hej Slovenci«.
Pivovarna v Laškem odprta
Ena najmodernejših pivovarn v Evropi
Celje, 7. decembra.
Dane« Je Laško doživelo vesel dan, ki bo ostal Vsem v najlepšem spominu, dan, ko je bila slovesno odprta pivovarna gostilničarjev v Sloveniji — Dane« se veseli 2800 delničarjev, ki so po večini gostilničarji, da smo dobili v prirodnem središču naše domovine pivovarno, ki je last domačega slovenskega kapitala.
Laško je bilo danes vse v zastavah. Z jutranjimi vlaki so se pripeljali številni delničarji, da prisostvujejo slovesni otvoritvi nove pivovarne. Trideset let ni bila zgrajena nobena pivovarna v Evropi, zato je laška pivovarna zgrajena po najmodernejših tehničnih načelih. Pivovarna stoji na levem bregu Savinje blizu železniške proge. Načrt za tovarno je napravil ing. Hugo Uhlir. Gradnja tovarne je veljala 4,000.000, stroji pa 3,500.000 din. Stroje je izdelaal Bruska strojarna v ČSR. Vsa pivovarna, ki je najbolj ekonomično izrabljena, ima 65 prostorov, ki so med seboj avtomatično zvezani, tako da tovarna kljub velikemu obratu zaposluje le 16 delavcev. Pri enem kuhanju lahko proizvaja pivovarna 60 hI piva. V pritličju je kotlarna. Tu je ogromen kotel, od koder vodijo črpalke v kadi. Za eno varjenje je potrebnih 3000 kg sladu in 46 kg hmelja. Zaradi kontrole so v te mprostoru regi-stralni termometri, ki najnatančnejše označujejo vsako najmanjšo napako. Pivovarna ima lastno električno centralo z generatorjem, ki proizvaja 100 KW, ter 60 elektromotorjev od 5 do 60 konjskih sil. Ima tudi priključek na falsko elektrarno. Posebno zanimivi so hladilni prostori. Tu je velik kompresor s hladilno kletjo in proizvodnjo ledu. Motor ima 100.000 kalorij in g» lahko proizvaja nad 6000 kg v 8 urah. Varilnica ima štiri nadstropja. V najvišjem je rezervoar s 400 hI vode. Pivovarna ima svoj vodnjak z odlično laško vodo ki še posebno vpliva na dobro proizvodnjo piva. Vod-njah je 22 m globok in dobiva vodo z desnega brega Savinje pod brege,m. Od vodne žile ga loči močna plast gline. V tem prostoru je tudi čistilni stroj za slad. V tretjem traktu je avtomatska tehtnica z najmodernejšimi aparati. Tu je tudi rezervoar s toplo vodo, ki sc rabi za varilnico hmelja in za čiščenje tovarne.
V drugem nadstropju Je silo«, kjer se zdrobi slad. Od tu gre slad po ceveh v elevator. V levem traktu
so skladišča za slad, hmelj in drugo. Posebno zanimivi so hladilni prostori, v katerih so veliki hladilniki z 250 hI prostornine. Semkaj prihaja pivo v vročem stanju 80°. Iz varilnice pa gre v hladilnico, kjer se ohladi za 30°. Od tu teče v kadi, ki merijo 174 hI. Sedaj so štiri kadi. Glavno vrenje traja 12 do 14 dni. Od tu se tekočina spusti v ležalno klet v tanke, kjer ostane pivo nekako tri mesece, preden gre v promet. Prvo vrenje piva v novi pivovarni je bilo 15. sept. V ležalni kleti je sedaj 10 tankov po 135 hI piva, so pa še 4 kadi, ki imajo 800 hI piva.
Pivovarna ima lastno sodamo. Doslej Je bilo napravljenih 8COO sodčkov. V hladilnici se more proizvajati dnevno 8 vagonov ledu. Vsa tehnična dela in odgovornost za pivovarno nosi ing. Uhlir in obrato-vodja Alojzij Petak.
Ob 10 dopoldne Je korakal akori Laško sprevod z rudarsko godbo iz Trbovelj na čelu. V »prevodu je
ai ■
bilo veliko število Laščanov in okrog 200 delničarjev, da pr>sostvuejo slovesni blagoslovitvi nove pivovarne. Navzoče je pozdravil predsednik Pivovarne g. Majcen Ciril, hotelir iz Ljubljane. Pivovarno je blagoslovil laški dekan msgr. dr. Krulc, ki je imel ob blagoslovitvi lep govor. Čestital je delničarjem in klical božji blagoslov na pivovarno, da bi napredovala na korist gostilničarskemu stanu. Po blagoslovitvi je bil prigrizek in poskušnja piva. Ob zvokih godbe je sprevod nato korakal v hotel »Henke«, kjer je bil sedmi občni zbor Pivovarne d. d. v Laškem.
Ob pol 1 je predsednik g. Majcen pričel občni zbor. Zborovalci so vzklikali Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je rudarska godba zaigrala državno himno. Z velikim veseljem so bile sprejete pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, finančnemu ministru Letici, notranjemu ministru dr. Korošcu in trgovinskemu ministru inž. Kabalinu. Današnje veliko zborovanje je dokazalo razumevanje vseh delničarjev, ki zaupajo v svetlo bodočnost nove pivovarne. Sledilo je splošno poročilo predsednika Ma;cna o težavah pri gradbi pivovarne. Tehnično poročilo je podal inž. Hugo Uhlir, blagajniško poročilo pa član uprave g. Kromar iz Celja. Glavnica znaša 10.9 milij. din, od katerih je 8.4 milij. vplačanih. Odobren je bil računski zaključek za 1937—1938. Izvoljeno je bilo nadzorstvo.
nistre, da naj ne odstopijo. Popoldne ob 1 se ]e Spaak zelo dolgo pogovarjal s socialističnimi ministri in po razgovoru z njimi izjavil časnikarjem: »Nimam ničesar povedati. Položaj pa se ne razvija prav nič zadovoljivo!«
Perzijski šah ne obišče Nemčije
Berlin, 7. dec. c. Iransko poslaništvo v Berlinu je objavilo izjavo, v kateri pravi, da niso resnične vesti o tem, da bi mislil iranskih šah obiskati Nemčijo.
V Romuniji vre
Bukarešta, 7. dec. AA. (Havas) Policija je prijela atentatorje na polkovnika Cricesca, ki je bil predsednik vojnega sodišča. Atentatorji so bili štirje: akademik Stanescu, dva srednješolca in < njihov profesor. Zločin je zasnoval študent juri-dične fakultete v Jassiju Mihajlo Stanescu, ki je vodja »Bratov križa« za Bukovino. Zločin pa je izvedel 17-letni srednješolec Ludovich.
iija svari
Japonska pa mirno organizira osvojeni Kitaj
London, 7. dec. AA. Reuter: Na svoji snočnji seji je gornji dom razpravljal o položaju na Dalj-njem vzhodu. V imenu vlade je govoril lord Ply-mouth ter izjavil, da Japonska ni postopala popolnoma fair v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo angleških interesov. Pri tej priliki je odločno poudaril, da se ne more strinjati z načrti, ki se izražajo v pripravah za sklenitev ge<spodarskega in političnega bloka med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Angleška vlada ne more sprejeti spremembe položaja, ki ga določa washingtenski sporazum, če se ta sporazum in sf>rememba enostransko tolmačita. V tem pogledu sta stališči Anglije in Združenih držav enaki. Japonska vlada si mora biti na jasnem, da utegne imeti njena sedanja politika ne-dogledne posledice v drugih delih sveta. V tem trenutku proučujejo v Londonu vsebino pogajanj za naklonitev pomoči Kitajski v obliki izvoznih
Kaj je »Hlinkova garda«
Slovaki so že organizirali lastno oboroženo silo
Bratislava. 7. doc. Slovaki so organizirali popolnoma po zgledu Hitlerja III i n k o v o gard o, ki naj bo domača slovaška vojska za obrambo naroda in domovine. Glavni častni poveljnik te lllin-kove garde je univ. prof. dr. Vojteh T u k a, isti, ki je bil pod prejšnjim režimom kaznovan na dvajset iet robije ter je izgubil vse državljansko in pravne časti. Zdaj se je vrnil zopet z vsemi častmi v Bratislavo, kjer so ga v spremstvu ministrov sprejeli odelki Illinkove garde, pozdravila pa ga je deklica Tanja Mntuškovičeva, ki se je rodila tistega dne, ko je bil Tuka obsojen. Toda pravi glavni voditelj Illinkove garde je državni minister in podpredsednik osrednje vlado dr. Karol Sidor, ki je te dni postavil vse druge poveljnike te slovaške enotne organizacije, ki ima zdaj v rokah vso politično organizacijo. Njegov zastopnik je šef propagande Aleksander Mach, bivši njegov tovariš v redakciji »Slovaka«. Načelnik vojaškega štaba je polkovnik v p. Aleksander Čunderlik, načelnik političnega štaba Karol Murpaš, načelnik mladine Illinkove garde je minister prosvete Matuš Čer-nak, načelnik Illinkove garde je minister Ferdinand Durčanski. Imenovan je zaupni zbor Illinkove garde, ki pa je ostal tajen in mora tudi v največji tajnosti delovati. Načelnik domobrancev je prof. dr V. Tuka. načelnik »uradnikov« Šefredak-lor Moraviček. Načelnik akademskega oddelka 11 G dr Kirsrhhntim. načelnik jezdecev minister Te-pi.—ki i«d Načelnik duhovniške službe je kanonik" dr. Karol Kiirper. Njihov pozdrav je: »Na stražo'« Državni minister dr. Sidor je imel zdaj prvi javni obisk v občini Lahor. kjer je govoril tudi o tej Hlinkovi gardi in obljubil, da bo v teku
novega leta tudi do nog oborožena in bo predstavljala pravo slovaško narodno armado. Obenem je na tem sestanku tudi obljubil skrajno decentralizacijo državne uprave ter da hoče delati na to, da ho zunanja politika popolnoma spremenila svojo smer. »Prejšnji režim nas je vezal na rdečo Španijo in brezbožno Sovjetijo ter na židovsko Ženevo, v bodočnosti jia hočemo imeli dobre zveze predvsem z našimi sosedi.«
Duhovni prevrat na češkem
Praga, 7. doc, »Lidove 1 i s t y * pišejo v uvodniku pod naslovom »Niti Španija nili Lipani« o notranjem duhovnem prevratu, ki se jc v zadnjem času zgodil v Češkoslovaški z besedami: »Zdaj doživljamo prevrat, ki je mnogo globokejšl, kakor pa je bil lela 1018. Tak prevrat so že preživele vso države, ki so odklonilo marksizem, inlernacionnli-zem, prostozidarstvo in vse one hudobne duhove, demone, ki so zastrupljali življenje narodov od svetovne vojne dalje. V vseh teh državah je te prevrate spremljala notranja revolucija, pri kateri je tekla kri sodržavljanov enega jezika, skoraj vsi ti prevrati so bili delo domačih vojsk, kakor Io najbolj vidimo v Španiji. Samo pri nas se isli proces odigrava v najlepšem miru in z odobravanjem najširših vrst, ki razumejo potrebe novega državnega in narodnega položaja. To jo že del svetovaclavskega sporazuma, ki si ga je slavila nova vlada, da zagotovi vsem Čehom mirni razvoj. Zalo ne bo pri nas ne Španije ne Lipan, da bi delal drug proti drugemu, temveč vsak naj pride na tislo mesto, kamor spada.«
kreditov. Angleška vlada bo prijateljsko proučila morebitne zahteve, ki jih bo Kitajska vlada v tej stvari postavila. Lord Plymouth je končno izjavil, da je angleška vlada sporočila kitajski in japonski vladi, da je v vsakem trenutku f>ripravljena dati na razpo.lago svoje usluge za dosego sporazuma. Vendar pa mora priznati, da trenutno ni nobenih upov, ki bi omogočili sporazum.
Tokio, 7. dec. b. Danes je bila pod predsedstvom mikada v navzočnosti prestolonaslednika princa Konoje, zunanjega ministra, vojnega ministra in ostalih članov vlade seja, na kateri so ustanovili centralni urad za vzhodno Azijo s podružnicami v Mandžuriji na Kitajskem.
Mussolirci je posredoval za Schusclmigga
Rim, 7. dec. TG. Na merodajnem mestu potrjujejo vest, ki jo jc razširila »United I^ress«, da je namreč Mussolini že pred nekaj tedni osebno posredoval pri svojemu prijatelju nemškemu kanclerju Hitlerju, da naj bi opustili vsak proces proti bivšemu avstrijskemu kanclerju Schuschniggu. Hitler jc nn to posredovanje odgovoril svojemu prijatelju Mussoliniju, da nimajo nobenega namena dvigniti proti Schuschniggu kakšnega procesa in da bo bivši avstrijski kancler itak v »doglednem času« izpuščen na svobodo. V Rimu so mnenja, da bo Schnschnigg po svoji osvoboditvi iz ječo moral ostati v mejah Nemčije in da ga bo policija tudi v svobodi še nadalje nadzorovala.
Zmaga opozicije v poljskem Pomorju
Varšava, 7. dec. AA. (Havas) Nekatere opozicijske skupine, nacionalni demokrati in socialistična stranka, pravijo: da so prve občinske volitve v sedmih poniorjanskih mestih izpadle v škodo vlade, odnosno vladnega labora narodne zveze. Volitev so je udeležilo Wn volivnih upravičencev. od katerih je vlada dobila samo 23%, opozicija se je sporazumela, da se po občinskih volitvah v Varšavi, ki hodo prihodnje dni, odlože volitve v drugih mestih in vaseh.
Vladna kriza v Belgiji
Bruselj. 7. dec. c. Danes zjutraj je odšel Spnak na dvor in prosil kralja, da naj ga razreši dolžnosti predsednika vlade iu da naj sprejme njegovo ostavko. Kralj pa je vztrajal pri želji, da naj Spnak še ostane na oblasti, ker je položaj preveč zapleten in resen, da bi bilo mogoče tvegali vladno krizo na podlagi včerajšnjega glasovanja v parlamentu. Pri včerajšnjem glasovanju so namreč socialisti zapustili vlado, pač pa so se ostali vladni večini pridružili reksisti. — Spaak i hoče 6cdaj pregovoriti ostale tri socialistično ml-
Iz vojaške službe
Belgrad, 7. dec. m. S kraljevim ukazom so na predlog vojnega ministra napredovali v čin rezervnega podporočnika konjeniški naredniki-di-jaki: Peklar Mirko, Zemljič Ivan; v čin inženirskega podporočnika Gostiša Danilo, Murko Stanko, Medved Jurij, čuček Ivan, Verčon Josip, Gregorič Alojz, Pregelj Marjan, Frelih Marjan, Blei-veis Janez, Mastnak Martin, Tavzes Bogomir, 1'rosen Franc, Širca Anton, Žagar Janez, Delfin Slavko; v čin rez. intendantskega podporočnika: Skaberne Bogomil, Matija Nadižar, Pere Rudolf, Kuniej Egon, Ravbar Miran, Hafner Stanislav; v čin rez. podporočnika artiljer. tehnične stroke: Adolf Brunat; v čin podporočnika inženirske stroke: dr. Branko Kopač, dr. Zvonko Volf, dr. Šu-šteršič Anton; v čin rez. apotekarskega podporočnika: Koželj Ivo, Bohinc Pavel, Premrov Dragan; za veterinarskega rez. podporočnika Eržen Janez; za rez. poročnika korveto Jež Josip; za rez. nižjo uradnike Ravbel Rudolf, Mežnarič Edmund, Janežič Ciril, Baje Karel, Požar Herman, Hajdinar Štefan, Plut Ivan, Mencinger Evgen; za rezervnega nižje vojnega tehničnega uradnika Gvardjančič Božidar.
Osebne novice
ficlfirad, 7. dec. m. S kraljevim ukazom je imenovano sledeče disciplinsko sodišče v Ljubljani za 1. 1039 pri apelacijskem sodišču v Ljubljani: za predsednika dr. Vladimir Golia, predsednik gpe-lacijskega sodišča v Ljubljani; za namestnika dr. Lavo Mastnak, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za disciplinske sodnike: dr. Erik Eberl, dr. Milko Kranjc, Zinko Štraser, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani; za namestnike disciplinskih sodnikov dr. Jakob Prešeren, dr. Maks Juvan, dr. Jurij Štempihar, Franc Kovač, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Pravosodni minister je z odlokom imenoval za 1. 1939 komisijo za polaganje sodniških izpitov pri apelacijskem sodišču v Ljubljani: predsednik Vladimir Golia, namestnik Lavo Mastnak; člani: dr. Lavo Mastnak, d.-. Milko Kranjc, Erik Eberl, Vladimir Grosman, advokat iz Ljubljane; za namestnike članov: Debeljak Alojzij, dr. Jakob Prešeren, Franc Kovač, sodniki apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Viljem Ivrejči, advokat iz Ljubljane.
Pravosodni minister je imenoval izpraševalno komisijo za I. 1939 za polaeranje advokatskih izpitov: predsednik Vladimir Golia, predsednik apel. sodišča v Ljubljani; namestnik Lavo Mastnak, podpredsednik apel sodišča v Ljubljani; člani: Lavo Mastnak, pndpredsednik apel. sod. v Ljubljani, Milko Kranjc, sodnik apel. sodišča iz Ljubljane, dr. Rudolf Krivic, dr. Josip Sajovic, advokata iz Ljubljane; namestniki članov: dr. Erik Eberl, dr. Jurij Štempihar. sodnika apel sodišča v Ljubljani, dr. Vladimir Grosman in dr. Albin Smole, advokata iz Ljubljane.
Pariz, 7. dec. A A. (Havas) V Vincennesu sta trčila skupaj dva avtobusa. Udarec je bil tako močan, da so bile tri osebe na mestu mrtve, več oseh pa je ranjenih.
Berlin, 7 dcc. AA. (DNB) Nemško vrhovno mornariško povelistvo sporoča, da bo jutri spuščen v morje v Kielu prvi nemški nosilec letni.
Lizbona, 7 dec A A. (Havas) Na ustju reke Ta jo se je prevrnila ribiška ladja in jo pet ribičev utonilo.
Slovenska
člani JRZ v Ljubljani
Ljubljana
Danes je naš dan. Danes boste pokazali s skrajno disciplino, da je bilo triletno delo pred volitvami uspešno in strumno. Danes je naš veliki dan, ko stopita med nas v svojstvu prvih nositeljev nove in za nas koristne politike gospoda predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič in naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Danes hočemo manifestirati svojo odločno voljo, da mora biti Ljubljana 11. decembra s svojimi najboljšimi možmi in fanti v taboru iskrenih Slovencev in prepričanih Jugoslovanov.
Zato smatrajmo vsi brez izjeme za svojo brezpogojno dolžnost, da se uvrstimo v določene nam sprevode, ter da damo z navdušenimi vzkliki ter pesmijo duška naši ljubezni do države in njenih voditeljev, ter duška naši odločni volji za zmago. Kdor danes ostane doma, ta svoje članske dolžnosti ne bo izpolnil.
Ubogajte reditelje! Reditelji so vsi iz naših vrst. Oni so naši fantje, ki imajo edino nalogo, da z vzdrževanjem reda pripomorejo današnji manifestaciji do čim večjega učinka. Zato je dolžnost vseh udeležencev današnjega shoda, da reditelje brezpogojno ubogajo.
V	glavno dvorano Uniona sme vstopiti le tisti, ki se izkaže s pravilno vstopnico. Prav tako bodo lahko prišli v belo dvorano le tisti, ki bodo imeli posebno vstopnico. Vstopnice ste dobili pri svojih krajevnih organizacijah. Do tri četrt na S bodo lahko funkcionarji stranke dobili še vstopnice za svoje člane v predsobi glavne dvorane hotela Uniona, ako jih bo še kaj na razpolago.
Nihče naj se ne hoji, da ne bi mogel slediti poteku vsega zborovanja. Močni zvočniki, ki bodo nameščeni na poslopju hotela Uniona ter tam v bližini, bodo omogočili, da boste lahko živahno prisostvovali manifestaciji. Zato je vsako prerivanje proti glavnemu vhodu v Union odveč.
Oni, ki imajo vstopnice za glavno ali belo dvorano, naj vstopnice nikomur ne oddajo (tudi rediteljem ne), pač pa so jih dolžni pokazati, ker bodo le na ta način mogli skozi kordon rediteljev. Naj jih ne moti, če bodo morali izkaznico ponovno pokazati. Tako pač zahteva red, ki smo ga odločeni brezpogojno vzdržati.
Sprejem predsednika kr. vlade bo ob tri četrt na 9 na kolodvoru. Prisostvovali mu bodo vsi, ki so za to določeni. Vse drugo občinstvo prisostvuje sprejemu na ulicah.
Govori se začnejo točno ob devetih. Zborovanje prenaša tudi radijska postaja.
Po končanem zborovanju naj se udeleženci shoda mirno razidejo.
Narodne noše naj se zanesljivo do K na 9. zglase pred hotelom Unionom, razen onih, ki bodo prisostvovali sprejemu na kolodvoru. Te morajo biti na kolodvoru najkasneje do pol devetih.
Vsem predsednikom krajevnih odborov JRZ
v Ljubljani!
V	zelo nujni zadevi naj se vsi gg. predsedniki kraj. odborov JRZ v Ljubljani oziroma njihovi zastopniki danes med 2. in 3. popoldne zglasijo popolnoma zanesljivo v mestnem tajništvu JRZ. S seboj naj prinesejo za vsa svoja volišča tiste izvode volivniii imenikov, v katerih imajo označeno člane in NV. Smatrajte zadevo za zelo važno!
- danes je tvoj dan!
Dva velika voditelja Jugoslavije
	
	i * * fr?' -i
HBBF gllglllli ?	" ; j
Ji .Mf i	
	
dr. Anton Korošec
dr. Milan Stojadinovič
bosta danes rekla zadnjo besedo pred odločitvijo
»Delavska politika« o
dr.
Kaj so rdeči voditelji pisali o
»solističnem« kandidatu
1935 in kako jih danes
lerju
Jutrovcih leta
Pod naslovom »Naprednost gospodov okoli Narodne tiskane« je »Delavska politika« v času grafične stavke leta 1935 takole pisala in obsodila svoje sedanje zaveznike:
»Gospodje iz »Jutrover dežele so bili vedno polni naprednjaštva. Bili so od sile nacionalni in so sploh goreli za narod in njegov blagor. Zelo »o bili v strahu za usodo slovenskega naroda, če se je kje zganil kak tuje-rodec ali če se je kaj dogodilo, kar ni bilo v popolnem skladu z njihovim pojmovanjem nacionalnih interesov. — V tej skrbi za narodov blagor, v skrbi za povzdigo nacionalne zavesti slovenskega ljudstva in v brigi za narodne interese slovenskega naroda so izdajali in še izdajajo napredno časopisje, ki naj brani napredno in nacionalno stvar.
Sedaj pa je Narodna tiskarna v boju z delavstvom, ki je bilo tudi desetletja v tem podjetju in ki je sodoživljalo vso skrb za napredno in nacionalno stvar, in ki je za napredno in nacionalno misel tudi marsikdaj sodelovalo. In sedaj se je pokazala prava nacionalnost gospodov okoli Narodne tiskarne.
hočejo voliti
i iN
Mačkovci s hudičevim oljem na Slovence
Barbarski napad na slovenske može in fante v Moravčah
Moravče, 6. decembra.
Nocoj ob 6 je bil napovedan 6hod JNSarskega kandidata g. Cerarja iz Kamnika v Zadružnem da-mu v Moravčah. Ko so ljudje to zvedeli in celo povabila dobili, jih je zvečer kakih 150 hotelo iti na 6hod. Pa so se nasprotniki zbali tolikega števila in so zaprli vhod. Na stopnicah v Zadružnem domu so postavili nasproti kordon največjih naprednih pretepačev, in že se je v rokah nekega naprednjaka zabliskal tudi nož. Naši so zahtevali dostop na javen shod, oni pa sa vpili, da je shod samo za mačkovce. To prerekanje je trajalo v poslopju eno uro. Nazadnje so po,klicali tudi vodo na pomoč, ki pa ni bila kps razgnati toliko ljudstva. Ljudstvo se namreč ne boji vode.
Oblastni zastopnik je bil nato primoran 6ho,d zaključiti kar zunaj na stopnicah, ko se niti pričel ni. Ljudje so nato odšli ven in zunaj pred Zadružnim domom na pragu vzklikali našemu voditelju dr. Korošcu, Stojadinoviču, kralju Petru in namestniku Pavlu. Čakali sa zunaj na trgu, da se bodo mačkovci razšli ter prepevali, Med petjem pa so iz stanovanja in z balkona največjega moravškega naprednjaka začeli zlivati vodo na naše pristaše in, kar je največji škandal, polivali so naše ljudi tudi z žvepleno kislino.
Ko je ljudstvo pela pred balkoom slovensko himno »Hej Slovenci«, 6e je z balkona ulil na odkrite glave in po obrazih pojočih ljudi curek hudičevega olja. Učinek je bil hud. Začelo je peči v obraz in pa glavi. Mnogim so bile obleke prežgane. Enemu je oko močno ranjeno in so ga takoj peljali v Lukovico k zdravniku. Okrog 20 fantov in mož je opečenih in prežganih na oblekah. Orožniki so napravili zapisnik V6eh obžganih in opečenih.
Ker se je zgodil ta zločinski napad na neobo-rožene ljudi, zahtevamo najstrožjo preiskavo. — Storil je to neki Lavrač, ki je že zaprt.
Ogromno navdušenje je med ljudstvom za našega voditelja dr. Korošca in bomo pri volitvah dobili tako večina kakor še nikoli do zdaj. Ti, slovenski narod, pa 11. decembra obsodi to barbarstvo in obračunaj z izdajalci slovenskega naroda. Takega barbarstva še nismo videli! Sedaj smo videli, da bi bilo garje slovenskemu narodu, če bi še zdaj zmagali naši nasprotniki. Tepli bi nas ne le s škorpijoni, ampak s strupenimi plini in hudičevim oljeml
Zločinska mafija mora biti strta!
Slovenci! Ne pozabite niti za hip, s kom Imate opraviti! Najnovejši zločin proti slovenskim ljudem v Moravčah vam naj bo dokaz, da je na delu ista zločinska mafija, ki je umorila delavca Fakina, ki je telesno in duševno mučila svoje politično nasprotnike, ki je umorila katoliškega akademika Dolinarja, in ki je redno pripravljena na vsak zločin in vsako lumparijo, samo da se maščuje nad slovenskim narodom, ki ga besno sovraži zaradi lega, ker se noče pokoravati njegovemu valpetskemu biču. Opraviti imamo z zločinsko in brezmejno domišljavo in naduto politično skupino, ki si domišlja, da je že kar sama po sebi poklicana za gosporiovanje nad narodom.
Slovenski možje ln fantje! Nastopajte povsod
v skupinah in odločno. No dajto so k ničemer izzvati in hodite dostojni, toda z neisprosno odločnostjo zatrite in onemogočite vsak poizkus stra-hovanja te zločinske klike, ki jc v službi Slovencem tujih idej in jc plačana s tujim denarjem. Ti ljudje se vežejo s sovražniki našega naroda, da bi z njih pomočjo in denarjem zavladali nad našim ljudstvom. Mi slehernemu puščamo njegovo prosto voljo, toda na Svoji zemlji se ne damo strahovati prav od nikogar veči
Odhiteli so v Subotico in v razne kraje ob madžarski meji in tam so nabrali Madžare in Nemce, da sedaj izdelujejo napredno časopisje, ono napredno časopisje, ki se bori za narodni blagor, za narodne koristi, za nacionalno in napredno stvar. Naše napredno časopisje izdelujejo torej danes Madžari, domače delavstvo pa je Narodna tiskarna pognala na cesto. Kaj je spomin na Janka pusto že do-• cela obledel?! — Poleg Madžarov in Nemcev so zaposleni tudi tuji državljani. Pa jih še vedno iščejo. In tudi čistokrvni Italijani bi jim bili dobrodošli.
Ljudstvo, ne sodi ljudi po besedah! Besede so lažne in ostanejo vedno le besede. Po dejanjih jih sodi, po dejanjih jih spoznavaj! — Kadar bodo prišli po tvoje zaupanje, kadar bodo hoteli, da jim izročiš mandate in narodno zastopstvo, tedaj pokaži s.prstgm nn dejanja, )(i jih v Narodni tiskarni uganjajo od 30. junija dalje. — Narodno zastopstvo ne more biti samo kšeft, samo zaslužek, narodno zastopstvo pripada ljudem, ki tudi z dejanji delajo za ljudske koristi
Tako je leta 1935 socialistična »Delavska politika« pisala o tedanjih jns-arskih gospodih in dr. Kramerju, ki je glavni voditelj teh podjetij.
Leta 1938 pa ista »Delavska politika« pod naslovom »Socialistični kandidati« priporoča delavcem, naj vsi kakor en mož volijo — dr. Kramerja!
Komu se ne bi obrnil želodec, ko primerja tako ravnanje! Zato bo delavstvo 11. decembra kakor en mož pokazalo socialističnim kandidatom »Delavske politike«, da si je zapomnilo njene besede pred tremi leti, ko je pisala: »Besede so lažne, po dejanjih jih sodi! Kadar bodo prišli po tvoje zaupanje, da jim izročiš mandate, pokaži jim dejanja, ki jih uganjajo v Narodni tiskarni! Narodno zastopstvo ni kšeftk Da, mandat poštenim ljudem ni kšeft, pač pa je kšeft tudi »Delavski politiki«, ki se je tako spečala z nasprotniki delavskih interesov! Po tem oboje presojajte!
Volivni film:
Kako povsod frče generali brez armade
Mačkovski kandidati sedaj po vsej Sloveniji žanjejo vihar, ki so ga sejali. Od vseh strani nam poročajo, kako ljudje sprejemajo kandidate tistega, Mačka, ki je mislil postati nekak nekronani kralj vseh Hrvatov, med katere šteje tudi nas Slovence. Tisto ošabno obnašanje do Slovencev je razkačilo vse slovenske ljudi, ki sedaj o kakem mačkovstvu nikjer niti slišati več nočejo. To je plaz, ki bo dne
11. decembra zasul vso tisto zmešano godljo, ki se je zbrala okoli hrvaške zmešnjave.
To je občutil sam senator Pucelj, ki si nikamor več ne upa. Zadnjič je naznanil, da bo imel shod na Vačah pri Litiji, pa so mu z Vač sporočili, naj nikari ne hodi tja, ker ne bo dobro, nakar je mož rajši doma ostal.
V	Št. Jernej na Dolenjskem se je pripeljal 3. t. m. Mačkov kandidat ter mislil pri Šebeli imeti svoj shod. G. Šebela pa mu je povedal, dn pri njeni shoda ne bo imel, nakar je kandidat iskal drugod prostor, koder naj bi imel svoj shod. Pa so mu povsod pokazali vrata. Nazadnje je orožnikom sporočil, da shoda ne bo, in se je odpeljal.
Prav tako se je istega dne godilo mačkovske-mu kandidatu Slrmanu pri Sv. Križu pri Litiji. Prišel je v napovedano gostilno, kjer sta ga čakala dva moža. Gostilničar pa jim je povedal, da ga nihče ni vprašal za prostor in da shoda v svoji gostilni ne dovoli. Nato so šli povprašat g. Višui-karja, ali lahko pridejo k njemu. Ta je prijazno povedal, da naj kar pridejo. Ko pa so boleli imeti »shod«, je g. Višniknr dejal, da pri njem lahko pijo, kolikor hočejo, o shodu pa noče nič slišati, rad pa vidi pivce v gostilni. Gospod kandidat je nato dal za pol litra vina in odšel.
V	Ajdovcu je 5. t. m. napovedal svoj »shod« mačkovski kandidat g. Gerni. Ko je prišel v gostilno, kjer naj bi ga volivci čakali, je v njej stal le natakar. Nato je kandidat natakarju naznanil, da »shoda ne bos:. Zunaj pa je stalo polno mož in fantov, ki so se močno zabavali, ko se je kandidat kislega obraza odpeljal v avtu.
V	Žužemberku jo 5. t. m. pričakovala mač-kovskega kandidata pri Smrketu »množica« petih pristašev. Kandidat je zastopniku oblasti dejal, da shoda ne bo, ker je udeležba prepičla. Ko se je možakar usedel v svoj avto, da hi se odpeljal, so mu zunaj stoječi fantje napravili špalir ter njegov avto za pot lepo poslikali z jajci. — Na Dvoru je potem mačkovskega kondidata čakala enaka nevihta.
Tudi v občini Gorenja Radgona se mačkovski shodi končujejo s tako filmsko naglico. Zgagar Ko-res je moral s filmsko naglico izginiti iz Gornje Radgone in iz Apač. — Druga dva mačkovska kandidata, Glaser in Skuhala, pa sta morala pobirati šila in kopita v Zbigovcih, v Lomanoših, pri Kapeli, v Murščaku, na Janževem vrhu in v Slatini Radencih. Kar brez slovesa sta odhajala. Ljudje pa so za vsemi temi možmi klicali, da ostajajo zvesti dr. Korošcu in njegovemu kandidatu Snoju.
Na Studenec pri Sevnici se je 4. t. m. pripeljal v lepem avtu hrvaški mačkovski kandidat Batušič. No, ni imel prilike kaj povedati, ker se mu je začelo kar muditi naprej. Le to je pred odhodom še dejal, da ga naša megla nekam duši, da so naši kraji lepi itd., nakar je oddrdral naprej na llako, Bučko in Škocijan, kjer pa se mu tudi ni nič bolje godilo.
Sam general nekdanjih samostojnežev in sedanjih mačkovcev senator Pucelj je doživel kup polomij. Na shodu, ki ga je sklical v Šmartno ob Paki dne 1. t. m., je našel dva, reci: dva poslušalca, od katerih eden niti njegov pristaš ni bil. Brez lavorik je moral žalostno oditi.
V Solčavi sta bila Mačkov kandidat in njegov namestnik izžvižgana, v Lučah nista mogla zboto-vati, ker jih volivci niso hoteli poslušali. V Rad-mirju je Mačkov kandidat Žehelj sfrčal iz gostilne, v Novi Štifti so njegov shod zasedli pristaši JRZ, ki so z burnimi klici »Živio dr. Korošec iu naš
kandidat Steblovnik!« vsak nadaljnji govor onemogočili.
Tako se ta film te dni vrti z vedno večjo naglico po vsej Sloveniji. Izkoreninjenci naj že pred 11. decembrom vedo, da se slovenski narod od njih ne da imeti za norca. Naj vedo, da Slovenci odklanjajo vsakršno mačkovsko politiko, ker nočejo, da bi kdorkoli delil našo Slovenijo in z njo barantal!
Nekdaj vsemogočni Pirkmajer deležen dveh tušev na en dan
Nevarno je za zdravje, če kdo dobi mrzle po-live pozimi. G. Pirkmajer je imel nesrečo, da je v nedeljo doživel kar dva. Seveda le moralna tuša. Ob 8 je imel shod v svojem kraju — v Framu, v gostilni g. Kosa. Tam ga jc čakalo okrog 80 volivcev, toda žal, nc njegovih, ki so mu izvajanja kar sproti popravljali, potem pa še zapeli pesem »naš maček«.
Podobno je bilo v Tinjah na Pohorju, kamor se je na dveh avtomobilih pripeljal kar cel volivni štab: dr. Pučnika in bivšega poslanca V. Gornjaka. Dr. Pučnik je hotel sedaj slovesno predati svojo trdnjavo v roke g. Pirkmajerja oziroma Mačka, pa ni vedel, da sc je ta papirnata 6tavba že davno sesula v solnčni prah. Njihovega shoda se je udeležilo 15 (beri: petnajst) ljudi. Tinjčani namreč nočejo iti v Mačkov gobec. Skoraj vsi so se zbrali rajši na shodu JRZ, ki sta ga vodila delegata iz Slovenske Bistrice.
Isti dan je vodil shode v Makolah, Studenicah in Poljčanah naš župan g. dr. Schaubach. To sa bile prave manifestacije za našo 6tvar.
Ker je bilo na Pirkmajerjoveiu shodu v Ho-čah 7. t. m. Koroščevih ljudi več kakor pa Mačkovih, se je dr. Pirkmajer moral preseliti v drug lokal. Tudi tam ni prišel do besede, ker so ljudje vzklikali dr. Korošcu. Pirkmajer ja so tako razburili, da jo je odkuril ludi od tam.
»Ne volite dr. Ogrizka, ker je na smrt bolan!«
Ob Sotli so mačkovci raznesli govorice: »Sedaj je pa brez pomena voliti dr. Ogrizka, ker je siromak na smrt bolan ter leži v ljubljanski bolnišnici!« — Kajpada lažnjivci niso vedeli, da ima laž kratke noge in da bo dr. Ogrizek prišel tudi tja na shode. Ko je v nedeljo dr. Ogrizek prišel na shod v Mestinje in v Št. Vid pri Grobelnem, so se ljudje začeli kar smejati, ko so videli, kako zdrav in močan je njihov kandidat. Seveda bodo sedaj še bolj odločno obračunali s takimi lažniki! Mačkovstvu je tudi v tem okraju odklenkalo.
Social-komunisfi groze!
Kdo bi mislil, da bankrotirani rdeči socialistični generali brez armade znajo celo komu groziti. Še bolj smešno pa bi seveda bilo, ko bi se kdo njihovih groženj ustrašil. In res se njihovih groženj nihče ne !>oji, je pa vsekakor omembe vredno, s čim ti ljudje groze. V pivovarni Union je namreč nekaj takih priganjačev, ki groz.e delavcem, če bi šli volit kako drugo ko »socialistično« listo dr. Mačka-Kramerja in Jelenca. Te dni pa so med delavce kamnoloma v Borovnici raznesli novico, da bo vsakdo, ki bi 11. decembra volil dr. Korošca, v ponedeljek že ob kruh in na cesti.
Te grožnje sppnijnjajp nekoliko na tiste čase, ko so ti rdeči generali res še delavcem komandi-rali ter velevali metati na cesto krščanske in slovensko delavce. Ti rdeči kolovodje sp takrat bili tako vneti za »enotno fronto proletariata«, da so na Jesenicah in drugod organizirani rdeči delavci morali metati na cesto svoje delavske tovariše, ki niso bili istega prepričanja. Danes pa so časi drugačni. Marsikaj se je sicer pozabilo, to pa se ne bo. in zato danes, ko noben delavec nič več ne da na besede socialpalriotov in socialburžujev, ne bo nobenega delavca, ki bi jim nasedel. Iz teh groženj pa zveni njihova socialna zavest, ki je pripravljena delavce mclati na cesto, če bi gospodje imeli kaj moči. Ker pa je nimajo, je to delavcem le dober nauk, kakšna je ta rdeča socialnost.
Za nas pa sledi tale nauk: Po zmagi 11. decembra bomo pometli in zlomili zadnje ostanke rdečega terorja na Slovenskem! Naša slovenska domovina mora biti čista te tuje judovske navlake!
Navodila predsednikom volišč
Predsedniki volivnih odborov se opozarjajo, da je generalno ravnateljstvo drž. želzenic z odlokom od 20. oktobra 193S, št. 106992, odobrilo brezplažno vožnjo vsem predsednikom volivnih odborov, in sicer od kraja bivališča do volivnega kraja in do okrajnega sodišča zaradi izročitve volivnih spisov, ter zopet nazaj do bivališča. Z istim odlokom je odobrena brezplačna vožnja sodnikom okrajnih sodišč za prenos volivnih spisov v Belgrad.
Kot brezplačne vozovnice veljajo odloki (uve-renja), ki jih je izdal predsednikom volivnih odborov državni odbor, sodnikom pa pristojno sodišče. Enim in drugim veljajo za II. razred brzih in potniških vlakov, odnosno za L razred na ladjah v državni eksploataciji.
Predsednikom volivnih odborov pripada povračilo potnih stroškov, in sicer dnevnica 150 din za čas potovanja in poslovanja v volivnem odboru, razen tega pa še za potovanje, kjer ni železnic, po 4 din za kilometer.
Zaradi izplačila potnih stroškov naj predsedniki volivnih odliorov pošljejo finančnemu oddelku kr. ban. uprave polne račune, v katerih naj točno navedejo uro odhoda in uro vrnitve. Računom naj priložijo: 1. odlok drž. odbora v originalu ali overjenem prepisu; 2. potrdilo okrajnega sodišča o izročitvi volivnih spisov, in 3. za potovanje, kjer so ni mogla uporabiti železnica, potrdilo o razdalji od pristojnega okr. načelstvu.
Ako je za predsednika volivnega odbora odrejen predsednik občine ali občinski odbornik ali državni ali samoupravni nameščenec v isti občini, ima pravico do potnih stroškov samo za prenos volivnih spisov nn sodišče, če se to nahaja izven dotične občine.
Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani, dne 7. decembra 1938.
Za bana: pomočnik dr. Majcen, s. r.
Papirničarji v Vevčah gredo proč od mačkovcev
Delavstvo v vevški papirnici je po veliki večini usmerjeno katoliško in slovensko narodno. Strokovno je sicer že od nekdaj organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, ker je to organizacijo vedno imelo za resnično krščansko in so mu to voditelji tudi vedno zatrjevali.
Kako strela z jasnega neba pa je te delavce zadela novira, da kandidirajo njeni voditelji na eni kandidatni listi skupaj z izrazitimi fašisti-orjunci, socialističnimi birokrati in agenti kominterne. Krščanski delavci v Vevčah pa nikakor ne marajo oddati svojih glasov z« take ljudi, ker imajo g. min. dr. Korošca za svojega narodnega voditelja.
Zaradi tega je zavladalo med papirničarji veliko ogorčenje nad izdajalskim postopanjem voditeljev JZS. Dno pa je izbila sodu novica, da kandidira na Mačkovi ljudskofrontaški listi celo predsednik krajevne organizacije JSZ A. Pangeršič, ki je s tem svojim dejanjem med papirničarji povzročil popoln razkol. Večji del delavstva, ki stoji za svojim narodnim voditeljem dr. Korošcem, je spoznal, da varstva svojih stanovskih interesov ne more več zaupati škodljivcem slovenskega naroda. Vevški papirničarji so sklenili JSZ obrniti hrbet in pristopiti k Zvezi združenih delavcev, ki je v svojem doslednjem boju za zboljšanje položaja delavstva čvrst člen v slovenski narodni skupnosti.
j pravite?
Prejeli smo iz Novega mesla: Ker so a« udeležili dr. Koroščevega shoda v Novem mestu dne 28. novembra, je neki tukajšnji podjetnik takoj odslovil tri pomožne delavce in nastavil druge. Omenjeni delavci so prej povedali, da jih za časa shoda ne bo na delo. Imeli so s podjetnikom U dnevni odpovedni rok, toda odslovil jih je takoj brez odpravnine. Kdo tedaj dela nasiljef Vemo, da bi prejšnji režim takega podjetnika takoj pognal tez mejo, odkoder je prišel. — Uradništvo je prejelo iz Zagreba grozilna pisma s podpisom dr. Mačka in drugih, da bodo takoj po 11. decembru nastopili proti uradnišlvu, ki bi glasovalo za JhZ, z naihuišim preganjanjem, kot smo videli, da znajo. Kdo dela nasilje ? Kaj pravite f.
Koledar
četrtek, 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device.
Petek, 9. decembra: Peter Fourier, Škof;
Sobota, 10. decembra: Lavretanska Mati božja.
Melhiard.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je v 86. letu starosti mirno v
Gospodu zaspal g. Sebastijan T r a m p u S , davčni upokojenec. Pogreb bo v petok ob 2 popoldne. — V 70. letu starosti je v torek umrl g. Janko T r a u n , bivši trgovec. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje l
Osebne novice
— Promoviran ie bil na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. France Rakuš iz Sv. Barbare v Halozah. Iskreno čestitaniol
= Poročila sta se gdč. Zaje Anica, šivilja iz Ljubljane in g. S 1 a b i n a Ivan, žel. uradnik iz Zagorja. Bilo srečnol
Za društva in dom!
Vse vrste kino in projekcijski aparati v Orogertli Gregoric, LJubljana. Prešernova 5
Zahtevajte brezplačni cenik »Projekcija«.
Izjava
Podpisani Ž n i d e r š i č Leopold, posestnik na
Peščenjeku pri Višnji gori, izjavljam, da nikdar nisetn privolil, da bi bil za prdestavnika Mačkove liste. Za predstavnika so me predlagali brez moje vednosti in proti moji volji.
Žnideršič Leopold L r.
trgovino s čevlji
sem o tvoril v Kres i j1
(prejšnji lokal tvrdke I. C. Mayer)
kjer nudim cenjenim odjemalcem ve" liko izbiro vsakovrstnih čevljev solidnega, ročnega izdelka po zelo zmernih c«nah.
Vabim na brezobvezen ogled.
%alan$ofa £jubljana
trgovina s čevlji pri tromostovju
O
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Metzu
Na izredno slovesen način je tukajSnJl konzulat proslavil dvajsetletnico obstoja Jugoslavije. Generalni konzul g. Stniljanič, ki je znal že po parmesečnem službovanju odlično navezati stike z najvplivnejšimi osebami v Metzu in Nancyju, kar je našim izseljencem samo v korist in je obenem neizmerne važnosti za ugled naše države, je povabil k tej proslavi pevski zbor iz Aumetza ter zastopnike rojakov iz vseh naših kolonij. Slovesno službo božjo z molitvami za kralja in domovino, katere so se udeležili poleg naših rojakov tudi zastopniki francoskih državnih in cerkvenih oblasti, je imel izseljenski duhovnik g. Švelc, na koru pa je pel zbor iz Aumetza.
Po službi božji smo odkorakali pred spomenik v vojni padlih žrtev, kjer je položil g. generalni konzul krasen venec, in kjer so se poklonile tudi naše društvene zastave. Vse navzoče je nato g. konzul povabil na prigrizek na konzulat. Tu je imel g. Smiljanič na naše rojake krasen nagovor. Pevski zbor iz Aumetza pod vodstvom g. Biščaka je zapel par naših narodnih pesmi in žel splošno pohvalo.
Ta dan je g. generalni konzul odposlal v imenu vseh rojakov na področju konzulata v Metzu vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in ministrskemu predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču.
V nedeljo 4. decembra je bila proslava v Merlebachu, v nedeljo, 11. decembra pa bo v Aumetzu. S temi prireditvami se bomo tudi mi izseljenci v Franciji oddolžili dolžnosti, katere imamo do naše mile domovine.	T. Š.
Slovenci se ne damo terorizirati Mačku in njegovim priganjačem. Zato bomo šli 11. decembra za našim narodnim voditeljem dr. Korošcem
Minister dr. Korošec boter gasilski brizgalnl
Gasilska četa v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Bt je nabavila novo brizgalno. Gasilci so naprosili notranjega ministra g. dr. A. Korošca, da bi kumoval novi brizgalni. G. minister se je radevolje odzval in, ker je bil sam zadržan, je določil za svojega namestnika šolskega upravitelja g. Antona Korbana. Preteklo nedeljo 90 brizgalno na slovesen način blagoslovili. Pred blagoslovitvijo je g. Korban pozdravil gasilce v imenu dr. Korošca in jim izročil njegov dar (3000 din). Nato je domači župnik g. svetnik Špindler blagoslovil brizgalno. V imenu gasilcev se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je slovesnost tako lepo potekla, tovariš Murko pa se je posebno zahvalil g. dr. Korošcu za njegov velikodušni dar.
Damsl^i česalni salon
GJUD ALEKSANDER, Kongresni trg 6 je danes na praznik 8. dec. dopoldne odprt
—	Cvetje v decembru. Iz Št. Lovrenca na Dol. 15. decembra. Ko sem šel danes maševat na Za-plaz, sem videl, da cveto v Razhorih, čatežka župnija, in na Zaplazu še bele in rdeče vrtnice. Na Zaplazu so trgali včeraj na vrtu še paradižnike. V nekem vinogradu čatežke župnije pa so minuli teden trgali tudi še zrele jagode. Ko sem šel pa domov 7, Zaplaza, sem natrgal šopek spomladanskih cvetlic, katerim pravijo po Dolenjskem »pete-linčki«. Rastejo ob hostah in cveto rdeče in rumeno, rastlina se plazi po tleh. Botanično ime mi ni znano. V Razhorih ji pravijo tudi »hostna resa«, ki pa navadni resi ni prav nič podobna. Pod Razbo-rami sem utrgal tudi še cvet »rumenega drenaf (cornus mas). Vse to v začetku decembra! I. Š.
—	Izposojevalnica diapozitivov in filmov sporoča, da je spopolnila svojo zbirko s sledečimi novimi serijami, ki so na razpolago društvom: 1. Razstava Prosvetne zveze (31). 2. Evharistični kongres v Budimpešti (45). 3. Zgodovina Slovencev (56). 4. Kulturna stopnja narodov se sodi po pokopališčih (60). 5. V kraljestvu Dolomitov (44). 6, Naseljevanje Slovencev. 7. Oče naš (11). 8, Kneginja v gozdu (8), 9. Pokoncu izpod korenin (9). 10. Palčki (14). 11. Zvezdice (8). 12. Rožni venec (15). 13. Zdrava Marija (8). Vse te slike so kolorirane.
—	Novo postajno poslopje na Homcu pri Kamniku. Postajno poslopje, do nedavna najmanjše postaje na kamniški progi, je bilo taiko majhno, da je v njem našlo streho komaj 6 potnikov. Ker je postaja precej ven iz vasi, je bilo spričo naraščajočeg prometa včasih prav nerodno, ko so morali potniki na dežju čakati na kamničana. Na mestu starega poslopja, ki so ga podrli, so zgradili novo, v istem slogu in veličini kakor na Ježici. Občina je poskrbela, da je postaja dobila tudi električno razsvetljavo, Na kamništd progi imamo zdaj od Kamnika do Domžal kar tri nova postajna poslopja: na Duplici, na Homcu in v Grobljah, V kratkem bo prišla na vrsto tudi postaja Kamnik-mesto.
—	Slovenski božSS po narodnih napevih, uglasbil Matija Tome. Izdala in založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani Besedilo narod, pesmi zbral prof. Niko Kuret. Prosvetna društva bodo po tem delu 6egla z odprtimi rokami, saj je to del našega doživetja na deželi. Narodne pesmice so lahke, tako da jih lahko vsak zbor obvlada. Solistični nastopi: Jožef: bariton, Marija: sopran, angel: tenor, krčmar: bas, krčmarica: alt, bodo tudi obvladali naši cerkveni pevci. Prosvetna zveza v Ljubljani pa je za tiste kraje, kjer ni mogoče zbrati solistov in kvarteta, pripravila skioptične slike, tako da zadostuje le cerkveni pevski zbor, ki ob slikah, ki predstavljajo vsebino posameznih pesmic, priredi to božično ljudsko spevoigro. Ker bo gotovo za prihodnji božič veliko povpraševanje, prosimo, da društva pravočasno rezervirajo te skioptične slike
pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7.
Vsaka očala, pomeri
zato dobrmedečo in jasen pogled pri
^Dipl-oplA LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
—	Volitve 11. decembra. Predsednikom oziroma njih namestnikom in ostalim članom volivnih komisij priporočamo najnovejši Zakon o volitvi narodnih poslancev s spremembami in dodatki, tolmačenji itd. Cena 12 din. Dobite ga v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Prekmursko prosvetno okrožje je na zadnjem občnem zboru v Murski Soboti izbralo nov odbor, v katerem je predsednik g. Janez Bejek, župnik v Pe-čarovcih, podpredsednik g. notar Janko Ponebšek, tajnik pa g. Janko Škrabar, kaplan v Murski Soboti. Okrožje bo kupilo skioptični aparat in organiziralo
Monumcntnlno zgodovinsko filmsko delo ogromnih dimenzij in razkošjal
^s^Sclplo AfriSK
A MATINEIA ODPADE	«T	.......
Predstave ob 15.,
ZARADI SKODA MATINEIA ODPADE
KINO UNION
Telefon 22-21
Nad 20.000 sodelujočih, konjeniki, vojaki, sloni, stare rimske bojne ladje itd.
nm
Krasni planinski film po n'ajlepšem Ganghoferjevem romanu o globoki ljubezenski pravljici
Sumski akordi
Kulturni film v naravnih barvah — Tedniki
(Das Schvveigen im Walde)--Haml Knoteck
Paul Rlchter--Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri
KINO MATICA 21-24
KINO SLOGA
Telefon 27-30
REiERViRAJTE SI VSTOPNICE V PREOPnOOAlI I
TANGO NOTURNO
Sitnfoniia ljubezni, hrepenenja in satnoodrekanjaI POLA NEGRI, slavna filmska umetnica na višku svojega umetniškega ustvarjanja Danes ob 15., 17., 1 10. in 21. uri. f
predavanja Iz kmečkih, kulturnih in narodnoobramb-nih vprašanj, za podeželske odre pa bo organiziralo tečaj za šminkanje. V Prekmurskem prosvetnem okrožju je zdaj včlanjenih 12 delovnih društev, njihovo število pa se bo s požitvijo nekaterih starih društev in z ustanovitvijo novih še pomnožilo. Naj bi prekmursko prosvetno okrožje prav globoko zasadilo plug, da iz-orje prosvetno ledino Slovenske Krajine za obilno in blagoslovljeno žetevl
Štedite s kurivom!
—Kupujte LUTZ-peči!
Tovarna Ljubljana VII. Telefon 82-82
—	Vreme. Jugoslavija: Na severozahodu in na Primorju se je razjasnilo. Nad ostalimi deli kraljevine je oblačno in deževno vreme. Sneg je v Bosni. Temperatura se ni izpremenila. Najnižja je v Kupresu —5, najvišja pa v Pipanju +17 stopinj. Napoved za danes: Razvedrilo se bo od zahoda proti vzhodu. Nad vzhodno polovico države bo še oblačno. Po vsej državi bo hladnejše vreme.
—	Sfikarjl ln umetniki se vljudno vabijo, da 6e udeleže natečaja za osnutke (skice 15 glavic visokih do 10 cm , in sicer naj bodo izdelane tako, da pokažejo glavico en face in v profilu, potrebni bi bili naslediji tipi glavic: 1. Gašperček, 2. njegova žena, 3. stara mati, 4. smrt, 5. parkelj, 6. tolovaj, 7. policaj, 8. kmet, 9. kralj, 10. princesa, 11. princ, 12. čarovnica, 13. krčmar, 14. navadna ženska, 15. vila. Vsaka podrobnost v realističnem smislu je odveč. Izdelava naj računa s širokimi ploskami in grotesknimi učinki. Skice je treba poslati na naslov: Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva c. 7, do 23. decembra do 12. Posebna komisija bo osnutke pregledala in nagradila sledeče: prva nagrada 500 din, druga 400din, tretja 300 din. Poleg osnutka naj se pošlje ime v zaprti kuverti.
razstavljamo
ZA VAS DOM:
VES DAN t
PREPROGE ZAVESE
TAPETNO BLAGO LINOLEJ TEKAČE I. T. D.
četrtek 8. t. III.
Oh 1030 isti spored po znižanih ccniih!
tkanine
za plašče, kostume, obleke itd.
Božična darila
a. & e. Skabernč
Ljubljana
—	Na ljubljanski univerzi je uslužben človek, ki sicer ni noben profesor, pa tudi ne docent ali asitent, vendar se pa zelo rad spušča v filozofske debate, naperjene zlasti proti duhovščini. Med drugim je te dni nekim gospodom govoril naslednje: »Človeštvo je morje. Včasih valovi, včasih pa se umiri. Na človeštvo pa je že 2000 let prilepljen neki trot — far, ki neusmiljeno izkorišča človeštvo. Farji zapeljujejo človeštvo s svojimi neumnimi in neutemeljenimi bajkami o Bogu. Tega, kar pripovedujejo, sploh ne morejo dokazati. Pravijo, da človek ne sme sam o tem, kar farji čvekajo ljudstvu, razmišljati, če pa razmišljajo, so takoj prekleti. Hvala lepa za tako vero.« Nato je govoril, da bo nekoč nekje izbruhnilo in da se bo križal takrat celo on, ki se doslej še nikoli ni. Čudno se nam zdi, da se mož s svojimi »filozofskimi« izvajanji in »znanstveno« izobrazbo do danes ni povzpel do mesta filozofskega docenta — ali pa za marksističnega komisarja za ljubljansko okrožje.
—	Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi v Šmihelu pri Novem mestu duhovne vaje in tečaj KA, ki bo trajal od 26. do 30. decembra. —- Celotna oskrbnina znaša 85 din. Tečaj in duhovne vaje so namenjene v prvi vrsti dekletom iz Dolenjske, katere težko pridejo v Ljubljano. Vse udeleženke naj pridejo v zavod čč. sester v Šmihelu dne 26. decembra do 6
RAZSTAVA V VSEH PROSTORIH NASE TRGOVINE
OGLEJTE SI TO B02ICN0 f ZALOGO i
MANUF AKTURA
F.KSSOUVAN
MESTNI TRG 24
zvečer. Prijavite se do 10. decembra na naslov: Zveza katoliških kmečkih mladenk — Ljubljana, Masa-rykova cesta, Dom dijakinj.
—	Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo: za žene in matere od 10. do 14. decembra; za dekleta od 26. do 30. decembra. Prvi dan začetek ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. — Oskrbnina 100 din. — Duhovne vaje bodo vodili gg. misijonarji. Prijavite se na predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8.
—	Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. — Reg. 25.801/37.
—	Državna šolska poliklinika priredi v primeru daljših božičnih počitnic v svojem počitniškem domu na Rakitni zimsko letovanje v zvezi s 6tnuškim tečajem za mladino v starosti od 7 do 17 let. Prošnje za znižana ki brezplačna mesta srednešolcev je vložiti do 15. t. m. na državni šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila.
—	Biljete z originalnimi fotografijam! za božična
in novoletna voščila, na željo fotografije tudi na izbiro priporoča M. Tičar, Ljubljana. Lastni fotoatelje.
—	Zveza za tujski promet v Sloveniji ie za božične praznike pripravila izlete za Split, Dubrovnik, Sarajevo, Trst, Gorico in Idrijo ter Pariz in Nico. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika do vključno 17. decembra t. 1.
Štedite s kurivom!
—Kupujte LUTZ-pe$i!
Tovarna Ljubljana VII. Telefon 32-52
1— V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 7. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o splošni amnestiji in pomilostitvi«, dalje »Ukaz kraljevskih namestnikov o delni amnestiji za monopolna kaznjiva dejanja«, »Uredba o občinskih hranilnicah«, »Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov«, »Odločba o uredbi na-kazniškega prometa z Nemčijo« in »Razveljavitev taksnih olajšav delniškim družbam«.
SI
OGLEJTE
dožično razstavo
8. decembra
Modna trgovina P£P£A (CRNJAt
Šelenburgova uliea
—	Pri caprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj tia prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel« gronfice.
—	Kontroliran med z zaščitnim znakom »Medved« je zajamčeno pristen, brezhiben in zdravilen. Nudi vam ga edinole Društvena čebelama, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, Ljubljana, Tyrševa 21.


Kdor ie za mir, hruh in svobodo, ho volil Stojadinovič - Koroščevo tisto!
Dolenjski tramvaj obnovljen in podaljšan do Rakovnika
Ljubljana, 7. dec.
Stara zahteva prebivalcev dolenjskega okraja se je danes uresničila. Tramvajska proga, ki vodi od magistrata do mitnice, je obnovljena v najbolj važnem delu, to je od Florjanske ulice do mitnice in še več, napravljen je tudi nad pol kilometra dolg podaljšek do Rakovnika.
S skromno slovesnostjo je bila danes ob 4 popoldne proga otvorjena in je vozil danes prvi tramvajski voz od magistrata pa do Rakovnika. Prve vožnje so se udeležili mestni župan dr. J. Adlešič, zastopnik banske upravo g. referent Šink, mnogo občinskih svetnikov, med temi tudi zastopnik dolenjskega okraja g. Use ni k, ki se je za zboljšanje prometnih razmer v dolenjskem okraju mnogo prizadeval, dalje ravnatelj tramvajske družbe inž. Ženko z inž. Kersnikom, predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. Milavec zastopniki ljubljanskih časopiso? in drugi. Vsi ti predstavniki so takoj, ko je vozilo pričelo voziti po novi progi, spoznali veliko prednost obnovljene proge pred staro. Tistega valovanja, ki smo ga imeli vsi pri vožnji na dolenjski progi, ni več. Vozilo drči gladko in elegantno po novo zgrajeni progi. To pa tudi ni čudno, če vemo. da je bila stara proga zgrajena zgolj na pragovih, medtem ko ima nova proga poi metra globoko položen kamenit temelj.
Pri mitnici je bil postavljen mlaj, ki je slavnostno okrašen tramvaj pozdravljal z napisom: »Praznična 111 vesela, te pozdravlja srenja cela!« Pri zadnji postaji, lo je tam, kjer se odcepi pot na Rakovnik in na drugi strani pol na Galjevieo, pa je nov mlaj pozdravljal udeležence slovesnosti z napjsom: »Romarje k Mariji vozil bom, mestu in deželi služil bom'
Pred Rakovnikom je nagovoril zbrano množico in predstavnike predsednik Maloželezniške družbe dr. A ž m a n, ki je zgodovinsko opisal razvoj dolenjske tramvajske proge, ki je Šele sedaj temeljito izboljšana. Nato sta se zahvalila g. županu, občinskemu svetu in vsein činiteljem v imenu okraja g. Rafko Plevčak in v imenu krajevne JRZ g. Rezar. Novo tramvajsko progo je blagoslovil dr. Tomaž Klinar, ki sta mu asi-stirala ravnatelj Rakovnika dr. Blatnik in ravnatelj banovinskega vzgajaližča dr. Volčič.
Pri slovesni otvoritvi proge je občinstvo prav prisrčno akiamiralo dr. Adlešiča in vse občinske svetnike.
Predstavniki so se nato podali v prostore zavoda na Rakovniku, kjer je bila malica.
Ob tej priliki so bili pogoščeni vsi delavci, ki so gradili novo progo. Hvalevredno je za dva podjetnika z Dolenjske ceste, to je za g. JelaČina, ki je dal brezplačno vse vino, in g. Rezarja, ki je dal vse meso za pogostitev, tako zastopnikov kakor tudi številnega delavstva.
Zgraditev nove in tnko dolgo zaželene proge ,fo med vsem p-ehivalstvom karlovškega in dolenjskega okraja vzbudila splošno zadovoljstvo in priznanje sedanji občinski upravi. Preosiali del proge, to je od šentjakobske šole pa do magistrata bo prenovljen spomladi.
Vojnik pri Celju
NaS voditelj dr. Korošec se je oglasil preteklo nedeljo pri našem župniku. Ko je zvedel o lepem napredku tukajinjega fantovskega odseka 111 dekliškega krožka, je daroval vsakemu po 100 din. G minislor! V imenu naših fantov in deklet: iskrena hvala! Bog vas živil
Klic Brezmadežne mladini
St. Bonaventura pravi: »Pridigi na gori bi imeli dodati Se en blagor: Blagor tistim, ki Marijo ljubijo, ker oni bodo rešeni.«
cslanlea Marije se glasi: Marijanska Čast obsega marijanske dolžnosti. Te so:
1. Marijanski Idealizem: Da stremimo po višjem razumevanju vere in življenja; da ljubimo vse, kar je čisto, lepo in vzvišeno; da smo navdušeni za vse dobro; da imamo radost v duši.
Marijin otrok bodi otrok sonca, zakaj Kristusovo sonce mu razsvetljuje vsa pota. Saj pravimo, da je Marija jutranja zarja, ki vzide še pred soncem.
2.	Marijansko viteštvo. Marijini otroci so Marijini vitezi. Viteški duh, viteška hrabrost in odločnost značaja, viteško premagovanje in disciplinal
Sami sebe moramo vzpodbujati k duhovnosti. Zmeraj moramo začeti pri svoji osebi. Marijino otroštvo je najboljša šola čednosti. Predvsem pa je visoka šola čistosti, je prava noblesa, gosposkost duha. Marijanski čut za čast je zoper vsakršno strahopetnost, ne prenese polovičarstva, ne suženjske uslužnosti spričo nizkotnosti in podlosti.
3.	Marijanski apostolat Kongregacija je častna legija, ki naj širi po svetu kraljestvo Kristusovo in Marijino.
»Pomni:«
Marija je stopila vsem zmotam na glavo. Marija je premagala pekel in ga bo še zmeraj premagala. Marija je kakor božja armada, ki je pripravljena na odhod na bojne poljane. Vsi svetniki in verski junaki so do Mariji prejeli hrabrost in moč.
Iz tega sklepaj:
V kraljestvu božjem ne smeš biti nizkoten egoist, ki misli samo nase. Spoznati moraš versko, moralno, socialno bedo naše dobe in si moraš prizadevati, da jo z Marijo obvladaš — v svojem okolišu, v svojem poklicu, v svoji družini, v svoji kongre-gaciji, v svoji župniji!
Da si Marijin otrok — to se pravi, da te je Marija poklicala na vodstvo za sveto službovanje.
Udejstvovati se moraš ▼ marijanskem pomenu, da moliš, se žrtvuješ, navdušuješ. Ni zadosti, da si otrok Marije, marveč moraš biti misijonar, misijonarka Marije.
Zatorej na Marijino frontol
Ali pomagaš, da nastane v tvoji župniji prava Marijina pobožnost? Ali pomagaj, da se Marijina dežela, Slovenija, zbudi iz verske in moralne brezbrižnosti? Ali pomagaš, da se v vaši Marijini kongregaciji bolj vneto deluje?
Marija je kraljica mladine — bodite vsi — mladina Kraljice.
Obhajajte z veseljem današnji praznik Marijinih otrok, praznik Brezmadežne I
H. Heine:
Moji materi
Navadno nosim prav pokonci glavo, moj duh je malo trmast in uporen; že kralja videl bi, njegovo slavo, ne klonil bi pred njim, ne klečal boren.
VendAr, • mati, ti povem odkrito: naj se pogum s ponosom mi odera, ko tebe vidim le, sladkost prikrito, sem ves ponižen, moj napuh okleva.
Ni li tvoj duh, ki me tako poniža, visoki duh, ki drzno se t temi ti niža in se kot blisk nebeški luči bliža?
Mar moči me spomin, da se zgodilo jo kaj, kar ti srce je nžalostilo? Srce, srce, ki me je tak ljubilol
2.
Ves bloden sem od tebe se poslovil hotel sem priti svetu vse do kraja, potrkati na dvor ljubezni raja, da bi v ljubezni srečo si prenovil.
P« ulicah vodila me je noga, iztezal sem roke pred vsemi vrati: le majhen dar od vas, ljudje bogati — povsod pa hlad me sprejme, vsak se roga.
In Tedno ta. ljubeznijo nem hodil, nikjer jo našel, ves bolan sem blodil, domov nje duša šla, povsod pregnana.
Tedaj nebo mi tebe je poslalo ln oh, kar ti t očesu je igralo, bili ljubezen je, zaman iskana.
Materi za god poslovenil Leopold Stanek.
CONTINENTAL
Trajno darilo za Božiči
IVAN LEGAT
LJUBLJANA MARIBOR
Vetrlnjska 30
Tel. i nt 24-34
Končno smo sami v omari
Tak Je vzklik pomlajenega parila, ki Je sedaj po pranju t terpentlnovlm milom »Oven« Idealno čisto ter v veliko veselje gospodinje, ki odslej rabi samo milo »Oven«, ker daje perilu prijetno svež vonj.
titptniincnto tovtfo
OS) 25 letnici prekmurskih »Kovin«
Prešernova 44
TeL int. 26-36
Prav pred 25 leti, na Marijin praznik, dne 8. decembra 1913, je prva številka »Novin« kot neko veselo, čeprav še plaha adventno sporočilo stopila pred slovensko ljudstvo med Muro in Rabo. V obliki verskega lista je skušala prekmurska ljudstvo prosvetiti in ga pripraviti za lepšo bodočnost.
Med tem, ko so Slovenci v Avstriji, čeprav pod tujim jarmom, ..vendarle razvili svojo narodno kulturo in literaturo, je slovenskemu ljudstvu med Muro m Rabo madžarski režim skušal zapreti vrata sploh v vsako najmanjše narodno izživljanje. Razen stroga cerkvenih knjig mu ni dovolil nobene duševne hrane, vendar so mu prav knjige obeh KOzmičev in drugih prekmurskih cerkvenih pisateljev nudile vsaj tisti minimum, da je moglo vsaj v cerkvi in doma misliti slovensko. Toda madžarska narodna nestrpnost je hotela tudi to zatreti. Z nastankom dualizma leta 1867 sa se Madžari, ki so sedaj dobili absolutno nadvlado nad Slovani v ogrskem delu države, vrgli na delo, da popolnoma zatro slovenska ljudstvo v sedanji Slovenski krajini. Niti mu niso pustili naziva Slovencev, imenovali so jih »Vende«, češ da nimajo nobenih zvez s Slovenci onstran Mure. To miselnost posebno prekmurske »narodnosti« je zastopala celo ogTska delegacija na mirovni konferenci v Parizu leta 1919 Njen izvedenec za Slovensko krajino prof. Aleksander Mikola iz Budimpešte je poudarjal to misel, da bi dokazal, da Slovenska krajina etnografski ne spada k Sloveniji. Še poraz-nejše je vplival na nemadžarske narode Apponijev šolski zakon, ki je dovoljeval le madžarske šole, ker sa hoteli nemadžarske narode, posebno Slovence popolnoma pomadžariti. Meščanstvo, kolikor ga je bilo v Slovenski krajini, in uradništvo je bilo popolnoma madžarsko, ali vsai madžarsko vzgojeno. Le kmečki stan in njegovi dušni pastirji, duhovniki so govorili slovenski. Toda kakšen je bil paložaj kmečkega stanu! Leto 1848 mu ni prineslo svobode kakor ostalim Slovencem. Še vedno je tla-čanilo madžanskim veleposestnikom in grofom, ki so kot gospodujoči stan imeli odločilno besedo nad bitjem in nehanjem prekmurskega kmeta. Ti eo skrbeli zato, da bi se slovenski kmet čimprej poma-džaril.
Tada dušni pastirji so stali budno na straži. Slovenska narodna zavest se je takrat že močno vkoreninila v slovenskem duhovništvu med Muro in Rabo. Dr. Franc Ivanoci, kanonik in dekan na Tišini, ki ga opravičeno smemo nazvati narodnega buditelja prekmurskih Slovencev, je takrat že imel zbrano okoli sebe lepo vrsto mlaiših duhovnikov ter jim je z živo besedo kazal na Slovence v Avstriji čez Muro. Njegova najboljša, najpožrtvo-valnejša in prežeta z močno narodno zavestjo sta bila tedanji kaplan pri Sv Jurju Ivan Baša, po-rnejši dekan rn župnik v Bogojini ter kaplan na Tišini Jožef Klekl, sedanji narodni voditelj prekmurskih Slovencev, ki je po Ivanocijevi smrti leta 1913 z velika požrtvovalnostjo in ljubeznijo nadaljeval Ivanocijevo delo. Vsi ti so živo čutili potrebo po slovenskem časopisu, v katerem bi mogli svojim mislim dati široko pot med slovenskim ljudstvom. Tako so že leta 1904 ustanovili in izdali koledar, ki je nosil naslov: »Najszvetejsega srca Je-zusovoga Veliki Kalcndar Za Ludsztvo« in že istega leta je izdal Jožef Klekl kot takratni kaplan v Crensovcih mesečnik z naslovom: »Nevtepeno po-prijeta Blaszena Devica Marija«, sedaj Marijin list, ki je bil popolnoma vereki, ki naj bi ljudstvo poučeval v verskih zadevah. 0 čem drugem takrat slovenski list niti ne bi smel pisati, ker so Madžari z energično in brezobzirna roko preprečevali vsak tak poskus. Šele leta 1908, ko si je Avstro-Ogrska z anefkisiio Bosne in Hercegovine nakopala na glavo mržnjo skoraj vse Evrope, in leo so se slovanski narodi v njej sami začeli ponovno gibati, se je porodila prilika, ki jo prekmurski slovenski katoliški duhovniki niso zamudili. Par let pozneje je tedanji kaplan v Crensovcih Jožef Klekl izdal leta 1913, na Marijin praznik 8. decembra tednik »Novine«. Kot političen list bi bil seveda zabranjen. Zato je izhajal pod naslovom: »Novine, pobožen, družbeni pismeni list za vogrske Slovence«. Pa še tudi kot tak je imel list hude nasprotnike. V Slovenski krajini ga niso hoteli tiskati. Mogel je izhajati le v škofijski tiskarni v Somb;ithelyju, kjer ga je vzel sombateljski škof Janez Mikež kot cerkveni list
Najlepši Marijin praznik
O prazniku Marijinega brezmadežnega sipo-četja večkrat celo izobraženi katoličani nimajo pravega pojmovanja. Mnogi razumevajo pod to dogmo nauk, da je Marija spočela Jezusa in ga rodila, ne da bi njeno devištvo bilo omadeževano. Toda skrivnost današnjega praznika nam pravi, da je Marija bila v naročju svoje matere sv. Ane spočeta brez madeža izvirnega greha. Ker obstoji izvirni greh v tem, da nima duša posvečujoče milosti božje, je torej Marijino telo bilo z vsega početka bilo združeno z dušo, ki je bila okrašena z božjo milostjo.
Otroci svojim staršem niso le slučajno podobni, ampak jim stičijo po naravnih zakonih. Ker pa je Marija naša resnična nadnaravna mati, se moramo potruditi, da bo naša duša nosila poteze naše Matere, in sicer take matere, ki ie bila brezmadežna. Toda utegne kdo reči, izvirni greh se nam itak izbriše pri sv. krstu! Krščen človek, ki se ne zaveda nobenega smrtnega greha, ima z milostjo okrašeno dušo, kakor jo je imela Marija že ob svojem spočetju.
To je res! Toda ker Marija sploh nikdar ni imela izvirnega greha, je bila prosta tudi njegovih žalostnih nasledkov, to je grešnega poželenja in telesne smrti. Pri nas izbriše sv. krst le to od izvirnega greha, kar je grešnega značaja; toda posledice ostanejo: ostane slabo poželenje s celo množico skušnjav in telesna umrljivost z njenimi predznaki, ki so trpljenje, bolečine in bolezni. Tu nam nič drugega no preostane, kakor da se po-
gumno postavimo skuSnjavc.u v bran tn da tudi trpljenje in bolečine potrpežljivo nase sprejmemo in se vse življenje pripravljamo na dobro smrt, ako hočemo postati podobni naši nadzemeljski brezmadežno ej>očeti materi.
Poželenje ni greh. ampak prihaja od greha in vodi k grehu, ako mu pritrdi volja Kolikor-krat pa se s pomočjo milosti božje, ki nam jo Nog daje na razpolago, skušnjavam upremo, imamo zasluženje, ki nam poveča posvečujočo milost in s tem tudi večno blaženstvo. Tako nam ravno skušnjave nudijo na tisoče prilik, da postanemo svoji Materi podobni, ker na eni strani vedtio lažje zmagujemo moč skušnjav in se tako vedno bolj oddaljujemo od grobne poželjivosti — vaja tudi tukaj napravi mojstra — in ker na drugi strani na ta način našo dušo bolj in bolj lepšamo in vedno bolj posvečujemo Kakor čebela tudi iz strupenih cvetov srka med, moremo tudi mi slabo postaviti v visoko službo dobrega. Tako dobesedno služi onim, ki Boga ljubijo, vse v dobro (Rim. 8. 28). Vemo. da se z vsakim še tako majhnim dobrim delom pomnožuje posvečujoča milost in v življenju imamo priliko za tisoče dobrih del in za tisoče zmag nad slabšim Človekom.
Tudi bolezen in telesne bolečine moramo premagati, nko hočemo bili podobni brez madeža spočeti Materi Tu je naše najboljše zdravilo |x>-Irplienje. Ze iz či«to naravnega stališča je potrpežljivost najboljše zdravilo. Kdaj je še kaka telesna bolečina postala manjša v nepotrpežljl-vosti? Kdai se je tudi najmanjša bolezen umaknila pred jeznim srdom? S potrpežljivostjo nr premagamo le najlažje duhovnih skušnjav, ampak
tudi telesno trpljenje. Kakor si kristjan lz skušnjav nabira zasluge, tako si brez števila zaslug pridobi tudi iz »glasnikov emrtic. Celo tedaj nam potrpežljivo prenašanje telesnega trpljenja vsako vrste pride v dobro, če nam ga je Bog poslal zaradi osebnih grehov Tako se na kristjanu, ki potrpežljivo premaguje duhovne skušnjave in telesno trpljenje, izpolnjuje Kristusova beseda njegovim a|H>stolom: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje dušeč (Luka 21, 19).
Vse te zmage nad duševnimi skušnjavami in nad telesnim trpljenjem v pravi krščanski potrpežljivosti niso drugega kakor premagovanje, zatajevanje, dnevno odmiranje. To dnevno odmiranje nam smrt napravi lahko, ker se v umiraju nekako neprestano vadimo, in drugič, ker po lepem marijanskem življenju sledi tudi marijanska smrt. Naša Mati je umrla iz hrepenenja po svojem nebeškem Otroku in od koprnenja po nebeški blaženosti. »Dragocena je smrt pravičnega v božjih očeh < Seveda je Marija bila po smrti z dušo in telesom v nihesa vzida, ker ni imela izvirnega greha. Toda v sami smrti bo tisti kristjan Brezmadežni podoben, ki je v omenieneni smislu živel marijansko življenje, ker je nasledke izvirnega greha zmagovito premagoval.
Marija je danes prejela prvo milost. Zato je Marijino brezmadežno spočetje najlepši Marijin praznik, nad katerim plava posebna milina in izredna lepota. In tudi mi moremo hiti deležni te nebeške lepote v življenju in smrti, če smo kot ljubeči Marijini otroci prave volie S kakšnimi občutki in sklepi bo sleherni Marijin otrok praznoval današnji praznik in se z vso dušo poglobil v njcgo>o prelepo skrivnosti
pod svoje akrilje. Težko je bilo tako daleč ereje-vati list, da pa je bil zelo potreben in da se ga je slovensko ljudstvo Slovenske krajine tudi želelo, nam pove dejstvo, da se je priglasilo takoj dovolj naročnikov in da je list pognal močne korenine med tedanjimi ogrskimi Slovenci. Razen versJuh in gospodarskih člankov so »Novine« seveda tudi prinašale članke in pesmice o lepoti slovenskega jezika in o ljubezni do domovine. Tako se je med prekmurskimi Slovenci vedno bolj vzbujala ljubezen do slovenske grude m slavenskega naroda in to nalogo vršijo »Novine« še danes, ko slavijo svojo 25 letnico.
Prav ie, da si danes ogledamo tudi vpliv tn dela »Novin«, ki so ga opravljale med slovenskim f>rekmur®kim ljudstvom v tej dolgi in za prekmurske Slovence zelo važni dohi. Razdelimo ja lahko v dva dela: pred preobratom in po njem.
Velik uspeh »Novin« je že v samem dejstvu, da so izhajale in tako dokazovale, da so Slovenci, in to piroti volji gospodujočega naroda, ki je prekmurske Slovence hotel zanikati. Poleg tega pa »o »Navine« opravljale prevažno poslanstvo tako v prosvetnem in kulturnem pogledu, kakor tudi v gospodarskem. Prekmursko ljudstvo se je ob »No-vinah« učilo in privadilo čitaja, saj je našlo v njih vsega, kar pač potrebuje za vsakdanje prilike. — Tu 6e je poučevalo o dogodkih širom sveta, si širilo obzorje ob raznih poučnih člankih o najrazno-vrstnejših kulturnih zadevah, se učila o pametnem gospodarstvu, umnem kmetijstvu in podobnem. Med svetovno vojsko, ko je cenzura zatirala vsako svobodno misel, »o »Navine«, v kolikor so pač mogle, priobčevale poročila o razvoju dogodkov, dale zaslutiti konec Avstro-Ogrske in končno lahko pozdravile tudi naše osvobojenje, lri pa je najprej le za trenutek pogledalo k nam. Ko so boljševistične čete Bele Kuna razširile svojo gospodstvo tudi nad Slovensko krajino, »o se pola-lastile tudi »Novin« in jih prevzele, tako da je nekaj številk izhajalo kot glasilo boljševikov. Toda 1. avgusta 1919 je končno prenehala tudi njih diktatura in zadihali so prekmurski Slovenci svobodni jugoslovansk zrak.
Neposredno pred prevratom je nastopila ra »Novine« doba novih nalog in novih ciljev. Doslej »Novine« niso mogle mnogo pisati o Slovencih sploh in poučiti prekmursko ljudstvo o velikosti in veličini Slovencev onstran ogrske meje. Toda po razsulu Avstro-ogrske monarhije, ko se je madžarska cenzura nekoliko omehčala, »o začele prinašati »Novine« pomembne izjave, oziroma neke vrste resolucije, ki so zgodovinskega pomena za osvobojenje Slovenske krajine.
V tem času so pisale »Novine« že odkrito narodno. Madžari so spremenili svojo taktiko in so začeli ponujati prekmurskim Slovencem neko avtonomijo v obliki »Murske županije«. »Novine« so pisale o tej ponujani avtonomiji 5. januarja 1911 sledeče: »Ponfijajo nam slovensko ravnano magjar-sko županijo (me£rye). To telko pomeni, ka menši časniki do znali slovenski, nego višja že več ne, oni bodo Magyari. Te forme nam ne trbe, v to ne privolimo, Bogojanski narodni svet posebno županijo (megye) prosi za Slovence, ta slovenska žu-panija nikšega dela ne de mela z drugimi magyar-skimi županijami. To je najmenje ka želimo. Ci nam to ne dajo, opravičena je žela onih, ki vu zdriiženji vseh Slovencev vidijo rešenje naroda.«
Sedaj Madžari niso rekli več, da ni Slovencev, ampak v slovenščini pisane letake so širili z naslovi kakor: »Vogrszki domovinszki Szlovenci!« »Dragi Szlovenszki bratje«. Dne 12. januarja so prinesle »Novine« tudi poročilo o radgonskem shodu, ki se je vršil 26. decembra 1918 takole: »V Radgoni na Štefanovo se je vršo tabor, Prišli so i Prek-murci. Za predsednika so postavili vogrekega Slovenca iz Beltinc. Sprejeli so resolucijo (odločbo): Prvi tabor prekmurskih Slovencev pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države SHS i jo prosi, da vzeme kmalu pod svoje okrilje slovensko Prek-murje.« Še predno so Jugoslovani zasedli mimogrede Prekmurje, so prinesle »Novine« 5. januarja 1919: »Zadnji čas je že, da se reši ubogo ljudstvo (v Prekmurju). Kdaj bodo ga vendar naši šli braniti? Če ne hitro, bo prepozno! Te pokrajine bi morale že davno biti zasedene.« (Matija Slavič: Prekmurje, 1. 1921., stran 41, 42 in 43). V tem smislu so »Novine« stalno navduševale svoje čitatelje in jih seznanjale z vsemi dogodki, ki 60 6e tikali slovenskega naroda kot celote.
V političnem oziru »a se kot katoliški list pridružile politiki dr. Korošca in S. L. S. ter v smislu teh načel družile veliko večino prekmurskega ljudstva okoli voditelja slovenskega naroda. S to krepko armado za seboj so se spustile v boj za potrebe Slovenske krajine ter izvojevale popolno slovensko gimnazijo v Soboti, okrožno sodišče v Soboti, kmetijsko šolo v Rakičanu, most čez Muro pri Pe-tajneih itd., vedno v najtesnejši zvezi z vsakdanjimi potrebami in željami ljudstva. Poleg tega pa so vodile borbo za agrarno reformo, ki je bila v Slovenski krajini nujna, saj so imeli madžarski ve-likaši v svojih rokah več kot polovico vse zemlje. Vedno so zagovarjale stališče pravične razdelitve in »o svoje prizadevanje končno videle tudi uresničeno. Zelo važno vlogo so igrale v letu 1926 in 1927, ko se je hrvatska propaganda vrgla na delo, da bi Slovensko krajino pridobila za Hrvatsko in jo kratko proglasila za del Hrvatske. Z vsctn ognjem so zagovarjale slovenski značaj dežele in so končno slavile svojo zmago nad hrvatskimi težnjami.
Ko danes slavimo 25 letnico Izhajanja »Novin«, se moramo spomniti tudi vseh tistih, katerim sc moramo zahvaliti, da so poklicali »Novine« k življenju in z njimi budili med prekmurskim ljudstvom narodno zavest in z njo narodno osvobojenje in zedinjenje z ostalimi Slovenci. Imena dr. Ivanocija, Baše in šc sedaj živečega narodnega voditelja prekmurskih Slovenccv Jožefa Klckl.i bodo v zgodovini našega naiouricga prebujenja zapisana z zlatimi črkami.	Jože Maučec.
Ljubljanske novice
Slovenska Ljubljana
co v nedeljo, II. decembra volila takole: »Glasujem za listo dr. Stojadinoviča in za krajevna kandidata dr. Antona Korošca in Pavla Masiča«
1 Naseljevanje Slovencev je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Pavel Blaznik na X. prosvetnem večeru, ki bo v petek 9. decembra ob 8 v beli dvorani. Predavanje je oprem*jeno s 9kioptičnimi slikami, ki nam nazorno kažejo, kako se je to naseljevanje v zgodovini vršilo. Vljudno vabimo cenj, občinstvo na ta prosvetni večer
1 Prodstave filma »Jugoslavija včeraj in danes« bodo danes dopoldne, in sicer ob 8 v kinu »Slogi« in »Matici«, po končanem zborovanju pa ob pol 12 druga predstava v kinu »Matici« in ob 12 druga predstava v kinu »Slogi«. Vstop je brezplačen. Občinstvo naprošamo, naj si ogloda ta film. V petek pa bo predvajal isti film kino »Union« ob 6; vstop brezplačen. Za »Slogo« in »Matico« pa bomo še naknadno v petek sporočili.
Ljubljanski Diogen ali Mačkov general išče armado
1 Mestna kuhinja in prenočišče za revože
prične s svojo pomočjo v petek, 9. decembra opoldne v stari cukrarni na Poljanskem nasipu št. 40. Njena vrata so odprta vsem lačnim in vsem brez dela in brez strehe ter brez denarja I
1 Društvo Dobrodelnost in uprava Vajenskega doma, Kersnikova 4, se v svojem in v imenu vajencev, oskrbovanih v zavodu, najlepše zahvaljujeta vsem tvrdkam in zasebnikom, ki so z darovi perila, živil, sadja in drugih potrebščin ter z denarnimi prinosi pripomogli k lepemu Miklavževemu obdarovanju revnih in pomoči potrebnih vajencev in sirot. Bog Plačaj tisočkrat.
Ako se oeljete z avtobusom k Sv. Križu, Vas stane vožnja tja in nszai samo 2 din.
1 Na umetniški razstavi skupine A. G. Kos-Miha
M&leš-France Gorše v Jakopičevem paviljonu bo vodstvo danes na praznik ob 14. Vodii bo koroški rojak akad. slikar Franjo Golob. Ljubitelji lepe umetnosti vabljeni.
1 Gobe — najhujše Skodljivke stavbam. Stavbenik g. Kavka opravlja sedaj s pomočjo zidarja-strokovnja-ka g. Lebarja iz Sneberij prav zanimivo stavbno delo v hiši na vogalu Tavčarjeve ulice in Kralja Petra trgu, ki je last ge Šavnikove. V prostoru, kjer je bila mlekarna, so postavili močne opornike in so začeli razdirati najprej lesena tla mlekarne, nato strop, nakar so vse podprli s tramovi. Zasledili so mod obema hišama gnezdo gob, ki so prave skodljivke stavbnemu lesu. Material odvažajo v jame .n zazidavajo zidovje mesto z opeko s kamnom. Delo je zelo nevarno, kajti potrebna je velika previdnost, da se pri tem nc podere vsa stavba.
1 Ažur. entol, vezenje perila, oblek, mono-gramov. »Vezenina«, Jurčičev trg.
V novi manufakturl p^ š^fovjej,,
vse vrste zimsko blago dobro, poceni in za vsak okus JELOČNIK & SiMfiNČlt • L ual ana - Pred Škofijo St. 13
1 Za kidanje snega po mestnih ulicah potrebuje mestno cestno nadzorstvo večje število delavcev. Na dan, ko zapade sneg, sprejema mestno cestno nadzorstvo delavce ob 4 zjutraj na dvorišču nekdanje šentpetrske vojašnice, kjer dobi delavstvo tudi potrebna pojasnila.
1 Namočene polenovke vsak petek v gostilni pri »Bobenčku«
I Premirje med pravdnrjl. Zadnja dva dneva opazuje človek na sodišču nekak idealen mir. Med prav-darji je nastopilo premirje. Ob torkih in sredah je navadno na hodnikih okrajnega sodišča prav živahen vrvež. V torek in včeraj je bila celo »soba št. 23«, ki ji pravijo prislni Ljubljančani »špetirzol«, zaklenjena Mnogi sedaj prav živahno razpravljajo o decembrski amnestiji. Čufcjo se dostkrnt prav čudna tolmačenja od strani laikov. So ljudje, ki menijo da spadaio tudi privatne tožbe zaradi prestopka razžaljenja časti pod amnestijski ukaz. pa se motijo.
I Zanimivosti z živilskega trg«. Kakor h;tro se po-iavijo na trgu prve pomaranče, izgine grozdje. Na trgu ni več grozdja, le samo no delikatesah ga lahko pe-
Krno Kodelievo tei.4i-64m*r Danes oh not 3, pot 6. in pol 9 uri
Igra na dvoru
(Hansi Knoteck)
Bestiia
(Frederuh March) Pozor! Qb pol 3. url dvolnl sporen - znižane ceno
tičen človek dobi za drag denar. Sadni trg je sedaj srednje založen z jabolki raznih vrst. Cene so višje Prvovrstna jabolka so sedaj po 6 do 7 din, ko so bila še pred dobrimi 3 tedni po 4 do 5 din. Zadnje gobe
—	mrznice ali sivke — so bile naprodaj v ponedeljek. Seda] jih ni več. Lepe cvetače je bilo včeraj na trgu obilo na izbiro. Cena 6 do 7 din kg.
Gledališče
Drama. Četrtek, 8. decembra ob 15: Snegul čira. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: Dobrudža 1916. Izven.
—	Petek, 9. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju in Ptuju.)
Opera. Četrtek, 8. decembra ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: Don Kihot. Red Četrtek. — Petek, 9. decembra ob 15: Poljub. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol.
Prireditve In zabave
Fantovski odsek v Mostah priredi s sodelovanjem Dekliškega krožka drevi ob 8, v Ljudskem domu v Mostah, akademijo. Na sporedu je 18 točk. Glasbene točke pod vodstvom g. Riharda Beuermanna.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani uprizori v nedeljo, 11. decembra ob 8 zvečer ob 20 letnici smrti Ivana Cankarja njegovo dramo v treh dejanjih »Jakob Ruda«.
Dekliška Marijina kongregacija v Spod. Šiški vljudno vabi k igri »Prisegam«, ki jo uprizori drevi ob 8 v samostanski dvorani. Pridite I
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Šmart-nem pod Šmarno goro priredita drevi ob 6 v dvorani Prosvetnega doma svojo prvo akademijo v proslavo Brezmadežne.
Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob pol osmih na čast Brezmadežne akademijo z zelo pestrim sporedom. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Drž. konservatorij v Ljubljani bo imel sredi meseca decembra dve interni in eno javno produkcijo. Prva interna produkcija bo v solioto 10. t. m. v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Nastopi oddelek prof Sosta V petek 16. t. m. bo interna produkcija v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica. Obe interni produkciji bosta v Hubadovi dvorani, začetek ob 17. Javno produkcija pa bo v ponedeljek 19. t. m. ob 18.15 v veliki filharmočni dvorani v proslavo 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije. Natančni spored javimo.
Predavanja
V okvira našega drž. konservatorija bo predavala v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici ga. Ivanka Negro-Hrastova. Naslov predavanja je: Pevska tehnika in motnje glasu. Vstop k predavanju prost, pobirajo se prostovoljni prispevki v korist revnim konservatoristoni.
VSE M trgovinam In traltham
v mestu in na deželi priporočamo naše lene
ftoZične fotorazglednice
Spedlalno lotnirgovlna
Janho Pogafnlh, Ltubitana, Tyr?eva c.20
Sestanki
Ljudska univerza v Ljubljani bo imela svoj občni zbor v petek 9. t. m. ob 18 v prostorih drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Gregorčičeva ulica.
Cerkvena glasba
Frančiškanska cerkev danes ob 9: Franc Schu-bert: Missa in G-dur za soli meš. zb. orgle in orkester. Dr. A. Faist: Ave Maria (offertorij). J. Mitterer: Benedicta est tu (gradnale). Po maši: Sattner: Marija, kako si lepa, solo, meš. zb., orgle in orkester.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v četrtek: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste; v petek: dr. Kmet, Tyrševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Izgubljena je bila denarnica z manjšo vsolo denarja in s spominčki od Tabora do hiralnice sv. Jožefa. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v naši upravi.
Dama, ki je izgubila zlato brošo ob priliki zborovanja trgovcev, industrialcev in obrtnikov JRZ v Trgovskem domu, naj se zglasi v mestnem lajnižlvu JRZ na Gos|>osvetski cesti 10-1.
Ptuj
Marijina družba minoritske župnijo Sv. Petra in Pavla v Ptuju proslavi danes svojo 40 letnico. Dopoldne ob pol 10 sprejem novink, nato pridiga in sv. maša. Popoldne ob 15 bo v mestnem gledališču v Ptuju akademija v čast Brezmadežni. Vstopnina 8, 6, 4 in 3 din Predprodaja vstopnic ho danes dopoldne v društveni sobi minoritskega samostana.
Preserje
Nasprotniki JRZ so izgubili glavo. Edina tolažba jim je še trganje plakatov JRZ. S tem kažejo, kako bi vladali samo s silo. Zato bomo vsi volili JRZ I
POZOR
Še je čas, da si nabavite res dober radijski aparat, to pa samo, ako kupite znamko
K0M1NG
ki je svetovno znana in priznana
P0Z81
Zapomnite si
KORTING te K0OTING
Glavno zastopstvo
Anton Dirke. IJuDIfona
Mestni trg 9 — Telefon 24-56
KGrting - BSatipanM - $aclisenwcrh
Zasačen ponarejevalec bankovcev
1000 ponarejenih bankovcev po 500 din zaplenjenih
Maribor, 7. dec.
Mariborska policija je Imela danes izredno srečen dan. Razkrinkala in aretirala je ponarejevalce, ki so pripravili okrog 1000 kosov bankovcev po 500 din ler jih že nat>ol izdelali. Policija je zaupno izvedela, da v Radvanju v novi hišici, ki stoji nasproti gostilne »Pošta«, izdelujejo denar. Ugotovila je, da je to hišico nedavno vzel v najem 36-letni odvetniški uradnik Mohor Vabič iz Maribora, ki pa stanuje v mestu. Mariborska policija je danes pod vodstvom predstojnika kriminalnega oddelka. viSjega nadzornika g. Cajnka in v prisotnosti orožniškega komandirja g. Žagarja iz Studencev izvršila v omenjeni hi-
šici preiskavo, ki je imela popoln uspeh. V kuhinji so dobili Mohorja Vabiča ravno pri izdelovanju ponarejenih bankovcev. Dobili so tudi vse njegovo orodje, ' * i • . "
i . in tudi vso zalogo dogotovljenih falzifikatov. Vabič je izredno spreten risar, r	,	j
"	- 4.	"----- * .
ti	/ 4 ^	d . A . ,	» A .A
mel je 1000 komadov falzifikatov že tako dogotovljenih, da bi jih čez nekaj dni lahko začel izdajati v promet. Falzifikati so se mu izredno dobro posrečili. Aretacija Vabiča je zbudila v Mariboru veliko pozornost.
Maribor
m Mariborski muzej je dobil doslej največjega mecena. Upokojeni notar g. Oton Ploj, ki živi sedaj v Mariboru, nekdaj pa je bil notar v Radgo,ni, je zgodovinskemu društvu za mariborski muzej darovala Tišovega sliko pokoinega viteškega kralja Aleksandra, katero je 1. 1921 kupil za 57.000 kron, veliko baročno Marijino sliko, 3 plastike kiparja Eiletza, ki živi sedaj na Dunaju, uro, sabljo, zlato dozo protagonista ilirizma Janka Draškoviča in vrsto arhivalij. To je doslej največja poklonitev mariborskemu muzeju od njegove ustanovitve. Gospodu notarju gre za lep dar največja zahvala. Gospoda notarja naj bi drugi po svojih možnostih posnemali!
m Sestanek mariborskih in okoliških obrtnikov bo v petek 9. decembra, ob pol 8 zvečer v restavraciji Senica v Mariboru, Tattenbachckva ul. 5.
m Mohorjeve knjige so dospele. Naročniki naj jih dvignejo pri župnijskih uradih. Ob tej priliki naj poravnajo naročnino za prihodnje letol
m Prijatelji dijaške mladine naj se danes dopoldne qb 10 udeležijo mariianskega zborovanja, ki bo v dvorani na Aleksandrovi cesti, zvečer pa naj posetijo akademijo!
m Kandidatom na Mačkovi listi slaba prede. Iz mnogih kraiev obeh mariborskih okrajev smo dobili sporočila, kako klavrno potekajo shodi Mačkovih kandidatov dr. Vauhnika, dr. Reismana in Pirkmajerja. Skoraj na vseh shodih je med poslušalci več pristašev JRZ kakor pa njihovih. Zato je tudi povsem razumljivo, da kandidati nimajo časa veliko govoriti, ker jim poslušalci sami shode kaj kmalu zaključijo. Tudi to je predznak volilnega izida. Bolje bi bilo, da bi Mačkovi kandidati ostali kar doma!
m Blaupunkt in Radione radio aparati M Oz-
vatič. Cafova 1
m Veliko zanimanje je vzbudila umetniška razstava mariborskih slikarjev, ki bo odprta danes dopoldne ob pol 11 v beli Unionski dvorani, tudi zaradi nagradnega žrebanja. Šest umetniških slik v skupni vrednosti 10.000 din bo razdeljenih med srečne dobitnike.
m Ljudski oder ima jutri, v petek, zvečer ob 8 na odru važen sestanek. Vsi in točno!
m Odmevi štrajka v podjetju Res in drug. Bivši poslanec in socialist ter sedanji kandidat učitelj Dobcršek se je pred časom v »Jutru« hvalil, kako je uspel štrajk v imenovanem podjetju, ki ga je on organiziral. Posledice nerodno in nepremišljeno organiziranega štrajka se sedaj že kažejo. Od 300 delavcev, ki so štrajkali, je bilo na delo zopet sprejetih le 140, od teh pa bo v nekaj dnevih, kakor pravijo poročila, zopet 100 odpuščenih. Tak je tarej rezultat plodonoeega dela g. socialista Doberška, ki bo v nedeljo pri volitvah od vsega delavstva dravograjskega okraja dobil zasluženo brco,
m Stolna Vincencijeva konferenca v Mariboru iskreno prosi dobre Mariborčane, da njenega pooblaščenega nabiralca ne odklanjajo, temveč da 6e oddolžijo z majhnim prispevkrun. Konferenca ne podpira brezposelnih in takih, ki dnevno pritiskajo na vrata, ampak stare in onemogle, ki svojega uboštva ne upajo javno kazati, pa 6o zaradi hudega pomanjkanja in bede, v kateri živijo, v prvi vrsti potrebni pomoči.
Zobotehniki dobe svojo zbornico
Na podlagi pooblastila zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih, specialistih za bolezni zob in ust ter o zobnih tehnikih, je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal uredbo o organizaciji dentistično-tehni-ške zbornice, v
Z izdajo te uredbe o dentistični-tehniški zbornici je rešeno važno vprašanje dentističnega poklica in ponienja zagotovljeno zaščito njihovih pravic in ureditev medsebojnih odnošajev, kakor tudi zagotovilo njihove stroke in nadzorstva nad posamezniki.
Sedež te zbornice ho po tej uredbi v Belgradu, zaradi olajšavo v delovanju pa so predvidena poverjeništva v Belgradu, Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani.
Član te zbornice mora biti vsak denlist in zobotehnik v kraljevini Jugoslaviji, kakor tudi sleherni zobni zdravnik hrez fakultetne izobrazbe.
Nalogo te zbornice ie, da ureja položaj svojih članov in njihove odnošaje do drugih ustanov in oseh, da po svojih činiteljih ščiti interese in pravice svojih članov ter da skrbi za socialno zašfilu svojih članov in njihovih družin, da skrbi za gospodarsko pomoč svojim članom in za njihov stro-
kovni napredek, da vzdržuje disciplino in skrbi za ugled stanu, da nadzoruje delo svojih članov tudi tako, da ne prekoračijo delokrog dela, ki jim je kot dentislom določen.
Kakor pri zdravniških, lekarnarskih, trgovskih in drugih zbornicah, so tudi pri tej zbornici določeni upravni, izvršni in nadzorni odbor, skupščina članov zbornice ter disciplinsko in višje disciplinsko sodišče.
Ta uredba postane pravnoveljavna po objavi v »Službenih novinah« in se bodo volitve v po-verjeništva zbornice razpisale najknsneje tri mesece po objavi uredbe in sicer po komisarjih, ki jih bo odredil minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Najkasneje po dveh mesecih pa se bo konstituirala uprava zbornice in drugi njeni čini-telji.
Pripominjamo, da imata za to uredbo, ki daje zobnim tehnikom toliko ugodnosti in za katero so so zobni tehniki toliko trudili, največ zaslug mi-ilislra dr. Korošce in dr. Krek. na katera so se zobni tehniki s svojimi prošnjami in zahtevami ludi najprej obrnil'
m V gradu bodo zopet začeli delati. Letošnje leto so bili urejeni v muzejske namene prostori v I. nadstropju mariborskega gradu. Sedaj se pripravljajo za nadaljevanje teh del v mednadstropju, v katerem se nahajajo stanovanjski prostori za policijske stražnike. Tudi mednadstropje se bo preuredilo v muzejske namene, v nekatere prostore pa se bo preseljl tudi banovinski arhiv.
m Z lovsko puško ga je obstrelil Viničar Ja-noš Kokol v Trčavi pri Sv. Petru je kuhal žganje. Ob tej priliki 6ta ga obiskala tudi posestnikov sin Alojz Dvoržaik in posestnik Franc Slokar, ki je imel pri sebi lovsko puško. Med obema je prišlo do prepira, zaradi katerega je Slokar domov grede iz lovske puške obstrelil mladega Dvoržaka, katerega so nezavestnega pripeljali v mariborsko bej-nišnico.
m Avtomobilsko kolo v Izložbi. Na Kralja Petra trgu jc odletelo s tovornega avtomobila sprednje kolo, ki je bilo 6labo privito. Kolo se je zaletelo v veliko izložbeno šipo na Španerjevi brivnici, jo razbilo ter obležalo v izložbi. Škoda znaša več tisoč dinarjev.
m Občinski zapor razbiL V Velki je bil aretiran zaradi izzivalnega obnašania, s katerim je žalil narodn čut. delavec Filip Nepl iz Svečan. Spravili so ga v občinski zapor v Velki, kjer ga pa naslednjega jutra niso več našli. Nepl je namreč odtrgal nogo od postelje ter z njo razbil okno na zaporu in razširil železno omrežje, tako da je lahko pobegnil. Prijeli so ga nato doma, izjavil pa je, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela.
Celje
c Marijansko akademijo priredi celjsko katoliško dijaštvo danes ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice (kino Metropol) z zelo pestrim sporedom. Vse Celjane in okoličane vabimo!
c Mestno poglavarstvo Celje opozarja kupce in prodajalce božičnih drevesc na določila banove odredbe glede prodaje in sekanja božičnih drevesc. Vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, se mora izkazati z izvirnim potrdilom občine, na katerem področju so bila drevesca posekana.
c -f- Ga. Marija Santl. V torek 6. decembra je umrla, previdena s sv. zakramenti, 61 letna po-sestnica v Gaberju Marija Šantl. Pogreb drage pokojnice bo danes ob 3 popoldne na mestno po-itopališče. Naj ji sveti večna luč!
V Al IT lfF t Predno greste v Cel!«, te doma lrvolite 1VUI11.. kle boste nabavili blago kr zimska oblačila. Izvolit« Ri najhol.lGi in naieenelSi nabavni vir. Rlngo želite dobro kakovosti. Cene morajo biti zmerne engros-cen«. - Izbira dovoli velika 7,a vsaki okus, po-strežha vseskozi poštena.	Manufakturna trgovina
FRANC DODOVKNIK, CELIC
Vam vso gornte ž.sl.le labko izpolni. Ker .le trgovina v stranski, neprometni gosposki lilicl, se strogo pnzl na to, dn je, vsako blngo vsn.i neka j cencje, dn si nn ta nflčin privabi obilen obisk. Volimo torej ljudsko manufakturno trgovino F. DobovICnlk, Celje, katera se Vam toplo priporočn in Vam zagotavlja zelougoden nakup.
c Miklavžev večer v Salezijanskom domu v Gaberju, ki je bil v torek ob 7 zvečer in je izredno lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Obdarovanih je bilo okrog 300 otrok.
c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju je tudi letos priredila Miklavževo obdarovanje revne šolske mladine vseh štirih celjskih ljudskih šol. Za nakup potrebnega blaga In obutve je bila vsaki od teh šol nakazana denarna podpora v znesku 3750 din, prejele pa so šole tudi podpore v blagu, tako da je Miklavž mogel obdariti skupno 276 revnih otrok. Razen teh otrok so bili deležni Miklavževih darov tudi naši malčki iz otroškega vrtca. Upraviteljstva celjskih ljudskih šol se odboru Državne krajevne zaščite prav iskreno zahvaljujejo.
c Angleška komedija »Brezov gaj« v celjskem mestnem gledališču. Ljubljanska drama uprizori jutri, 9. decembra, v celjskem mestnem gledališču angleško komedijo »Brezov gaj«. Predstava je za abonma
c Slovensko obrtno društvo v Celju bo priredilo po novem lotu v Obrtnem domu strokovne tečaje za mojstre in pomočnike mizarske, kovinarske in dekorativne stroke. Tečaji bodo deljeni za vsako navedenih strok posebej ob nedeljah in praznikih dopoldne, ali pa ob večernih urah delovnih dni. Mojslri in pomočniki navedenih strok, ki žele tečaje obiskovali, naj se javijo do 15. decembra t. i. pismeno aii osebno v tajništvu Slovenskega obrtnega društva v Celju, Gledališka ulica 2 (Obrtni dom).
Železnica št. Janž-Sevnica
Prvi vlak iz Sevnice v Tržišče
i letih od 1936 do 1938 )e bila zgrajena 13 km 400 m dolga železniška proga — Celotni gradbeni stroški
51 milijonov dinarjev — Proga Ima tri postaje in pet tunelov
Novi železniški most tez Savo pri Sevnici.
Alt že veste, da popolnoma
odprodafamo
Kr-lenas! & Gerkraan, Ljublana
Kamgarn, sukno, damsko blago in svila. Poslužite se ugodnosti.
Tunel na progi.
Velike koristi za prebivalstvo
Omenili smo že velikansko število delavcev, ki so bili zaposleni v zadnjih treh letih pri graditvi nove proge. Če upoštevamo, da so bili tako za težaška, kakor tudi druga strokovna dela uporabljeni vedno le domačini, potem je jasno, da je vsa Dolenjska v bližini proge zaslužila s to graditvijo lepe denarje. Tujci so bili sprejeti v delo na progi le v primerih, kjer domačih izvežbanih moči ni bilo na razpolago. Tako so delali pri vrtanju tunelov minerji, Hrvatje in Ličani, katerih je bilo 150. Pri graditvi stebrov opornikov za veliki savski most pa so tudi v kesonih delali lc domačini, izvzemši nekaj preddelavcev.
Povprečna srednja mezda delavca-težaka, zaposlenega pri graditvi proge, je znašala 3 din na uro. Mezde obrtniških delavcev pa so znašale 5—6 din na uro. Velikansko je bilo tudi število voženj, ki so i jih opravili domačini v bližini proge, ko so dovažali gradivo na gradbena mesta. Mnogi posestniki so zaslužili s prodajo stavbnega lesa in drugih gradbenih potrebščin. Mirno lahko računamo, da je pri celotnih gradbenih stroških bilo porabljenih najmanj 25 milijonov dinarjev za delavske mezde in za nabavke, pri katerih so zaslužili domačini Razumljivo je, da je ta živahna delavnost prinesla mnogim lepega zaslužka kar je opaziti zlasti v Sevnici in njeni okolici, kjer v zadnjem času rastejo nove lične hiše druga za drugo
Kljub temu, da je graditev nove proge prinesla obilo izaslužka domačinom, je njen narodnogospodarski pomen za bodočnost še neprimerno bolj važen Nova proga bo odprla tiho in romantično Mircnsko dolino tujskemu prometu in bo omogočila izvoz lesa iz predelov, iz katerih doslej lesa zaradi prevelikih tovornih stroškov ni bilo mogoče izvažati. Z novi progo smo dobili prvo pomembnejšo krožno progo, k bo zlasti ustrezala izletnikom. Kako velikanskega po mena pa bo ta proga za tranzitni promet proli morju čez nekaj let, bomo videli po zgraditvi proge Črno-melj-Vrbovsko. Takrat bo tudi sleherni z navduše njem priznaval, da je sedanja vlada z zgraditvijo tr proge koristila razvoju Dolenjske in vse Slovenij. bolj, kakor katera koli dosedanja vlada.
Dane« popoldne bo zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II., armijski general Jurišič Pantelija, poveljnik VI. armijske oblasti, izročil prometu na novo zgrajeno železniško progo Sevnica—Št. Janž. Vsi se dobro zavedamo, da smo to tako potrebno železniško zvezo, ki bo v veliki meri skrajšala zvezo Štajerske z Dolenjsko, in ki bo lep del Dolenjske odprla novemu prometu, dobili samo zato, ker zastopajo slovenske interese v Belgradu edini pravi zastopniki slovenskega naroda z našim voditeljem ministrom dr. Antonom Korošcem na čelu. Vladi, ki jo vodi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, gre zasluga, da se je med številnimi javnimi deli, ki so prišla v teli v zadnjih treh letih v naši ožji in širši domovini, začela tudi graditev te tako važne proge. Še več bo pa pridobila nova proga z zgraditvijo železnice Črnomelj—Vrbovsko, ki bo v prihodnjih treh letih dograjena in ki bo v zvezi g progo Sevnica—Št. Janž omogočla najugodnejšo zvezo vse Slovenije z morjem.
Potek nove proge
Nova proga Tržišče—Sevnica bo omogočila zvezo Sevnice s Trebnjem. Zato se priključi na že obstoječo progo Trebnje—Krmelj, ki meri 20 km in 740 m, in je bila zgrajena leta 1908, torej istega leta kakor lokalka Kranj—Tržič. Nova proga se odcepi od dosedanje med postajo Pijavice in Krmeljem. Postaja Pijavice leži 16 km 300 m po progi, merjeno od Trebnjega. 700 m naprej od postaje Pijavice se že začenjajo v dolžini 800 m prva gradbena dela, ki imajo namen le ublažiti prehude
Postaja t Tržišču
ovinke dosedanje proge. Pri 17 km 850 m proge Trebnje—Krmelj pa se že odcepi nova proga proti Sevnici. To mesto leži takoj ob drugem železniškem mostu čez Mirno, torej že blizu Tržišča. Odtod gre nova proga naprej in se takoj razširi v novo postajo Tržišče. Postajno poslopje v Tržišču leži 650 metrov od začetka nove proge. Odtod naprej zavija nova proga v dolino Mirne, dočim gre stara ob dolini Hinje proti Krmelju. Nova proga se seveda ves čas drži doline Mirne in stalno pada proti Savi. Cesta po Mirenski dolini gre ves čas ob desnem bregu Mirne, železniška proga pa gre po levem bregu Mirne.
Postaja Tržišče je dolga 690 m In Ima Štiri tire in pripravljen prostor za peti rezervni tir. S postaje v Tržišču v<>di tudi še 2 km dolgi odcep v končno postajo stare proge Krmelj—Št. Janž. Postaja Tržišče ima lično glavno postajno poslopje, skladišče z rampo, dve dvojni čuvajnici in stanovanjsko hišo za nadzornika proge, seveda ne manj- ' kajo tudi vse potrebne pritikline, kakor javna stranišča itd. Ker je postaja v Tržišču zahtevala mnogo prostora, so odrezali precejše ndel griča in tako zravnali svet za postaqo. Prav tako so preložili strugo Hinje, zaradi česar so morali skopati v precejšnji dolžini novo strugo za Hinjo. čez na ta način preloženo Hinjo so zgradili tri nove že-lezobetonske mostove, in sicer za novo železniško progo, za banovinsko cesto in za odcep stare proge v Krmelj.
Po dolini reke Mirne gre nova proga najprej mimo vasi Vrhnek in nato mimo vasi Gaberje, ki leži na nasprotnem bregu Mirne. Pri 5.6 km svoje dolžine od Tržišča zavije v prvi in na tej progi najdaljši tunel Lepi dob, dolg 314 m. Pri 6.4 km od Tržišča je že druga postaja na novi progi Je-lovec. Tudi ta postaja je dolga 690 m in ima dva tira.
Takoj za postajo gre proga pri 7.1 km od Tržišča v drugi 273 m dolgi tunel Lipove« ter se vije naprej skozi ob Mirni v precejšnjih ovinkih. Kmalu za drugim tunelom je. pri 7.900 m proge že tretji tunel Poddobje, dolg 193 m. Odtod naprej vodi proga večinoma v zaseku in nasipu ter ima pri 9.400 m 94 m dolgi tunel Ravni* in pri 10 km 118 m dolgi tunel Zapuže. Že v bližini postajališča Boštanj gre z mostom čez potok, ki se izliva v Mirno ter se nato prebije skozi kameniti greben z nad vse zanimivimi skladi do postajališča Boštanj.
Postajališče Boštanj leži 11.7 km od Tržišča
in ima lično glavno zgradbo in dve čuvajnici. Od tod zavija proga po 90 m dolgem nasipu proti
velikemu savskemu mostu, i katerega zavija po manjfiem nasipu naprej v postajo Sevnico, ki leži že na progi Zidani most—Zagreb. Pred postajo Sevnico je bil zgrajen v zvezi s temi gradbenimi deti čez staro že obstoječo železniško progo velik nadvožnjak za banovinsko cesto. V območju postaje pa je bilo zgrajenih za številne tire več novih mostov čez Sevnično, ki se blizu postaje zliva v Savo. Postaja Sevnica je s priključkom proge v marsičem pridobila. Tako so preuredili glavno postajno poslopje in elektrificirali vso postajo. Sevnica je kot priključna postaja dobila tudi novo razsežno kurilnico in dve novi blokovnimi z električno ureditvijo, ki sta prvi te vrste v ljubljanski direkcijL
Pomembne številke
Nova proga, ki teče v glavnem po dolini reke Mirne, v katero se spuščajo okrog 500 m visoki griči, leži pri Tržišču 228 m visoko, v Sevnici pa 280 m visoko, tako da v glavnem ves čas pada proti Sevnici. Vsa nova proga je dolga 13 km in 400 in, celotni padec proge pa znaša 4!) m, kar da povprečni padec 3.7 pro mille. Največji padec na progi znaša 8.5 pro mille. Ker mora proga slediti grebenom, ki se spuščajo v dolino Mirne, ki v hudih vijugah zavija sedaj na levo sedaj na desno, je proga seveda polna krivin, včasih pa se mora pregrizti skozi grebene s tunelom. Zaradi tega je le 4900 m vse proge v premi, dve tretjini dolžine pa ja v lokih. Skupno ima proga 34 ovinkov in pet tunelov, ki 9o tudi vsi v krivinah in ki merijo skupno 1000 m. Prav to dejstvo je seveda povzročilo tudi ohsežna zemeljska dela. Za useke in izkope so preložili 450.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja, ki so jih zopet drugod porabili za železniške nasipe te proge. Prav tako je bilo treba zgraditi veliko število manjših nu> stov, mostičev in propustov. V celoti so zgradili 80 takih objektov, med temi 160 metrov dolgi savski most in 7 železohetonskih mostov s svetlo odprtino nad 10 m. Strme useke so zato, da se ne bi posipali, marsikje zavarovali s kamnito oblogo. Prav tako so s kamnito oblogo zavarovali pred Mirno železniške nasipe, za kar so porabili nad 20.000 kubičnih metrov kamenja. Zidanih kamnitih zidov jn betonskih ter železohetonskih opornih zidov, s katerimi so tudi zavarovali progo. so zgradili toliko, da so porabili 28.000 kubičnih metrov kamenja in betona. Ko so polagali tire in jih pritrjevali na hrastove impregnirane pragove, od katerih stane vsak okrog 80 din, so morali položiti na vsej progi okrog 30.000 pragov in pritrditi za 1 milijon 244 tisoč kg železniških tračnic.
Voda največja ovira
Največje delo na tej progi pa je bila zgraditev mogočnega železniškega mostu čez Savo pri Sevnici. Most ima tri odprtine, od katerih meri vsaka po 51,8 m, tako da je most v celoti dolg okrog 160 m. Ob bregu so zgradili dva mogočna opornika, v sredi struge pa stojita tudi dva stebra opornika; tri od teh stebrov so gradili s pomočjo kesonov, ki so jih vkopali 1.2—15 m globoko pod dno savske struge. Za vse štiri stebre opornike, k'i so obloženi z lepimi granitnimi kvadri, so porabili 3800 kubičnih metrov betona. Na teh opornikih so zgradili tri mogočne železne nosilne loke mosta ter so v ta namen porabili 450 tisoč kilogramov železnih nosilcev. Mnogo dela je dala preložitev gozdnih poti, poljskih potov in cest, ki jih je nova proga presekala. Celotna dolžina ▼ zvezi z graditvijo proge preloženih in na novo zgrajenih komunikacij meri 6.5 km. Ker teče nova proga v glavnem po dolini Mirne, ki ob poplavah hudo narašča, je bilo obrežje Mirne v bližini železniškega nasipa večkrat zavarovano in je bila zaradi tega struga reke Mirne preurejena ali regulirana v skupni dolžini 2 km. Na treh mestih pa je bilo treba zaradi proge celo preložiti korito reke Mirne in je bilo pri teh preložitvah izkopanih okrog 700 m nove struge. Tndi korito Hinje je bilo pri Tržišču preloženo v dnliini 500 m.
Veliki gradbeni stroški
Razumljivo je, da je tako težavna graditev poge zahtevala tudi velikanske izdatke. Vsa proga je zahtevala skupno 51 milijonov dinarjev, kar je glede na njeno dolžino res mnogo. Tekoči km nove proge stane nekaj manj kakor 4 milijone dinarjev. Most čez Savo je veljal 8 milijonov dinarjev.
Kako so gradili progo
Vsa proga j« bila za časa gradbo razdeljena na tri odseke. Dva odseka sta ležala na desnem bregu Save od Tržišča do savskega mostu, tretji odsek pa je bil priključek na postajo Sevnico na levem bregu Save. Z graditvijo proge so začeli pri Tržišču zato, ker je tam že obstojala železniška zveza ter so od tod gradili v smeri proti Sevnici. Prvi odsek je bil dolg 9.3 km, drugi pa 2.8 km. Prvi odsek proge jc
SO letnica Turinove mamice
Sv. Lovrenc	na Drav. polju, 8. dec.
„ ^^	Danes na Marijir
'	praznik praznuje pr
,>	Sv. Lovrencu na Drav
* * ''f . . . J	skem polju Turiuov?
\ \	mamica svoj god ir
**** "	90 letnico svojega živ ljenja.
' • : %	' 'G^pa Marija Tu
! "*»" fP*.» •	rin so je rodila 184J
m	v krščanski hiši Tum
ife v i	pojovih. Dvakrat j<
^^^^^^^^^^^^^^	luln^ poročena,^ in sire^
skrb samo otrokom Iz prvega zakona ji živita dve hčerki, gdčii! Minka, ki je vpokojena učiteljica, in gdčna Ne /a, ki pridno gospodinji na domačem domu. Prv sin Matevž je kot mariborski odvetnik umrl let; 1925. Iz drugega zakona živijo štirje otroci juhi lantke. Viktor, ki živi kot vjiokojen postajenačel nik v Ptuju, Anton, privatni podjetnik v Belgradu Ludvik, živi že od leta 1930. v Ameriki in Maks uradnik policijske straže v Mariboru. Vse otrolu je ugledna jubilantka vzgojila v krščanskem duhu in jih dala študirat.
Jubilantka je danes vkljub visoki starosti še čila četudi ji zdravje ni najboljše, še stojia krepko vsak dan k prvi jutranji masi.
Dobri krščanski materi tudi mi najlepše čestitamo in ji k 90 letnici kličemo: Še na mnoga leta!
bil izlicitiran 25. septembra 1935, drugi odsek pa 12. avgusta 1936. Oba odseka je prevzelo gradbeno podjetje Dukič iz Ljubljane ter je z graditvijo začelo v zgodnji pomladi leta 1936. Proti poletju so 6e dela izredno razvila in je imelo podjetje povprečno na progi po 400 delavcev. Ko sta pa prišla v delo oba odseka, je bilo največje število delavstva, zaposlenega pri graditvi spodnjega ustroja, okrog 1200 delavcev in rofesionistov. V letu 1937 je prevzelo graditev ste-rov opornikov za veliki savski most podjetje JeUin-grad iz Šmarja pri Jelšah. Podjetje je zgradilo vse štiri opornike do konca meseca avgusta 1938. Pri graditvi opornikov je bilo povprečno zaposlenih 80 delavcev. Izdelavo železnih nosilcev za nosilne loke železnega mostu in njihovo montažo pa je prevzela Splošna stavbna družba iz Maribora. Ker je posamezne železne nosdce izdelala že naprej, je opravila montažo vseh treh železnih lokov v času od konca avgu-v sta do srede novembra letošnjega leta. Pri montaži železne konstrukcije ie povprečno delalo 40 delavcev, med katerimi je bilo mnogo profesionistov. Preureditev postaje Sevnica, zgraditev kurilnic in blokarnic je prevzelo podjetje Jelšingrad. Pri teh delih je bila posebno važna hitra dovršitev, saj je postaja morala med vsemi preureditvami v redu zmagovati ves tekoči velikanski železniški promet glavne proge Zidani most-Zagreb. Zato je bilo tu zaposlenih za krajši čas 300—400 delavcev. Polaganje tračnic je bilo opravlie-no v letošnjem poletju in je bilo pri teh delih za-poslenh povprečno 120 ljudi Spodnji ustroj proge od velikega savskega mosta do Sevnice in rekonstrukcijo na postaji Sevnica je vodila in opravila sekcija za vzdrževanje proge v Zidanem mostu. Prav tako je ta sekcija položila tračnice do savskega mosta. Polaganje tračnic od Tržišča pa do velikega savskega mosta je opravila sekcija za vzdrževanje proge v No-mostu.
f hmz Kramarič
#>»v r4	Preteklo nedeljo ] je v Radovici pri Metliki mirno v Gospodu
fBBLjjC i	zaspal gospod Janez 'j|s|sm&J, ? «1 Kramarič, posestnik in
; > '	dolgoletni župan hiv-
* >, ;i	še občine Hadovica.
i . ,	Bajni se jo rodil -■<.
^^^^^^^ iU.'iia	\<r;'e 1>re;i
" ' ^^^^^ žin^na.' Skozi'30 le't je kot župan nesebično deloval za svoje občane, katerim je bil pravi oče. Bil je 40 let odbornik okrajnega cestnega odbora, dolga leta predsednik krajnega šolskega svela v Radovici, v katerem je uspešno delovai za napredek in izobrazbo mladine ter dosegel, da se je razširila in dozidala šola. Kot globokoveren katoličan je skrbel za popravo in olepšavo župne cerkve in za nabavo novih zvonov. Nemala" je njegova zasluga, da je bilo popravljeno in urejeno župno pokopališče. K njegovemu zadnjemu počitku ga je spremila vsa župnija in mnogo znancev in prijateljev od blizu in daleč. Za krsto je sto|>ala žalujoča žena in 11 otrok (dvanajsti je v Ameriki), med njimi sinovi Janez, župnik v Št. Petru na Krasu, France, kaplan v Starem trgu pri Ložu, in dr. Lojze, priznani kirurg in šef-zdravnik Šlajmarjevega doma v Ljubljani. Pogreba so se udeležili zdravniki-tovariši g. dr. Lojzeta, dr. Koče, župan občine Mellika-okolica Nemanič z odborniki, gasilska četa, šolski otroci z učiteljstvom in številni meščani iz Metlike. Ob grobu se je od blagega pokojnika poslovil v imenu občine župan Nemanič. Kot prijatelj se je poslovil bivši poslanec g. Makar, v imenu šole m šolske mladine pa se je rajnemu zahvalil za ves trud za najiredek šole šolski upravitelj g. Logar.
Pokojni Kramarič je bil globokoveren katoliški mož, ki je s svojo skrbno in zvesto ženo v krščanskem duhu lepo vzgojil in oskrbel vse svoje otroke. Dokler je mogel, je vsaki dan šel k sv. maši v župno cerkev, kjer je pogosto prejemal sv. zakramente. Trajen hvaležni spomin si je pa zagotovil b svojo darežljivostjo do revožev, ki so se zatekati k njemu, ker so vedeli, da jim bo gotovo pomagaj. Bil je dolgo vrsto let zvest naročnik »Slovenca«, »Domoljuba« pa, odkar izhaja.
Naj mu ho Bog v nebesih bogat plačnik za vse, kar je blagi rajni dobrega sloril v svojem življenju. Svetila mu večna luči Žalujoči g. soprogi, gg. sinovom in hčerkam ter ostalim sorod-nikom naše globoko sožaljel _
80 letnico življenja
obhaja danes na Marijin praznik Marija Miirtl, mati Vranskega g. župnika dr. Miirtla. Morllova mama je bila rojena 8. decembra 1858 v Dulah, župnija Met vi če na Koroškem. Imela je 3 brate in 1 sestro. Bila je stara 8 let, ko ji jo umrla mati. Do leta' 1913 je prebila, v rojstni vasi, nato pa se jo preselila k svojemu sinu Valentinu, ki je poslal župnik na Strmcu. Od tu je šla z njim na novo župnijo Ho diše, odkoder je med prevratom morala s svojim sinom zbožati s Koroškega. Naselila se jo z njim v Marenbergu, kjer mu je vedno gospodinjila. Od tod se je z njim preselila I. 1925 na Vransko, kjer prav letos obhaja tudi 25 letnico, odkar mu vodi gospodinjstvo. Mdrtlova mama je v življenju veliko prestala, zlasti ko je bil sin-duhovnik ob prevratu aretiran zaradi svojega slovenskega prepričanja. Vendar je vse križe in težave voljno prenašala in jih prenaša še danes, popolnoma udana v voljo božjo, belimo ji. dn Iv ji ljubi Hog dodelil še mnogo srečnih In mirnih dni ter jo obranil do skrajnih mej človeškega življenja. Bog jo živil
Pri postaji Jelovec: Novi most za dovozno cesto.
V ozadju tunel.
Nadzorstvo nad vsemi gradbenimi deli na novi progi je imela sekcija za zgradbo železniške proge Sevnica—Št. Janž v Sevnici. Sekcijo je vodil g. inž. Premk, pod čigar nadzorstvom so bili vsi trije odseki proge, katerim so načelovali kot nadzorni organi gg. inž. Poljanšek, inž. Šortovič in inž. Huibner. Vsak od teh nadzornih odsekov je imel še po dva do tri tehnike ali geometre, nekaj risarjev in pet ali šest nadzornikov, ki so nadzorovali tekoče delo na posameznih krajših kosih proge.
Rudolf Beran
Kaj pravi katoliški pisatelj Durych o novem predsedniku čsl. vlade
Dne 1. januarja leta 1938 je napisal Jaroslav Durych, pisatelj »Blodenj« in največji češki katoliški pesnik in pisatelj, tale zanimivi članek o Rudolfu Beranu, ko še ni bil predsednik vlade, temveč samo »katoličan, ki je predsednik največje češkoslovaške politične stranke«, kakor se je glasil podnaslov v članku, in je stal tedaj pred svojo petdesetletnico. Ker danes še ne razpolagamo s širšo biografijo lega češkega politika, prinašamo članek J. Durycba v prevodu, da vidimo, kakšna osebnost stopa na najvišje mesto v češki vladi:
Ko bi kdo mogel sešteli dni dela in potov, ki jih je R. Beran napravil za republikansko agrarno stranko, bi spoznal, da taka kariera v češkoslovaških razmerah tako hitro zlepa kdaj ne zraste. Beranovo življenje, ki se je začelo v majhni kmečki vasi v Prarejovirih na Slrakonickem in v svojem petdesetem letu dosega višek na predsedniškem stolu največje stranke (mi bi danes rok li — na predsedniškem stolu vlade Čehov, Slovakov in Rusinovl), je priča, kam pripelje zvestoba idealom in resnicam, ki se jim da človek voditi in jim služi.
Ni sramota za človeka, če je ves predan misli, ki je ni sam definiral.
Rudolf Beran je prišel v Prago, kot sam često pravi, s hlebcem kruha in culo perila v roki, toda blagoslovljen z materuim križem ua čelu. Postal je
kot tudi v dunajskem parlamentu leta 1917. Tako je Stanek izjavil, da je republikanska stranka največja katoliška stranka v državi, toda overovil in dal nalog, da se to izjavi, pa je Rudolf Beran. Samo njemu se moramo zahvaliti, da ni ostalo, in upati 9memo, ne bo ostalo samo pri besedah, izgovorjenih v zrak. Republikanska stranka, ki je s Svehlovim odporom še pred Masarykom zabranila ločitev cerkev od države, se je pod Beranovim vodstvom odkrito izjavila za katolištvo.
Kaj naj bi pri takem političnem položaju storili marksisii? Nič, kakor to, k čemur so bili vedno nagnjeni: obrat in preobrat za 180 stopinj. Prebarvali so svoje nazore po tem proglasu, kakor vselej, kadar jim je šlo slabo — na primer 28. oktobra 1918. leta, ko jih je razvoj še našel v črno-rumenih barvah.
Prijateljsko razmerje Rudolfa Berana k resničnim predstavnikom in voditeljem duhovnega katoliškega sveta ljudje bolj slutijo in uganjujejo iz dejstev in dejanj, nego pa je znan in definiran. Nujno je ugotoviti, da je bil Rudolf Beran katolik še v času, ko tako priznanje vere ni prinašalo politikom priljubljenost in tisk še ni bil toleranten nasproti katolikom, kot se godi danes v dobi oslabelosti in uboštva svojih naprednih tez. Delavnost Rudolfa Berana kot predsednika republikanske stranke pomeni okrepljenje katoliške fronte. Naše stališče do njega mora torej biti pozitivno, kakor k vsakemu, kdor v javni delavnosti izpolnjuje krščanska načela.
H koncu še to: Rudolfu Beranu ni pomenil in ne pomeni Rim mesto Cezarja (in ne Maharja), in Beran do tega Rima, h kateremu gleda milijon kristjanov, ni mož Prage, temveč sin vernega češkega podeželja. Daj mu Bog zdravje in po 50 letnici še veliko novih sil.
Zgodovina naroda do leta 1930 more konsta-tirati mnogo atentatov na zdravje narodnih politikov, ki so odhajali hitreje iz življenja, kakor pa bi bilo razumljivo. Pustili so po navadi svoje delo prav tedaj, ko bi po mnogih težavah mogli doseči zmago — ki je potem padla v naročje naprednja-karske levice. Želimo Rudolfu Beranu do druge petdesetletnice veliko zdravja in božje milosti!«
Tako je za 1. januar leta 1938 napisal o Beranu Jaroslav Durych in mi zdaj, ko stopa do zmage, v predsedništvo skrtpne vlade Čehov, Slovakov in Rusinov, nimamo kaj dodati kot to, da želimo, da bi njegova vlada obnovila duha, ki poživlja in ki veže državo z najlepšo tradicijo in preteklostjo ter bi ji bili dano, rešiti državo iz ponižanja na nove vrhunce.
VELIKA NEMŠKA LETALSKA NESREČA
Velfko nemško letalo »Condor« je nastopilo dolgo pot iz Berlina v Tokio. Tja je srečno prispelo, na povratku pa se je pri Manilli, 3100 km daleč od Tokia, ponesrečilo: v viharju je treščilo v morje in se razbilo. Slika predstavlja zgoraj letalo, spodaj pa zemljevid poleta s posameznimi pristanki.
Nad Kemšijo je razglašen »judovski izgon«
Upravnik nemške poMcije je dne 28. novembra 1938 izdal za policijski okraj Berlin naslednjo odredbo, ki se nanaša na nastop Judov v javnosti in je stopil v veljavo 6. decembra 1938. Odredba pravi:
Ceste, trgi, naprave in poslopja, nad katerimi je razglašen judovski izgon, so za vse v Nemčijo pristojne Jude in brezdomovinske Jude nedostopne, bodisi peš, bodisi z vozmi.
V	Nemčijo pristojni Judje in brezdomovinski Judje, ki v času, ko ta odredba stopi v veljavo, še stanujejo v kakem okraju, nad katerim je razglašen judovski izgon, morajo za prestop izven tega okraja imeti posebno dovoljenje, ki ga izda policijska straža okraja. Od 1. julija 1939 dalje, se za Jude, ki stanujejo znotraj prepovedanih okrajev, taka dovoljenja ne bodo več izdajala.
V	Nemčijo pristojni Judje in brezdomovinski Judje, ki so poklicani pred kako oblastvo znotraj Judom prepovedanega okraja, morajo za vstop
državni spomenik časti s severnim pločnikom »Unter den Linden« od univerze do stare orožarne.
Kdor M naklepoma ali malomarno ravnal proti tej odredbi, bo po § 2 policijske odredbe z dne 28. novembra 1938 kaznovan z denarno globo do 140 mark, ali z zaporom do 6 tednov. Odredba stopi v veljavo z dnem objave. Poleg tega je dal upravnik policije objaviti naslednja navodila: Kakor je iz naslova izdane odredbe razvidno, bodo v zvezi z policijsko odredbo z dne 28 novembra 1938 izšle še nadaljnje odredbe, ki naj natančnejše določijo izvajanje zgornjih določil. Ta zgornja izdana odredba razglaša judovski izgon nad razmeroma majhnim delom cest in zgradb itd. Ta judovski izgon se ne nanaša na inozemske, pač pa na vse v Nemčijo pristojne Jude in brezdomovinske Jude. Verjetno bo časovno neomejen judovski izgon, raztegnjen kmalu, zlasti na veliko število cest v Berlinu. Tu pridejo predvsem v poštev glavne in najlepše ber-
Pomanjkanje otrok — najzanesljivejši konec sveta
najmanjši kolešček v agrarni stranki, kateri je danes glavna pogonska sila. Ko je prišel pozneje v Švehlovo bližino, je lačno poslušal njegove besede, dočim so se drugi delali samo, da jih poslušajo, drugi pa kot da bi jih sami že davno vedeli in izrekli. Rudolf Beran je zajemal Švehlovo osebnost z vsemi čuti. Učil se je. Danes pa gn smatrajo z,a najboljšega njegovega učenca. Zrastel je iz drobnega dela, ki so ga drugi podcenjevali in omalovaževali. Končno se ni nič več važnega zgodilo brez njega. Tako je iz generalovega adjutnn-ta zrastel njegov naslednik v republikanski stranki kmetskega in malega človeka. Rudolf Beran je za-sigural bodočnost Švehlovi stranki s tem, da je do nevidne širine organiziral organizacijo strankarskega naraščaja. Kaj pa pomeni mladina v stranki, se vidi zlasti v tem, da je ustanovitelj naraščajske organizacije zdaj predsednik cele stranke, največje v državi. In ta naraščaj je obenem tudi največja organizirana mladinska organizacija, ki zajema mladino iz vernega podeželja in jo pripravlja za politično delo.
Kulturni javnosti je znano, da so bila zadnja leta Antonina Švehle nenavadno bogata, zlasti pa duhovno napolnjena in plodna. Švehla je umrl dobesedno pod križem, obdan s podobami svotnikov. Rudolf Beran je prihajal najpogosteje in bil največkrat pri njem pred usodnim 12. decembrom 1933. Po njegovi smrti je ta južnočeški katoličan, izpolnjujoč oporoko velikega državnika, vtisnil velikemu agrarnemu gibanju in vsej republikanski stranki pečat svoje verske izpovedi. Samo formalno je v imenu stranke govoril Fr. Stanek, prav tako
Posebna belgijska parlamentarna komisija se bavi z mučnim vprašanjem obljudenosti Belgije, padanjem rojstev in s tem združenimi zavratnimi učinki na državno gospodarstvo. Dognala je, da je n. pr. število rojstev danes prav tolikšno kot pred 100 leti, ko je Belgija imela samo 4 milijone prebivalcev (danes jih ima 6.5 milijona). Če bi rojstva še naprej padala v tem razmerju kakor danes, bi Belgija konec našega stoletja štela spet samo še 4 milijone ljudi. Z vsakim milijonom, za katerega se število prebivalstva zmanjša, pa Izgubi svoj obstanek 1000 pekov, 1000 mesarjev, 2000 krojačev in krojačic, 300 zdravnikov — z zmanjšanim številom prebivalstva se mora razredčiti tudi vsak pridobitni poklic. Ker pa je starejših ljudi v primeri z mlajšimi preveč, nesorazmerno rastejo tudi dajatve za pokojnine. Komisija je prišla do zaključka, da je že sedanjemu težkemu gospodarskemu stanju krivo dejstvo, da je mlajšega rodu premalo. Število potrošnikov, med katerimi so otroci najizdatnejši, je močno padlo, število proizvajalcev vseh vrst pa je zaradi tega zelo naraslo. Ta primanjkljaj prihajajočega rodu ima za posledico nadprodukcijo, ki je tem težja, ker tudi dežele, ki sprejemajo največ belgijskih proizvodov, kot so Francija, Anglija, Amerika, trpe na isti socialni bolezni.
*
Rešitev zlogovnice
t dne 30. novembra 1938
1. Boduli, 2. Parizina, 3. amabile, 4 Vodire, 5. samokres, 6. Podčetrtek, 7. Tezej, 8 Benetke, 9. fetišizem, 10. Aristoteles.
Bodi zima, bodi kres, če te sebe, neti kres!
Velik umetniški škandal v Franciji
Pariz se sedaj zabava na račun mojstrsko Izvedene umetniške afere, ob kateri je prišel v nevarnost sloves največjih umetniških strokovnjakov.
Pred nekaj meseci ]e kmet Gonon v vasi Brizet (departement Loire) pri oranju našel na svoji njivi nekoliko poškodovani marmornat kip, ki predstavlja žensko figuro. Kip je bil nekoliko poškodovan, manjkal mu je nos, nekaj roke, tudi na nogah je bil oddrobljen. Kmet je takoj zaslutil, da je našel kaka dragoceni zaklad velike vrednosti. Poklical je vse poznavalce umetnin svojega okraja, ki so kip takoj proglasili za znamenit kiparski izdelek davnih časov. Nekateri so kip imeli za izvirno grško delo iz časov kiparja Phidija, nekateri za izborno izdelano rimsko kopijo znamenite »Phidijeve Venere«, nekateri pa so dokazovali, da izvira iz zgodnjega galsko-rimskega časa. Premeteni kmet je marmornato Venero razstavil v svojem seniku in jo vsem rndovednežein razkazoval proti vstopnini po tri franke na osebo, »dijaki in vojaki uživajo polovično stopnino«. Prosvetni oddelek okraja je določil 500 frankov za nadaljnja izkopavanja na njegovem polju, ki pa niso odkrila nič novega. Ker so vsi strokovnjaki kip spoznali za veliko umetnino, je bil sprejet na seznam narodnih umetnin, ki se ne smejo izvažati iz države. Mednarodni tisk je prinašal slike in dolge opise te »Venere iz Brizete«.
Ko pa se je svet že dosti razgovoril o tem kipu in je bil uvrščen med slavna kiparska dela, se je oglasil 30 letni kipar Franoois Cremonese iz mesta St. Etienne, ki je svet presenetil z novico, da je ta kip izdelal on. ker je hotel umetnjakarje potegniti za nos. Čutil je namreč talent za kiparstvo in bil mnenja, da njegovi izdelki niso slnbi, pa so vendar zelo slabo šli v denar — najboljši odjemalec mu je še bil domači grof, kateremu je delal kiparska dela k grobnici — zato se je odločil proslaviti se pod imenom neznanega starega kiparja. Iz marmorja je izklesal kip Venere, ga »strokovnjaško« poškodoval in v temni zimski noči 1. 1936 zakopal na polju omenjenega "kmeta Gonona, ki ga je našel pred nekaj meseci. V dokaz svojih trditev je mladi kipar pokazal od-
litek v mavcu, k1 si ga Je napravil iz svojega kipa — poleg tega pa še odlomke, ki jih je od kipa odkrušil, preden ga je zakopal: roko, konec nosu in odkrušene dele nog. J«i so po primerjavi natančno spadali k najdenemu kipu. Cremonese sedaj dolgim strokovnjaškim nosovom odgovarja, da je s to grobo šalo hotel pokazati, da je on že toliko velik kipar, kakor so bili tisti, ki jih umetniška kritika slavi, umelnjakarji pa, da nič ne vedo.
NOVA JUDOVSKA NASELBINA V GUAYANI
Vlada ▼ Georgetnvvnu (glavno mesto angleške Guavane) se peča z vprašanjem, kako bi kako pokrajino na svojem ozemlju odprla kot naselbino za Jude iz Nemčije. V poštev prihaja z gostimi gozdi zarastlo ozemlje 350 km globoko v notranjosti dežele, na meji Venezuele. Slika predstavlja prva dela v gozdovih, po katerih nameravajo izpeljati ceste, če bi taka naselbina res nastala.
Imeti posebno dovoTjen]e, M velja 12 ur Tn ga Jim izda policijska straža okraja, kjer stanujejo. Judovski izgon v Berlinu obsega: Vsa gledališča, kinogledališča, kabarete, javne koncerte in zborovaine dvorane, muzeje, zabavišča, razstavne paviljone, na velesejmu vklju-čivši razstavni prostor in razglednik. nemško dvorano (»Deutschlandhalle«) in športno palačo, državni športni stadion, vse športne prostore vklju-čivši tudi drsališča;
vsa javna in zasebna kopališča — s kabinami ali prosta kopališča;
Wiljemovo cesto od Lipske ceste do »Unter den Linden« vključivši Wiljemov trg;
Vossovo cesto od Herman Goringove ceste do Wiljemove ceste;
VODILNI ČLANI ŽELEZNE GARDE USTRELJENI	»-"♦
S Kornelijem Codresnnm, voditeljem romunske železne garde, ki jo bil nedavno ustreljen nTi nre-vozu in ene ječe v drugo, so bili nstreljeni tudi trije drugi vodilni člani železne jrarde. To so (od leve n« dc»no): Jean Garanica, Nikolaj Constautinescu in fielimage Doru. • •
Tfnske ceste, Ealtor na primer »KurfOrsfendamm«,
Friderikova cesta, »Tauentzien-cesta«, »Unter den Linden«, Cesarsko nabrežje, Bismarkova cesta itd., ker judovstvo še danes prav na teh cestah več ali manj daje zunanjo sliko.
Več Judov je že vprašalo, kateri stanovanjski okoliši v Berlinu bodo po vsem pričakovanju izvzeti iz judovskega izgona. 0 tem je možno reči, da ceste in ulice v središču in na 6everu Berlina, kjer je judovstvo že od nekdaj zelo močan element, najbrž ne bodo prištete k okrajem, nad katerimi je bil razglašen judovski izgon. Že sedaj pa je treba opozoriti in ob glavnih in najlepših ulicah Berlina stanujoči Judje morajo s tem računati, da bo nad cestami, ob katerih oni stanujejo, v najkrajšem času razglašen judovski izgon, časovno omejen ali pa tudi neomejen. Zato se Judom priporoča, naj že sedaj poskrbe za druga stanovanja v kakem izmed zgoraj navedenih delov Berlina, ali pa da morda zamenjajo stanovanja s tam stanujočimi Nemci.
Dalj"1 so številni gostilničarji in hotelirji takoj po objavi odredbe prosili, da se Judom oblastveno za' rani dostop v njihove prostore. Judje naj torej računajo s tem. da so v bodoče omejeni izključno na povsem judovsko lokale.
Družinska slavnost v dobi elektrike.
»Namesto Šestdeset sveč sem za tvojo šest<I 6elletnico dala v torto šestdesetsvečno žarnico.««
Pokojninsko zavarovanje nameščencev
Tudi leto 1937 je prineslo izboljšanje položaja zasebnih nameščencev, kar dokazujejo statistike iz
poslovnega poročila Pokojninskega zavoda za 1937. Skupno število zavarovancev je pri ljubljanskem zavodu naraslo od 11 416 na 12.346, od tega je naraslo število starih zavarovancev od 10.909 na 11.793, število zavarovanih nameščencev parobrod-nih družb od 45 na 60, lekarniških 6otruduikov od 268 na 285 in prostovoljnih zavarovancev od 194 na 208. Tako velikega prirastka od leta 1930 dalje še nismo imeli. Poleg tega kaže statistika tudi, da so se plače zasebnih nameščencev izboljševale, kar dokazujejo številne prijave iz nižjih v višje razrede. Po petih letih padanja so povprečni zavarovani prejemki prvikrat narasli: od 20.747 na 20.79G din (leta 1930 so znašali 23.036 din) letno.
Predpis prispevkov zavoda se je povečal od 28.83 na 31.155 milij din, Istočasno pa 60 tudi padli zaostanki od 2.53 na 1.88 milij. din, največji so zaostanki v Dalmaciji, kjer so znašali na koncu leta 1937 1.03 milij. din, dočim so znašali v Sloveniji, ki plačuje 76.8% vseh prispevkov, le 0.85 milij. din ali 45.3% vseh zaostankov.
Tudi število rentnikov se je lani zvišalo od 2.208 na 2.333. Rentnih vsot je bilo izplačanih lani 14.74 milij. din (1936 13 54 milij. din). Prispevkov je zavod lani vrnil za 2015 (1.86) milij. din.
Bilančna vsota zavoda je lani narasla od 428.9 na 444.1 milij. din. Zmanjšala se je prehodna naložba poleg drugih aktivnih postavk, povečale pa so se stalne naložbe od 308.0 na 331.5 milij. din, sicer so znašale trajne ualožbe (v milij. din):
1936
1937
vrednostni papirji	56.8 67.5
nepremičnine	701	78.5
posojila	181.15 185.44
Iz te razpredelnice je razvidno, da je najbolj narasla postavka vrednostnih papirjev. Zavod je lani nakupil novih vrednostnih papirjev za 10.8 (6.4), vnovčil pa jih ni nič (1936 2.5 milij. din). Zaradi dviga tečajev se je tečajna vrednost papirjev zvišala za 4.76 (3.08) milij. din. Za nakup teh papirjev je zavod porabil 66.46 (55.8) milij. din in je razlika med tečajno in to vrednostjo knjižena med pasivi v znesku 3.06 (8.0) milij. din.
Nepremičnine so se v letu 1936 le malo zvišale, v letu 1937 pa je zavod nakupil več novih nepremičnin. Donos hiš zuaša približno 3% po izvršenih odpisih.
Nadalje je zavod lani dal 29.73 milij. din novih posojil, starih pa je bilo vrnjenih 23.5 milij. din. Posojila se povprečno obrestujejo z 8.16 (8.32) %.
Na obrestih je lani zavod prejel 22.1 (21.57) milij. din, kar pomeni povprečni obrestni donos 6.62 (6.93) %. Zmanjšanje je pripisovati dejstvu, da so bili tečaji, po kalerih so bili lani kupljeni vrednostni papirji, visoki in da niso dali lako visokega obrestovanja kot prejšnja leta, ko jo bila njih tečajna vrednost nižja.
Upravni stroški zavoda so znaašli leta 1937 3.99 (3.48) milij. din, kar je v zvezi z velikim povečanjem poslov zaradi povečanja števila zavarovancev. V primeri s predpisom premij in dokupov let so znašali 9.88 (9.6) %.
Trgovina s svobodnimi devizami
Narodna banka je izdala za trgovanje s svobodnimi devizami naslednjo okrožnico:
Po čl. 3 in 5 deviznega pravilnika morejo pooblaščeni zavodi vršiti plačila v inozemstvu v prostih devizah samo v primerih, v katerih jim domači dajalci nalogov predlože pravilne dokumente o uvozu kakor tudi ostale dokumente za opravičbo ali posebno pooblastilo merodavnih deviznih obla, sti.
V zvezi s tem posebej opozarja pooblaščene zavode, da se v bodoče morejo vršiti plačila v inozemstvo v svobodnih devizah samo za stvarne potrebe svojih komitentov, na osnovi predhodno prejetih vseli dokumentov po čl. 3 deviznega pravilnika ali posebnega pooblastila ministrstva financ po naslednjih pogojih:
1.	Nakup deviz. Vse zneske svobodnih deviz, katero žele pooblaščeni zavodi kupiti na borzi za stvarne potrebn svojih komitentov, kakor tudi zneske, kalere bi dali na razpolago komitentom iz eventuelno prej kupljenih količin svobodnih deviz, morajo vsak dan prijaviti pismeno borzam po pooblaščenih zavodih na sedežih posameznih borz (izjemo tvorijo primeri plačila surovin, za kar bo Narodna banka do nadaljnjega sklepa dala na razpolago svobodne devize po tečaju 238 za angleški funt). V teh prijavah bodo zavodi navedli samo skupni znesek svobodnih deviz, katere žele kupiti na borzah ali staviti na razpolago komitentom iz lastnega zaklada, tako da mora biti ves znesek izražen v angleških funtih (ostale valute se imajo pretvoriti v angleške funte na podlagi londonske paritete. Te prijave borzam se morajo dostaviti najkasneje do 10.30 dopoldne. V prijavah za naslednji dan bodo tudi vsa eventuelna nova povpraševanja, tako da dostavljeni pregled za vsak posamezni dan izkazuje skupno potrebo za devize na račun komitentov posameznih zavodov.
Istočasno s predložitvijo poročila borzam morajo pooblaščeni zavodi, ki prijavljajo, pošiljati centrali Narodno banke v Belgrad neposredno specificirano poročilo, iz katerega mora biti razvidno:
a) ime in domicil domačega kupca svobodnih deviz; b) podlaga, na kateri želi kupiti devize; c) država inozemskega upnika-koristnika in dalje znesek svobodnih deviz v angleških funtih. Seštevek se mora ujemati s seštevkom, ki je bil poslan borzi isti dan.
2.	Prodaja deviz. Vse zneske izvozniških deviz (tri četrtine, kolikor so doslej pooblaščeni zavodi prodajali na račun izvoznikov svobodno na domačih borzah), kakor tudi vse zneske šalterskih deviz (100%) morajo zavodi sporočati prav tako vsak dan domačim borzam na isti način kot nakup. Obvezni odstotek izvozniških deviz se mora tudi še nadalje nuditi Narodni bank v odkup na dosedanji način.
Slično kot pri nakupu morajo podatke poslati zavodi tudi centrali Narodne banke.
3.	Izvedba zaključkov. Pooblaščeni zavodi lahko izvajajo na domačih borzah zaključke po nakupu (kakor tudi o odstopanju deviz iz lastne zaloge) svobodnih deviz za stvarno potrebe svojih komitentov samo v višini onega dela prijavljenih zneskov borzam, ki bodo ugotovljeni na borznem sestanku istega dne. Borze bodo sporočile v odstotkih, ki bodo značevali del prijavljenih zneskov, ki se za račun komitentov morejo kupiti na
KULTORRI05Z0RHIK
Lucrefius: De rerum natura v hrvatskem prepevu
Prevedel in razložil prof. Marko Tepeš. (Vel. 8°, 300 str., mehko vez. 80 din, v platno vezana 100 din; dobi se pri prevajatelju v Zagrebu, De-želičeva 23.) Velika zasluga hrvatskega književnika prof. SI. Tepcša je, da so zdaj dobili Hrvati v svojem prevodu najzanimivejšo latinsko naravoslovno delo, ki ne bo razveselilo le njihovih in naših klasičnih filologov, ampak tudi ostalo občinstvo, ki rado prebira socialno-filozofska in naravoslovna dela. Vrhu tega je s tem prevodom olajšano študentom klasične fiiologije razumevanje tega največjega, a tudi najtežjega peenika-filo-zofa, plemenitega Lukreca; saj je proučevanje Vergila, lloraca, Tibula, Properca in Ovida i. dr. pesnikov in piscev suhoparno in neumljivo brez globokega poznavanja Lukreca. Zanje bo ta pesnitev služila kot kompendij rimskih in grških realij. A tudi drugI čitatelji se bodo zabavali pri branju tega zanimivega dela, ki je polno čudovitih vprašanj, problemov, ki jih ta pesnik, pionir znan-slva, rešuje ali pn vsaj jih skuša rešiti. Lukrec nam bo še bolj približal naravo, ker nam bo postala milejša in razumljivejša z branjem njegovega spisa.
Največje zanimanje je za Lukreca pri zapadnih narodih kot Italijanih, Nemcih, Francozih in Angležih, pri katerih se čita Lukrec celo v srednjih šolah. Vsi ti narodi imajo že nešteto prevodov tega rimskega pesnika.
Edino Rusi imajo melrično prevedenega Lukreca, dočim obstoji pri Bolgarih prevod tega dela le v odlomkih, Poljaki so ga dobili 1924 v prozi (A. Krokicvvicz), Cehi so pa prevedli le nekaj sto
borzi ali odstopiti komitentom lz lastne zaloge.
Ves preostali presežek svobodnih devij morajo zavodi še istega dne prodati (ponuditi) na borzi drugim pooblaščenim zavodom za potrebe njihovih komitentov.
4. Obračunski tečaj. Zavodi smejo v obračunih o vseh transakcijah, za katere morejo delati zaključke v smislu teh navodil, na naših borzah, tako pri plačilu ustrezajoče vrednosti v dinarjih za prodane proste devize komitentom tako tudi pri izplačilu ustrezajočih vrednosti izvozniških (tri četrtine) in šalterskih (100%) porabljale samo objavljeni prosti tečaj za angleški funt v borznih tečajnicah (2 37.20—238.80) povečan v obeh primerih za odstotek, katerega jim bodo borze sporočale na vsakem posameznem borznem sestanku.
Z izjemo običajnih borznih kurtaž in taks, se ustrezajoča vrednost svobodnih deviz v dinarjih ne sme niti povečati niti zmanjšati v kateremkoli primeru.
Pravilnik za posmrfninske blagajne
Minister trgovine in industrije je podpisal pravilnik o ustanovili humanega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za primer bolezni ter skladih za pokojninsko zavarovanje. Pravilnik je sedaj objavljen v »Službenih novinah« z dne 6. decembra 1938.
Vse te ustanove preidejo pod nadzorstvo ministra trgovine in industrije in je za vsako ustanovo potrebno, da ima dovolilo od ministrstva. Pravilnik natančno določa, katere pogoje mora ustanova izpolniti, da lahko doseže dovolilo. Za večje tako ustanove je potrebno tudi, da sodeluje pri poslovni osnovi tudi aktuar.
Znesek pogrebnih prispevkov ne sme biti večji kot 5000 din, dnevni znesek bolniških stroškov ne sme presegati 50 din, in mesečna jwkojnina pri pokojninskih skladih ne sme presegati 1500 din.
Važno je, da se te ustanove pri pridobivanju članov ne morejo posluževati agentov.	i
Pravilnik določa, da mora ugotoviti vsaka taka ustanova tudi natančno stanje matematične rezerve in te rezerve vlagati na izvesten način (25%) v državne papirje, 35% v Poštno hranilnico in Drž. hipotekarno banko, v samoupravne denarne zavode, v hipotekama posojila itd.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Slinavka in parkljevka je še vedno precej razširjena po Sloveniji. Iz najnovejšega izkaza živalskih kužnih bolezni razvidimo, da so še tile kraji okuženi po tej bolezni:
Okraj Brežice: Stara vas obč. Bizeljsko; Osredek obč. Podsreda; Pesje obč. Videm.
Okraj Črnomelj: Gradac, Krasinc, Prilozje obč. Gradac; Metlika; Železniki obč. Metlika okolica; Sečje selo, Učakovci, Vukovci, Zitje in Žuniči obč. Vinica.
Okraj Konjice: Slov. Konjice.
Okraj Lendava: Beltinci; Gor. Bistrica, Srednja Bistrica obč. Črenšovci; Kolitje obč. Dobrovnik; Gor. Lakoš obč. Gaber je; Radmožanci obč. Gente-rovci; Melinci, Odranci obč. Odranci; Nedelica obč. Turnišče.
Okraj Litija: Stična.
Okraj Ljubljana okolica: Medno obč. št. Vid nad Ljubljano; Dobrunje obč. Dobrunje; Sp. Blato, Gatina obč. Grosuplje; Studenec, Slape, D. M. v
verzov. Izmed vseh slovanskih prevodov je gotovo hrvatski najboljši in tudi izdan v najlepši opremi, čeprav ga je izdal prevajatelj v samozaložbi, dočim ga je izdala pri Rusih sama Akademija (1934) v prevodu Petrovskega.
Kdor vestno in natančno študira rimske klasike, zlasti pesnike Avgustovcga časa kakor Vergila, lloraca in Ovida, 6pozna, da 60 vsi le učenci tega velikega pesnika. Znan je namreč Ovidov distih, v katerem pravi, da bodo izgubile pesmi Lukreca svojo vrednost šele ob splošnem propadu sveta.
Postal pa je tudi oče in glavni pobornik novo filozofije. Njegova pesnitev je vzgojila zastopnike empirizma, racionalizma, a tudi materializma v filozofiji, kot n pr. Bacona, Loc.kea, Descartesa, Spinozo i. dr. Tudi v astronomiji je Lukrec naredil revolucijo, saj je njegova Muza navdihnila Galileja, Keplerja. Kopernika i. dr. Lukrec je vplival tudi na socialni in pravni red v državi in J. Rousseau v svoji razpravi o izvoru neenakosti navaja njegove ideje in ga v vsem posnema. Za Hrvate je Lukrec važen že zato, ker je učitelj njihovemu največjemu, tudi v kulturnem svetu priznanemu učenjaku, filozofu J. R. Boškoviču. Kar pomenita llomerjeva epa za grško verstvo, poezijo in likovno umetnost, to je Lukrečeva pesnitev »O naravi stvaric za filozofijo v novem veku, za vso moderno književnost in znanstvo.
Življenjepis in pesnikovo delo najde, kdor se za to zanima, lepo sestavljeno na straneh 7—12 omenjenega prevoda. Ta sestavek priča, da je preštudiral prevajatelj razna številna dela, ki se tičejo Lukreca kot pesnika in znanstvenika; vse je na mestu in potrebno, nič ni odveč.
Če bi hoteli razdeliti pesem Lukrecn >De rerum natura«, bi razpadla na tri dele: V prvih dveh spevih tolmači fiziko; v tretjem in četrtem spevu pa peiholodijo, v petem ter šestem pn razklada kozmologijo (o tem mislim kmalu v kaki reviji natančneje razpravljati, ker v tem obzorniku ni primerno meslo za to)
Polju obč. Polje; Škofljica ob«. Šmarje pri Ljubljani.
Okraj Ljutomer: Žepovci obč. Apače; Cven, Mota, Krapje, Pristava obč. Ljutomer; Sevščak obč. Strigova.
01 iraj Maribor desni breg: Bohova, Pivola,
Rogo/.a, Sp. Hoče obč. Hoče.
Okraj Murska Sobota: Krog in Rakičan obč. M. Sobota.
Okraj Novo mesto: Biška vas, Jelše obč. Mirna peč; Dol. Težka voda obč. Smlhel-Stopiče; Pljuska obč. Trebnje.
Okraj Ptuj: Gomila, Jastrebci obč. Kog, Obrež obč. Središče ob Dravi; Središče ob Dravi.
Okraj Radovljica: Brezje, Černivec obč. Brezje.
Okraj Slov. Gradec: Kamovo obč. Velenje.
Okraj Šmarje pri Jelšah: lmeno obč. Podčetrtek; Sedlarjevo obč. Polje ob Sotli; Grliče, Kačji dol obč. Sv Peter na Medvedjem selu; Jazbine, Kartince, Senovica, Sv. Tomaž obč. Šmarje
pri Jelšah; Škofija obč. Zibika.
★
Vpisa v trgovinski register; Vinarija, družba z om. zavezo, Vrhovlje, glavnica 500.000 din, poslovodja: dr. Ravnik Rudolf, Aleksander Ličan, trgovina s sadnimi so,ki, produkti in drugimi živili v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34.
Likvidacija: Ribnica, lesna družba z om. zavezo, Ribnica.
Potrjene poravnave! Farič Mirko, trgovec z mešanim blagom v Mariboru, Betnavska cesta 31; Hobacher Ana, trgovka v Mariboru, Aleksandrova 13 in Furman Jožica, trgovka z mešanim blagom v Slovenski Bistrici
Konec poravnave: Ermenc Ivan, trgovec v Ljubnem; Volta, družba z om. zavezo v Celju.
»Slavcks«, d. d, za lesno industrijo, Zagreb. Izbrisan je član uprave dr. Franc Rotenbcrg z Dunaja, na novo pa vpisan Edvard Tampe.
Licitacije: Dne 12. decembra bo v pisarni Štaba za utrjevanje v Ljubljani, Metelkova 2, licitacija za dobavo 11.900 kg bencinske mešanice; dne 15. decembra za dobavo raznih delov in orodja za stroj-glodalec »Fiedler*.
Dne 19. decembra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 500 m vžigalne vrvice (»Olovni štapin*); dne 27. decembra za dobavo raznih kožnih jermen in podplatov.
Borza
Dne 7. decembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 237.20—238.80.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.20-14.40.
Grški boni so beležili v Zagrebu 3G.65-37.35, v Belgradu 39.15-3985.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,041.691 dinarjev, v Belgradu 4,351 000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,822.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. , , , , 2395.66—2410.26 Berlin 100 mark , , , , , , 1764.53-1778.41 Bruselj 100 belg .ni«.) 741.45- 796.52 Curih 100 frankov . , . . . i 990.45-1003.52 London 1 funt . . « , » , p 206.56- 208.61 Newyork 100 dolarjev , , , , 4374.75—4411.07 Pariz 100 frankov , , , , , . 116.31— 117.75 Praga 100 kron . , , , . > ■ 150.69— 151.79 Trst 100 lir........ 230.74- 233.83
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.70, London 20.75, Newyork 442.25, Bruselj 74.575, Milan 23.23, Amsterdam 240.50, Berlin 177.20, Stockholm 106.90, Oslo 104.275, Kopenhagen 96.625, Praga 15.125, Varšava 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 915.5, Buenos Aires 100.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana: D r ž. p a p i r j i : 7% investicijsko posojilo98.25—99.25, agrarji 58.50—59.50, vojna škoda promptna 402—464, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 87.25—87.75, 8% Blerovo posojilo
94—96,	7% Blerovo posojilo 89.75-90.75, 1% posojilo Drž. hip. banke 100 blago, 7% stab. posojilo
95—96.	— Delnice: Narodna banka 7.350— 7.450, Trboveljska 185-195.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—98, vojna škoda promptna 4(30— 462 (460), begluške obveznice 87.50— 89, dalm. agrarji 87—87.75 (87.25), 4% sev. agrarji 59 blago, 8% Blerovo posojilo 96-96.50 (96.50), 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojalo Drž. hip. banke 99— 100, 7% stab. posojilo 96 50—98. — Delnice: Narodna banka 7 500—7.800, Priv. agrarna banka 220 denar, Trboveljska 185—187.50, Narodna šum-ska 20 blago, Gutninnn 47 blago, Isis 50 blago, Osj. sladk. tov. 75—100, Osješka livarna IGO denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago, agrarji 59 — 60, vojna škoda promptna 404.50-465.50 (464-463.50), za konec februarja (4G4), begluške obveznice 88.50—89 (88.50, 88.25), dalm. agrarji 87.75-88.25 (87.25),
Prevajatelju pa želimo, da najde tudi celotno delo enako razumevanje pri čitajočem občinstvu kot pred leli prvi njegov prevod kormologije.
Z. K.
James Oliver-Curwood: Zlata zanka
Naše podjetne založile so izdale v zadnjih letih obilo prevodov iz tuje književnosti in s tem pripomogle, da smo dobili Slovenci v svojem jeziku tudi dela, ki nam sicer ne bi bila dostopna. Dosti premalo pa smo pri tem dobili dobrih zabavnih knjig, romanov, ki jih človek prebere, ko si zaželi oddiha. Tudi lakih del potrebujemo, toda morajo biti skrbno izbrana in imeti no smejo manjše umetniške cene. kakor tako imenovana »visoka literatura«. Ena takih knjig je Curwoodov roman »Zlata zanka«. Boj za dekle sredi hladnih tečajskih pokrajin, — lo je pač snov, ki mora vsakogar zanimati in prikleniti, zlasti če jo obdela pero, kakor je Curvvoodovo. Knjiga je izšla v lepem prevodu in stane broširana 20, v platno vezana pa 26 dinarjev.
Umetnost, 5t. 3-4. 1. III., nov.-dec. 1938. Ta dvojna številka »Umetnosti« je posvečena delu kiparja Franca Gor še ta, ki prav zdaj razstavlja v družbi svojih tovarišev slikarjev Mihe Maleša in Gojmira Kosa v Jakopičevem paviljonu. Uredništvo revije pa tudi naznanja, da je prav zdaj v tisku večja monografija o tem kiparju, ki jo bo izdala Bibliufilska založba v Ljubljani, in bo obsegala 60 reprodukcij, ter bo stala 60 din, oziroma 70 din. Ta številka prinaša že lep izbor iz te monografije, namreč 20 reprodukcij ter kratek uvod dr. Ložarja. V tem uvodu je naznačen samo življenjski potek kiparjev ter njegova oznaka realizma in življenjske svežosli. V monocrafiji bo pa razložil tudi vso umetniško problematiko umetnika GorSeta. Reprodukcije predstavljajo Goršelova dela večinoma iz zadnjih let, 1930-38,
/
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josciove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/33.
4% sev. agrarji 55.50 denar (56), 7% Blerovo posojilo 90 - 90.50 (89.75). — Delnice: Narodna banka 7.500 denar, Priv. agrarna banka 227 denar (227).
2itni trg
Novi Sad. Oves bač. srem. slad. 150—152. Koruza bač. sušena parit. Vršac, parit. Indjija 106—108. Tend. neizprem. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Ceno živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 5. decembra t. I. Dogon: 78 volov, 43 krav, 4 teleta, 1 june, 56 svinj in 68 prašičev. Prodanih: 29 volov, 10 krav, 4 teleta, 1 junc, 32 svinj in 19 prašičev.
Cene naslednje: Voli I. vrste 6.50 din, voli
II.	vrste 6 din, voli III. vrsto 5.50 din, telice L vrste 6.50 din, telice II. vrste 6 din, telice
III.	vrsto 5 din, krave l. vrste 5.50 din, krave druge vrste 5 din, krave lil. vrste 4.50 din, teleta I. vrsle 8 din, teleta II. vrste 7 din, teleta lil. vrste 6 din, prašiči špeharji 10 do 11 din, prašiči pršutarji 8.50 do 9.50 din za 1 kg živo teže. Mladi pujski, 7 do 8 tednov stari, 135 do 285 diu za komad.
Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso 11. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din. goveje meso III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14 do IG din, slanina suha 12 do 2G din, svinjska mast 19 din, čisti med 22 do 24 din, neoprana volna 24 do 2G din, oprana volna 34 do 36 din, govejo surove kože 8 do 11 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 6 do 8 din za 1 kg.
Pšenica 190 din, Ječmen 185 din, rž 185 din, oves 160 din, koruza 150 din, fižol 250 do 300 din, krompir 80 do 100 din, seno 80 din, slama 50 din, jabolka 1. vrsto 700 din, 11. vrste 500 din, 111. vrste 400 din, suhe češplje 1000 din do 12000 din, pšenična moka do 320 din, koruzna moka 225 din, t žena moka 300 din, ajdova moka 350 do 400 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg.
Cena živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 3. decembra 11)38: biki L vrste 4—4.50 din, telice L vrste 4—4.50, telice II. vrste 3 din, krave
I.	vrste 3 din, II. vrste 2.50 din, teleta 6—7 din, prašiči pršutarji 5—6 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10 din, II. vrste 8 din, svinjina 12 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 do 20 din, čisti med 16 din, goveje surove kože 8 din, telečjo surove kožo 12 din za 1 kg. — Pšenica 150, ječmen 160, rž 140, oves 130, koruza 100, fižol 250, krompir 60, seno 30, slama 10, jabolka I. vrste 350,
II.	vrsto 200, pšenična moka 325, koruzna moka 150 din za 100 kg.
Cena živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri .leHah dne 2. decembra t. 1. Voli I. vrste 4.50 do 5.50 din, voli II. vrste 3 50 do 4.50 din, voli
III.	vrste 2.50 do 3.50 din, telice I. vrste 4.50 do 5.50 din, telice II. vrste 3.50 do 4.50 din, telice III. vrste 2.50 do 3.50 din, krave I. vrste 4.50 din, krave II. vrste 3.50 din, krave III. vrste 2.50 din, teleta I. vrsle 6.50 din, teleta II. vrste 5.50 din, prašiči špeharji 10 do 11 din, prašiči pršutarji 8 do 9 din za 1 kg žive teže.
Goveje meso I. vrste 12 din, goveje meso II. vrste 10 din. goveje meso III. vrste 8 din, svinjina 14 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18 do 20 din, neoprana volna 15 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 10 din, telečje Btirove kože 12 din, svinjske surove kožo 6 din za 1 kg.
Pšenica 200 do 250 din, ječmen 150 do 200 din, rž 175 do 200 din, oves 150 din, koruza 130 do 175 din, fižol 200 do 300 din, krompir 100 din, seno 40 do 60 din, slama 30 din, jabolka I. vrste 300 din, II. vrste 200 din, češplje suhe 1000 din, pšenična moka do 325 din, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 4.50 do 6 din za liter.
Oglasi v Slovencu imajo za Jesenice popoln uspeli posebno za Božič in Novo leto. Vse oglase in naročila za »Slovenca«, »Slovenski dom« »Domoljuba* in »Bogoljuba« sprejema podružnica »Slovenca« na Jesenicah, Krekov dom.
ter ga kažejo v njegovi največji sili in razmahu. Nadaljnja vsebina revije govori o razstavi »Trojice« v Belgradu, prinaša fotografije z razstave in uvodni govor Srctena Stojanoviča. Miha Maleš predstavlja dva slovenska ljudska umetnika Ivana Klemena in Franca Kopreta. Nekaj lesorezov imata Sedej in Jakac. Priobčena je v celoti spomenica za slikarsko akademijo v Ljubljani. Pesniško parafrazo psalma 137 jo prispeval pesnik Gradnik Alojz, Miran Jarc pa »Pesem«. Tominec je prevedel verze Mevlana Rumija, Maleš pa pesem Desanke Maksikovič »Pesem pri studencu«. Dober je tudi pesniški prispevek Slavka Savin-ška (Božični sonet, Na sestanku). Prvi boljši od drugega. Zanimal bo širšo javnost članek arhitekta Hermana Husa: Osnutki za kraljev spomenik v Ljubljani, namenjen zn vhod v Tivoli. Pridejanih je več reprodukcij načrtov. Nekaj reprodukcij tujih umetniških del drži zvezo med domačo in tujo umetnostjo. Tako so zastopani Čeh llonda, Srb Srelen Stojanovič, dalje Moise Kisli ng in llonore Victorin Daumier. Zaključuje pa revijo zbirka vesti iz umetniškegn sveta.
Cehi nastopajo proti legendam. Zgodilo se je, da so v teh dneh podrli Čehi sami celo Masarykov spomenik ter uničili več napisov, ki so spominjali na predsednika dr. Beneša. Tako stoji na Vllnvi parnik, ki je zdaj brez imena ter ne vedo prizadeti, s čim bi ga zamenjali. Ob tej priliki je kulturni tednik »Lidovvch listov« Krejza napisal članek o »odstopanju od legend«, kjer riše propadanje masarykovske in benešovske legendo, iz katero so sedaj nasilno izvijajo Čehi, svari pa tudi proti drugim legendam, ki jih zdaj delajo že iz Krnmara in Rašina. »Treba jo dvigniti narod iz ovojev takih političnih legend, v katere ga zapletajo bolj voditelji kot pa narod sam, ki je bil vedno trezen, konservativnejši in razumnejši. Zalo naj tisti, ki hočejo narodu resnično dobro, ne ustvarjajo novih legend, temveč naj mu narode resničnejše realnejše usluge.« Tudi to jo znak duha, ki zdaj veje v novi republiki
Šport
Svoboda : Jadran (prvenstvo) Ljubljana (liga) s Ljubljana (rez.)
Današnji prireditvi na igrišču SK Ljubljane:
Danes se bo vrčila na igrišču SK Ljubljane zanimiva prevenstvena tekma med SK Svobodo in SK Jadranom. Oba kluba gojita nado, da bosla žela prvenstveni točki. Čeprav je SK Jadran v pogledu točk na boljšem, vendar ni s tem gotovo, da bo danes slavil zmago. SK Svoboda je ambiciozno moštvo, ki je marsikomu zmešala račune.
Po tej tekmi nastopila v rcvanžnem srečanju ligaško in rezervno moštvo SK Ljubljane. Nogomet, kakršen sta ga moštvi predvedli na državni praznik, jo prav zadovoljil. Zato se tudi danes pričakuje zanimiva borba med tema dvema moštvoma.
Prva tekma med SK Svobodo 1n SK Jadranom ho pričela ob 12.30, druga pa ob 14.15, seveda ob vsakem vremenu. Vstopnina je za obe tekmi ista in nizka.
Mariborski šport
Maribor, 7. decembra. Boj za točke Zadnja prvenstvena nedelja je prinesla zopet dve zanimivi tekmi in nova presenečenja. Mariboru se je v zadnji minuti posrečilo izenačiti in nato celo zmagati nad Rapidom ter na ta način pridobiti zelo važni 2 točki. Klub ima še vedno najboljše izglede, da pride na tretje mesto in s tem v ožjo borbo, za prvenstvo LNP. Rapid je padel na 5. mesto z malenkostno slabšo diferenco v golih ter je še vedno velik rival Mariboru za 3. mesto. Mura je nesrečno zgubila proti žilavim Sla-vijašem, ki so ponovno dokazali, kaj se lahko doseže s požrtvovalnostjo.
Tabela izgleda 6edaj takole:
1.	Čakoveški SK	7 5 2 0 15: 5 121.
2.	SK Železničar	7 3 3 1 10: 7 91.
3.	SK Mura, Mur. Sobota 9 3 2 4 19:19 81
4.	ISSK Maribor	8 2 3 3 14:13 7 1
5.	SK Rapid	8 3 1 4 18:18 71.
6.	SK Slavija, Pobrežje 9 1 3 5 9:23 51.
Na praznik 8. decembra je na sporedu tekma med SK Rapidom in čakovečkim SK v Mariboru. Oba kluba bosta sigurno napela vse sile za zmago. Cakovčani iz prestižnih razlogov, Rapid pa za boljši placemeut na tabeli.
V	Neaplju ne bo šest let mednarodnih tekem
O priliki zadnje nogometne tekme med Italijo fn Francijo, ki se je vršila v Neaplju, je prišlo do velikih političnih protifrancoskih demonstracij. Oblasti so že pred tekmo zaradi tega ukrenile vse potrebno in zaprosile občinstvo, da se vzdrži vsake manifestacije, kar pa ni dosti zaleglo. Glede nato je sklenila italijanska nogometna zveza, da se šest let ne sme vršiti nobena mednarodna tekma v Neaplju.
V	Helsinki ne bo sodeloval noben japonski
olimpijec iz berlinske olimpijade
Skoraj vsi japonski športniki so sedaj v voi-nl in so boie proti Kitajski. Med temi so seveda tudi vsi olfllipljci, visokošolci, ki zavzemajo v japonski armadi mesta častnikov in podčastnikov. Kakor so bili dobri športniki, prav tako so tudi dobri vojaki in zato je bilo že več od njih odlikovanih z visokimi redi za izvedene zasluge na l>ojnem polju. Po pisanju nekaterih listov, je nekaj najboljših športnikov padlo za domovino. Po zadnjih vesteh pa žive še vsi japonski olimpijci, toda kljub temu ni upati, da bi se ti udeležili prihodnjih olimpijskih iger na Finskem, na kar z vso resnostjo računajo japonski športni krogi. Zaradi tega so ukrenili vse potrebno, da dobe iz širokih športnih mladinskih vrst potrebno nadomestilo, zaradi česar bodo reorganizirali svoj šport po nemškem vzorcu.
250 Švedov na prihodnji olimpijadi
Švedski olimpijski odbor je napravil proračun, glasom katerega bi stale vse priprave in udeležba švedskih športnikov na XII. olimpijskih igrah v Helsinki 8,260.000 din. Švedi namreč nameravajo poslati na prihodnje olimpijske igre 250 svojih športnikov. Za zimski del iger pa znaša njihov proračun 455.000 dinarjev.
Program smučarskih prireditev LZSP v zimski sezoni 1938-39
Tekme
1. 1. 1039: NaraSčajske tekme — SK Javornik na Rakeku.
6. 1. 1939: Smučarski tek na 6 in 10 km v Ljubljani (v okviru klubskega dne) — Sin. odsek SK Reke v Ljubljani.
5.	1. 1939: Mladinski smuk ln slalom — SK Javornik na Rakeku.
6.	1. 1939: Mladinski smuk — Sm. odsek SPD v Trbovljah.
fi. ali 8. 1. 1939: Klubski dan v okolici Ljubljane — Sm. odsek SK Planine v Ljubljani.
8. 1. 1930: Klubski dan na Pokljuki — Sm. klub Ljubljana.
8. 1. 1939: Klubsko prvenstvo v tekih ln skokih v Planici — Sm. odsek SK Ilirije v Ljubljani.
8. 1. 1939: Alpska kombinacija na MrJici (klubski dan) — Sm. odsek SPI) v Trbovljah.
8. 1. 1939: Klubska tekma v smuku ua Kumu — Sm. klub Kum v Trbovljah.
8. 1. 1939: Alpska kombinacija v okviru klubskega dne (kraj še ni določen) — Sm. odsek SK Eeke v Ljubljani.
8. 1. 1939: Klubski dan — SK Javornik na Rakeku.
15. 1. 1939: Medklnhska tekma v skokih za sen. in jun. v Ljubljani — Sm. klub Ljubljana.
15. 1. 1939: Tek za sen. in jun. v Planici ali LJubljani — Sm. osek SK Ilirije v Ljubljani.
1.5. 1. 1939: Medklnhska tekma, v teku na 15 km v Bolnicah — Sm. odsek SK Planine v Ljubljani.
15. 1. 19:19: Zasavsko prvenstvo v alivski kombinaciji na Mrzlici — Sm. odsek SPD v Trbovljah.
15. 1. 1939: Kluhsl tek n,i 12 km na Kumu — Sm. klub Kum v Trbovljah.
21.	do 22. 1. 1939: Klasično prvenstvo LZSP v Zagorju.
22.	1. 1939: Mladinske tekme na 4, 6 in R km v Ljubljani — Sm. kluh Ljubljana.
29. 1. 1939: Klubska slalom tekma na Kumu — Sm. kluh Kum v Trbovljah.
1. do 2. 2. 1939: Klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji na Črnem vrhu — ASK v Ljubljani.
4.	do 5. 2. 1939: Medklnhska leknin in klubsko prvenstvo v slalomu in smuku v Planici — Sm. odsek SK Ilirije v Ljubljani.
5.	2. 1939: Medklnhska tekma in klubsko prvenstvo za sen. In jim. v sniuSkem teku — SK Javornik na Rakeku.
5. 2. 1939: Medklubskn slalom tekma na Kumn — Sm. kluh Kum v Trbovljah.
fi. 2. 1939: Medklubska skakalna tnkma v Tržiču — Sm. klub LJubljana.	,„__	,, ,
ofj 2 i!)*)- Alpsko prvenstvo LZSP na Mrzlici.
2fi! 2. 19.19: Skakalna tekma v Planici za naraSčnj na 25 m in za Jun. na 4fl m skakalnici — Sm. odsek SK Ilirije v Ljubljani.	. , ,
V teku februar in 1939: Medklnhska d-imska slalom tekma v žlchch Sm. klub Ljubljana
11 do 1">. 3. 1939: Mladinski dan za prvenstvo dravske banovine v Planici — Sm. odsek SK Ilirije v LJubljani.
Halo!
Božiček
Halo!
kupi vse vrste zimskega blaga najboljše kvalitete in priznano najceneje samo v manufakturni trgovini
»Pri Zvonu« I. Strojansek
LJUBLJANA - Pred Škofijo 21
l»leg magistrata (rotov.ža)
Mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjski oglasi I din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek ca mali oglas li din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka Detltna vrstica po S din. - Za pismene odgovore dede malih oglasov treba priložiti inamko.
Dobra šivilja
ki vse šiva, gre na dom za 20 din dnovno. Pred škofijo 11/11.	(a)
16 letna deklica
Išče službo. Najrajši v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.045. a
Nemška korespondentinja
ln dobra pisarniška moč išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1. januar«.	(a)
II
Vajenci
15 letni fant
II
z 2 razr. mešč. šole se želi Izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.992.	(v)
16 letni fant
močan, z 2 razr. gimnazije, se želi Izučiti avto-mehanlčno obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.021.	(v)
ilužbodobe
Raznašalko
sprejmem. Smartlnska 10, dvorišče, pritličje. (b)
Drogista ali drogistinjo
samo lzučeno, prvovrstno moč, sprejme drogerija Gregorlč, Ljubljana, Prešernova ul. B. Podrobne ponudbe izključno samo pismeno.	(b)
Kuharico
zmožno kuhanja domače hrane, kakor tudi voljno dela vseh domačih dot, srednje starosti, sprejme takoj večja trgovina na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno mesto« št. 19.029. (b)
Oficirski dom v Šibeniku
Išče restavraterja po pogodbi za 15. Januar. Ponudbe in pogoje do konca tega leta.	(b)
Mladega fanta
17 letnega, sprejmem za trg. slugo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18820. (b)
Postrežkinjo
aH služkinjo sprejmem. -Informacije dobite v trafiki pred glavnim kolodvorom.	(b)
Dekle
pridno ln pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejmeta. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Ljubi Hfljlca otrok«.	(b)
Dve dekleti
z dobrimi spričevali, za vsa hišna dela. ena za kuhinjo, druga za sobe, sprejme dr. Puljo, Beograd. Deligradska 10. (b
Iščem potnika
ki bi vložil nekaj denarja za dobre obresti ali ga pa sprejmem kot družab1 nika. - Več pove uprava »Slovenca« pod 18.988. b
Gospodarski praktikant
kateri je dovršil kmetijsko in mlekarsko šolo z dobrimi ^spričevali — se sprejme v službo na ve-leposestvo. — Predpogoj: pošten, trezen in marljiv, zmožen slovenskega, po možnosti tudi nemškega jezika. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Gospodarski praktikant« št. 19076.	(b)
I
Automofor
i
Pozor gasilci!
Austro-Daimler avtomobil odprt, v brezhibnem stanju, zelo pripraven, naprodaj za 6000 din. Steyr delavnica, Maribor, Frančiškanska 11.	(f)
Touarniškega zastopnika
avtovozača, mladega in agilnega, koloni-jalne ali galanterijske stroke, sprejme za Kranjsko, stara dobro vpeljana tovarna. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Rajonski zastopnik« št. 18.998.
25. ,1. 1939: Vztrajnost.ni tek na 30 km na Pokljuki Sm. kluh Ljubljana.
Oh prvem ugodnem terminu lil snegu: Mladinska Stafetna tekma v Ljubljani — Sm. odsek SK Keke v Ljubljani.	,	„
Tekme za Šolsko mladež narodne in mesčanske šola na Viču v sporazumu s Šolsko oblastjo. (Izpeljano bo pod Rožnikom, termin se bo določil pozneje.) — Sm. odsek SK Reke. Ljubljana-Vič.
Tečaji
Od 2«. 12. 1938 do 1. 1. 1939: SmuSkl tečaj — SK Javornik na Rakeku.
Od 25. 12. 1938 do 8. 1. 1939: Tekmovalni tečaj v norveški kombinaciji na Pokljuki — Sm. k. Ljubljana.
Od 22. 12. 1938 do 3. 1. 1939: Tečaj za slabSc tekmovalen na GorjuSah — Sm. klub LJubljana.
Od 25. 12. 1938 do 3. 1. 1939: Tečaj za slabSe tekmovalce v Ljubljani — Sin. klub Ljubljana.	.....
Od 19 do 25. 2. 1939: Tekmovalni tečaj nn Pokljuki — Sm. k. Ljubljana. — Zn LZSP tehu. rcf. Sešelj, 1. r.
Obvestila športnih zvez, klubov in društev
Primerno darilo :a fcoifč. Prof. Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov prvi zvezek jo za planinca najprimernejše darilo. Knjiga obsega okrnir Snu sirarn ter ima 15 umetniških slik. ki predstavljajo gore, o katerih govori prof. Mlakar v svojih spisih. Ako še nimata te knjige in ako liočele napraviti veselje svojemu planinskemu tovarišu s primernim darilom, kupite prvi zvezek Mlakarjevi spisov takoj v pisnrni SPD v Ljubljani. Aleksandrova cestn 4-1., kjer morete žo tudi naročili II. in III. zvezek po Izdatno znižanih cenah v prednaročili.	......
Planinske slike je SPD zbralo v svojih nlhumih, ki jih imn nn razpolago v društveni pisarni. Vsak nlhum vsebuje 5(1 prvovrstnih posnelkov nnših najboljših planinskih foto amaterjev, llitile -,/ naročili, ker je na zalogi le omejeno Število. Takoj po sprejemu naročila vam dostavi nlhum na dom društvena pisnrnn SPD v Ljubljani, Aleksnndrova eestn 4 1.
Hermelanlt V pelek 9. deeembrn oh 20 se ho vrSIl v restavraciji pri .šestiei. prvi redni članski sestanek društva. Ker ima odbor na programu zelo važne zadeve, je dolžnost vsakega Hermežnna, da so sestankn brezpogojno udeleži. — Moto-Hcrmes.
ZAHTEVAJTE
SEZNAM NAŠIH
ZA BOŽIČ NOVO LETO IN ZA VSAKO PRILIKO DE
LEPA KNJIGA
naicenejSe in najplemenitejSe darilo
ZAHTEVAJTE SEZNAM NAŠIH
73 KNJIŽNIH KOLEKCIJ 73
MLADINSKO SLOVSTVO LEPOSLOVJE

ZNANSTVENA DELA PRAKTIČNE KNJIGE
PRODAJNE CENE ZNIŽANE D080%
OGLEJTE SI BREZOBVEZNO NAŠE KOLEKCIJE
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V UUBUANI
I
Pohištvo
i
Jedilnico
staronemškt slog, ugodno prodam. Krakovska ul. 21
Spalnice, jedilnice
kupite najugodneje pri
Andrej Kregar
pri kolodvoru St. Vid Vižmarje.
Stole, pohištvo,
popravila izvršujem po najnižjih cenah. Breg 14.
Hrastova spalnica
dobro ohranjena, naprodaj. Zaloška 69, Ljubljana.	(š)
Kupi moj
Šivalni stroj
štedilnik ln železno peč kupi A. B. C., Ljubljana, Medvedova 8. Telef. 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica št. 3
Zaslužek
2.500 din potrebujete
da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A NO S«, Maribor, Orožnova.	(z)
Slamoreznica
na motorni pogon, dobro ohranjena, naprodaj. Jože Knlflc, Medno št. 21, St. Vid nad Ljubljano. 1
Novo hišo
prodam v Dev. Mar. v Polju. Vprašati: Zg. Za-dobrova 43.	(p)
Nova hiša
z 10.000 m' zemljišča, 45 minut od Medvod v hrib naprodaj. Sink, Studen-člce 5.	(p)
Več stavbnih parcel
naprodaj v bližini kolodvora St. Vid - Vižmarje. Pojasnila: Vižmarje 69
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec —■ Cesta 29. oktobra št. 6; telefon 37-33, Ima naprodaj večjo število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Stavbne parcele
veliko in majhne, za So-kolskim telovadlščem v Kranju ter ob ccstl na Kokrlco, prodam. Naprodaj so tudi njivo, travniki ln gozd v okolici Kranja. - Reftektantl naj pošljejo svojo naslove v podružnico »Slovenca« v Kranju pod št. IS.877. p
Namočena polenovka
se dobi pri I. Buzzolinl, Lingerjeva (Kresija). (i)
Medarna
Ljubljana, Židovska ul. 6, nudi sortirani, prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	(1)
Nepremočljive hubertuse
dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14.
Pisalni stroj
mali, s kovčegom. poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18991. (1)
Orehe in jedrca
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.	(1)
Železno peč
za trajno gorenje proda Cerne, Stopanja vas 60 pri Ljubljani.	(1)
Dva kipa - angela
lesena, pozlačena-, proda A. B. C„ Ljubljana, Medvedova 8. Telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora).	(1)
Dobrega starega vina
lastnega pridelka, prodam pot polovnjakov. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1718. (1)
Moške srajce
majo, spodnje hlače, kravate, nogavice, rokavico še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38.
Naprodaj
klavir, salonska garnitura, smoking, podobe in omare ter razno. Rimska cesta 20-11.	(g)
KAPPEL
pisalni stroji - božični sen! Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno-, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenič in drug, Ljubljana., Miklošičeva cesta 16, telef. št. 4S-67.	(1)
Naznanjam,
da Imam večjo zalogo strešno in zidne opeke, jako dobro žgane, torej zelo trpežne. Opeko prodajam po zmerni ceni ln jo lahko dobavim takoj. Ivan Svetec, opokarna na električni pogon in gostilna, Ljubečno, p. Celje.
Continental
pisalni stroj za dom in pisarno 1
Samoprodaja:
Ivan Legat
Ljubljana — Maribor
IŠČEJO:
Bufet
vzamem v najem takoj ali pozneje. Naslov pove uprava »Slov.« pod 19066
ODDAJO:
,, Trgovski loka!
v prometnem kraju pri cerkvi, ob banovinski cesti, oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19.014.	(n)
Pekarijo
oddam v najem v zelo prometnem kraju blizu Ljubljano. Naslov v upr. »Slovenca« pod 19.042. n
itanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali pozneje. Povšetova ulica 100. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam v najem s 1. Januarjem v bližini kolodvora na Jescnicah. Pripravno za pisarno ali zobni atelje. Poizvo se v podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod št. 19.031.
IŠČEJO:
Za pisarno
iščem v ccntru eno ali dve sobi s plinom. - Inž. Prczelj, Streliška ul. 31.
Samsko stanovanje
v mestu, lepo, mirno ln sončno, lščo gospod. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »1939« št. 19067. (c)
Razstava kralj, banovinske tkalnice preprog iz Sarajeva
od 8. do vključno 18. decembra 1938
pri ŠESTICI »6« v Ljubljani
Prorlnja tudi nn dolgoročna odplačila. V nedeljo odprto! — Znižane cenel
tf ZA ZIM0..
. T,, v v;
# Klavirske ''. harmonike
'480
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOGI
MEIMEL4 HER0LD —
ivohnice f.nsbil. MARIBOR st 102
Inteligentna gospodična
mlada, z nekaj dote, dobra gospodinja, želi poročiti uradnika, najrajši železniškega. Samo resno ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 18.985. (ž)
ismai
. Plošče in gramofone
bivše tvrdke A. Rasber-ger, v največji izbiri po razprodajnih cenah dobite v Dalmatinovi ulici 10 (nasproti hotela Štrukelj).	(i)
Dva klavirja
star In nov, znamke Er-bahr, naprodaj. Vprašati: Tattenbachova ul. 17-11., levo, Maribor	(g)
\mm i
Zaradi denarnih težkoč
prodam radio 4 + 2, tipa 1938-1939 za 2300 din. —-Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ugodno« št. 18855.
Radio aparati
Loewo> Minerva, Graetzor
in Mendo - blagozvočno božično darilo. - Tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
iC
Mejačeva gostilna v Kamniku
Graben št. 10 zopet odprta! Točijo sa pristna vina. Dobra domača kuhinja. Abonentl se sprejemajo. - Za cenj. obisk se priporoča Pavle
Kosak-, gostilničar. Istotam naprodaj dobro ohranjen kavarn, biljard (baročni slog).
Gospodinje pozor!
šivalni stroj doblto v posojilo proti mali odškodnini pri »Promet«, nasproti križansko cerkve.
Trgovina
s sadjem ln zelenjavo« dobro vpeljana, se zaradi bolezni odda. Odkupnina nizka. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 19056. (u)
Pletenine
partijska razprodaja v raznih kvalitetah, oblikah ln velikostih. Res ugoden nakup za trgov-co in sejmarje pri Tajner Franc-, strojno pletenje, Črnomelj.	(r)
II
Živali
B
Nemška doga
stara eno leto, z odličnim rodovnikom, naprodaj. -Relchenberg, Moribor — Ivošakl.	(J)
Airdaleterijerja
belega, enoletnega-, dobrega čuvaja, ln nov železen štedilnik za vzidati - proda graščina Mokronog.	(j).
Iz Julijske krajine
Otvoritev zasebnih srednješolskih zavodov olei-koiena. Do zdaj je veljal predpis: Kdor je hotel otvoriti zasebni srednješolski zavod, je to javil pristojnemu šolskemu skrbniku (proveditorju). Ce v teku dveh mesecev šolski skrbnik ni ugovarjal, se je smatral njegov molk kot ugoditev in zavod je lahko začel delovati. Sedaj je pa izšel odlok, ki določa, da mora šolski skrbnik najprej vprašati za mnenje vodstvo srednješolskih nacionalnih organizacij, če je novi zavod potreben, in šele potem izdati svoj ukrep. Zdi se, da je ost tega odloka naperjena proti redovnim srednjim šolam.
Osem novih zastavonotnih podstavkov smo dobili zadnjo nemeljo, 27. novembra, v goriški okolici. Ob navzočnosti goriškega prefekta in njegovega odličnega spremstva so zadnjo nedeljo pristojni duhovniki blagoslovili v osmih vaseh goriške okolice stebre, raz katerih bo od zdaj naprej vihrala državna trobojnica. Vsaka taka blagoslovitev je združena s kratko svečanostjo, kateri prisostvujejo strankine orgnizacije in vaščani. Tozadevne slavnosti, pri katerih je imel g. prefekt kratek na-vduševalen govor, smo imeli v goriških soseskah: štandrežu, Ločniku, Podgori, Pevmi, Št. Mavru in Solkanu ter na Lokvah in na Trnovem nad Gorico, kjer je bila blagoslovljena tudi nova občinska hiša.
Dan matere »n otroka. Letos bomo šestič obhajali dan matere in otroka, ki je 20. december.
V	Rim bo odšel iz vsake pokrajine po en zakonski par, ki je najbolj rodoviten. Tam bodo posebne svečanosti in bodo dotični zakonski pari sprejeti od načelnika vlade. Za goriško deželo bosta šla v Rim zakonca Jakob Peršič in njegova žena Marija iz Sp. Tribuše, ki sta imela v desetih letih zakona devet otrok, od katerih je osem živih. Mimo rimskih slovesnosti bo imelo tudi vsako pokrajinska glavno mesto svoje posebne svečanosti, pri katerih bodo med drugim razdelili nagrade družinam s številnim naraščajem.
Za božične praznike ▼ Slovenijo, Zagreb In Belgrad. Znani potniški in turistični urad R. Appiani v Gorici priredi za prihodnje božične praznike dva izleta v Jugoslavijo: enega petin enega desetdnevnega. Odpeljali se bomo z brzovlakom iz Gorice preko Podbrda in Jesenic v Ljubljano in po isti poti se vrnemo. Prvi izlet traja od 23. dec. zjutraj do 27. dec. zvečer, drugi izlet pa od 23. dec. z j. do 2. jan. 1939 zv. Obe skupini priglašencev odpotujeta iz Gorice hkrati z jutranjim brzovlakom ob 8.31, seveda v posebnih vozovih, in prispeta tudi skupno v Ljubljano. Kdor biva ob progi Gorica—Pod-brdo, vstopi seveda na svoji železniški postaji. Iz Ljubljane bodo potem izletniki, tudi posamezni, lahko potovali naprej v Celje, Maribor, Zagreb, Belgrad ter kamorkoli drugam v Jugoslaviji in bodo imeli na jugoslovanskih železnicah 50% popust. Kdor se priglasi za petdnevni izlet, se vrača iz Ljubljane 27. dec. ob 2.30 pop., udeleženci desetdnevnega izleta pa 2. jan. 1939 ob 2.30 popoldne. Vožnja do Ljubljane in nazaj s stroški za skupni potni list stane za obe skupini po 75 lir za osebo. Za vožnje v Maribor, Celje, Zagreb, Belgrad in v katerikoli drugi kraj v Jugoslaviji, dobi vsak polovično vozovnico za tretji razred. Prijave za oba izleta sprejema Potniški in turistični urad (Ufficio Viaggi e Turismo) R. Appiani v Gorici. Pri priglasitvi se mora vplačati znesek 75 lir za vožnjo do Ljubljane in nazaj ter skupni potni list. Prijaviti se je treba do najpozneje 12. dec. t. 1.
Smrt dobre matere. V nedeljo, dne 20. nov. je v Gorici po daljšem bolehanju mirno v Gospodu zaspala gospa Marija K o m a c , soproga ujpok. orožn. stražmojstra in ravnatelja goriške Kmečke banke. Pokojnica je bila doma iz Skril j na Vipavskem in je dočakala 72 let. Bila je zavedna naša žena, ki je živela in skrbela za svojo družino. Naj ji bo nebeški Oče bogat plačnik. Preostalim, zlasti sinu g. Lojzetu Ko-macu, lastniku menjalnice v Kolodvorski ulici
Y	Ljubljani, prisrčno sožaljel
Nova maša. V nedeljo, 18. decembra bomo imeli v Sv. Križu na Vipavskem vesel ljudski praznik: g. Fr. Valič iz Plač, pater kafmcinskega reda, bo ta dan v svetokrižki župni cerkvi pel svojo prvo •v. mašo. Vsa župnija se že pripravlja na to izredno slovesnost.
Vipava. (Poroka.) Dne 24. nov, Je posiojniški dekan g. Krhne poročil v tukajšnji župni cerkvi svojega nečaka g. Vinka Poniža, mizarskega mojstra, z gdč. Kristino Petrič iz dobroznae Petričeve družine z Gradišča. Novi zakonski par je prevzel nad tri sto let staro Krhnetovo domačijo v Vipavi. Obilo 6rečel
. , Tržič
Dotičnega, M bi razširjal o meni neresnične vesti, ki so se pojavile v zadnjem času v Tržiču, bom morala poklicati na odgovornost pred sodišče.
Pavelek Fini.
vremknska napoved
mrzla zima, sneg
NAŠA NAPOVED
Za vsak žep in okus: suknje,
povrinlkl, hubertusl, smuk lodnl
PO ZNIŽANIH CENAHI
foSko OLUP mlajši
LJUBLJANA, STARI TRG 2 BIVŠI LOKAL C I U H A & JESIH
Konči Ahažič:
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Tedaj pa se nebo potemni, zemlja se strese, veje se nad Črtovo glavo strnejo in med švigajočimi bliski zagrmi glas gozdnega duha Gozdana: »Krvoločni Črti Postani za pokoro žival, ki jo vsi sovražijo in zasledujejo. Plazi se od vseh zaničevan in proklet po tleh sto in sto let. dokler se ti kruto srce ne omehča.«
pMA
Plašno se vzpne konjič Iskra In glasno za-
hrska. V njegovem sedlu pa ni več drznega kraljeviča Črta: ogromna kača z bleščečo krono na glavi se sikajoče s sedla vije na tla in se plazeče zgubi med trnjevo grmovje, priklenjena na tla in na drevesna debla, kakor je govorila zaničevana starka.
P)*-
pidpPr:
Novo, zdravo, boljše in cenejše sredstvo za negovanje zob!
Nič Vam ne more bolje očistiti zob ko peneči se zobni prašek PEBECO. Ta vsebuje svojevrstno snov, PEBECIN, ki s svojimi finimi penami brez alkaličnih primesi odstranjuje tisti tanki sloj, ki se Vam nareja na zobeh, katere napravi bele in bleščeče; prodre v vse kote ustne dupline in jo čisti, desinficira ter osvežuje.
Njegovi novi sestavni deli prijetnega okusa odstranjujejo 1z ust neprijeten vonj ter osvežujejo usta in sajx). PEBECO je izdaten in zato cenejši kot mnogo drugih sredstev za negovanje zob, ker zadošča majhna količina, da si temeljito očistite zobe.
Dolgo zadoščajoča doza stane le 12.— dinarjev.
BEIERSD0BP — MARIB0B
V naši podružnici v Celju
dobile vsa pojasnila glede inseralovt
Tam lahko plačate tudi naročnino za ,§ SlovencaM
Slišim izgovarjati moje ime^. ^
To ni nič čudnega, zakaj lenske M rade pogovarjajo o meni. Posebno ob ta. kem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani koži. Tako je prav! Zakaj: samo Nivea vsebuje Encerit, edino akrepčeraluo sredstvo za koto.
lise von Stacht
68
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
»Usmiljenje!« zdihuje Benjamin, ker čuti, da ftoji nenadoma pred božjo 6odbo, ki zahteva od njega račun za zgubljeno dušo. Saj žrtvuje Margaretina neumrljivost lepi telesnosti svojega sina.
Tudi oče Juan hipno tehta težo odgovornosti, Že spodi Margareto in Martina hkratu iz Rima v trenutku, ko se želi vrniti k veri svojih očetov.
Ali ni Margareta, dasi je Martinova mati. zašel otrok kot on? In ali ne ljubi Kristus, ne ljubi cerkev svojih otrok vseh z enak.o, materinsko ljubeznijo, dokler niso skriti v njenem naročju?
Grenka poteza odločnosti je legla očetu Juanu okrog ozkih ustnic. Margaretina duša se ne sme zgubiti. Za drznega mladega krivoverca bo najel tajne biriče in ga imel v skriti ječi inkvizicijske palače na varnem, dokler ne zgubi gospod Vincen-te sledi za njim. Tam bo lahko obiskoval Benjamin sina in, ko se izvrši Margaretina rešitev, ga odpeljal ponoči, ne da bi vneti gospod Vincente zahteval javen proces.
Ped časa — moleče ustnice bi lahko izgovorile zdravomarijo — ko se je Benjamin zaman boril s krščansko dolžnostjo in očetovsko ljubeznijo, ko je oče Juan premišljal modra sredstva, da reši Martina, ne da bi pustil Margareto, — ta kratka ped časa je povečala do besnosti Martinov srd nad materjo, ki jc sama priznala odpad.
S trdim, zapovcdovalnim prijemom prisili Mar-garetine, k Benjaminu dvignjene roke na svoje prsi in vpije:	,
»Prekličif Prekliči gnusno misel, da se združiš s Kristusovimi nasprotniki! — V to cerkev hočeš iti, ki jo jc zgradila kri naših očetov in okrasili njihovi vzdihi in solze? In se ti ne reži noben satan iz njenega zlata? I" ne slišiš krohota pekla, ki se h dieta" iz kotov? Proč od tu!« S tem spusti
mater, ki se bleda in omahovaje naslovni na Benjaminovo ramo, in se obrne, da odide. Vendar se ozre še enkrat z grozeče iztegnjenimi pestmi na cerkev sv. Petra in kolne v njeno olimpsko pročelje:
»Da bi te zbrisali s površja zemlje, da bi te mogel zadušiti kot pohotno vlačugo, ki si ji slič-na ...«
»Martin, Martin —« jeclja Benjamin, ohromel od groze.
Ko je Martin težko spustil dvignjene pesti, je čutil, da so mu zašle roke v skrivno pripravljene zanke, ki so mu jih s silo potegnile na hrbet. Divje zaviie glavo po napadlcih, ki so poslušali človeka, ki je Martina z režečo ostrino nagovoril:
»Chč maledite in faccia della Santa chiesa?« (Ali preklinjaš v obraz sv. Cerkve?) vpraša gospod Vincente.
»Maledico«, odvrne besno Martin, »pri Bogu v nebesih — malcdico!«
»Gospod komisar,« se obrne gospod Vincente ledeno na očeta Juana, »končno ste v nemškem jeziku razumeli, o čemer jaz brez njega nisem nikdar dvomil. Preklinjanje tega človeka nc meri na poslarno ženo, ki bi bila lahko njegova mati, ampak meri na sveto cerkev samo.«
»Resnično,« odvrne mirno oče Juan, »motil sem sc. Žena je njegova mati, cerkev kolne.«
Vlažen in hladen in z mrzlico napojen se ie dvigal mrak iz nižav Tibere in gomezcl po prebivalcih Rima.
Martin Je korakal z zvezanimi rokami pa s kljubovalno dvignjeno glavo in onemelo dušo proti leči. Prikrito mu je še bilo, v kakšne stiske umrljivosti sc izliva ta pot, — izliva za tistega, ki je sklenil, da bo hodil po nji zvestq do smrti. Samo zamolklo čustvo, da gre iz luči v noč, mu je za-tcmnilo dušo, dasi mu je globoka notranja zavest ponosne noči dvig§la čelo k nebu.
Gospod Vincente ie stopal pred jetnikom z naglimi koraki, oče Juan pa za njim počasi, obotav-Ijaje se.
»To bi bil rad preprečil, — rad preprečil!« premišljuje neprestano in brez tolažbe.
Benjamin in Margareta sta stavila vse upanje srca na vplivno mesto očeta Juana v inkvizicijski palači, nista pa v tolažbe potrebnem dušnem občutju zapazila, da je z vplivom v duhovnikovih rokah tudi vsa teža odgovornosti in pravičnosti.
Giorgio je v Wittenbergu najbolj jasno naprej videl nevarnost in z vso odločnostjo odsvetoval potovanje, zdaj se je pa trudil na vse načine, da bi dvignil potrte starše in jim vdahnil upanje, da 6e sin reši.
»Bo se, mora se rešiti,« Je vzkliknil in z glasnim navdušenjem prevpil skrivno grozo, da stoji pred očetom in materjo, ki tožita za obsojenim
»Oče Juan sc bo vrgel papežu k nogam, — ti, Benjamin, boš jamčil za Martina, — papež bo dal prednost milosti pred pravico —«
»Naj stori to vsemogočni Bog!« odvrne Benjamin, ki mu jc zastajala sapa.
Nastopajoča noč je prinesla spanje mladosti, potniku, ki ga jc izčrpala pot in raztepeno čustvo. Tiho in mirno je 6anial o daljnih saških poljih nasproti jutranji zarji Rima, ko je prvič uprl 6vetlc oči v zamrežena okna.
V hladni luči tecra bližajočega se dne in s spanjem popolnoma pokrepčan, je Martin jasno spoznal nevarnost, v katero je tako slepo zabredel, ker sc je vdal divje kričeči bolesti za materjo.
Izkaži se! Da, resničnol
»In če hudičev poln je svet
I in nas grozč požreti,
neznan nam bo trpljenja sled...«
Te sramote ni hotel storiti Bogu, reformatorju in domovini da evangeljski kristjan ne vidi več v temi ujetništva luči evangelija, da sc v smrtnem strahu ne zanaša več na svojega Zveličarja in za svoj del sramoti veselo božje delo reformator-jevo.
Odločno skoči Martin na noge, pograbi nemško sveto pismo in bere v Dejanju apostolov ujetništvo sv. Pavla.
Tako ga najde oče Juan, ko obišče zjutraj dečka.
»Bog s teboj, Martin Eichler,« pravi duhovnik. »Tvojega očeta prijatelj sem in te prihajam prosit: ne delai me za njegovega sovražnika!«
Martin gleda vprašujoče očeta Juana, odloži lutrski evangelij in odgovori:
»Pozabili ste, gospod, da je ta moj oče menih. So ure, in te so blizu, ko bo sovraštvo do očeta moja dolžnost in moja slava.«
Teže, kot 6e je oče Juan bal, se je pričel ta razgovor,
»Deček,« pravi, »če te ne more ganit ispomin na očeta, se spomni nesrečne matere!« —
»Molčite o moji materi,« zavpije Martin z bolestno spačenim obrazom in seže po svojem srcu.
Oče Juan stopi k oknu in zre čez nizke streho nekaj majhnih hišic na trg sv. Petra, nad katerim je razpeto modro nebo in ga poživlja samo senca belega oblaka, brez ljudi.
»Drugega temelja ne more nihče postaviti, kakor je postavljen, Jezus Kristus,« reče oče Juan po dolgem molčanju, nc da bi obrnil glavo k Martinu. »Tudi tvoj wittenberški reformator temelji na njem.« —
»Samo na nJem,« vrže ostro Martin.
»Deček, saj se hočemo vendar vsi zveličati po Jezusu Kristusu in sveta cerkev je vendar od apostolskih časov vedno učila svoje otroke tega upanja; drugega oznanila tudi Luter ni mogel prinesti svetu —«
Martin posluhne. Kaj govori ta duhovnik? Mu hoče li dokazati, da ni nobene razlike med lutr-skim in katoliškim kristjanom?
»Ti veruješ v Boga Očeta, Boga Sina in Boga sv. Duha, ki izhaia od obeh. Imej to vero pred očmi v vseh vprašanjih, ki ti jih bom moral zastaviti, in premisli v srcu, da ni nihče drug kakor sveta cerkev, nad katero se srdiš, učila človeški ro"l, naj nespremenjeno veruje v troedinega Boga — Boga, v katerega upaš in ki ga ne bi poznal, če ne bi stala skala v spremenljivem morju časov.«
Martin 6e porogljivo smeji.
Zalosa za Ljubljano in
okolico vljudno obvešča, da se od danes dalje toči
nove gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih obratih.
Telefonske številke zaloge : 36-20, 32-31, 23-Q8
Gudi izbirčni okus
Novi vzorci nove barve ugodne cene I
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo
R. HIIKLMIC - „pri Škofu"

Trgovina, kjer se kupuje z zaupaniem Ustanovljeno leta 1869
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica —
Pred škofijo
Obrt
Peži na žaganje
vse velikosti, po nizki ceni dobite pri Gustavu Pucu, Ljubljana, Tržaška c. 9, telefon 26-97.	(1)
Najcenejše popravilo
napravi čez zimo na vasem kolesu meh. del. Stane Rakoš, Zaloška c. 61, zraven šole. - Lakiranje, kromanje, shramba. (r)
Hladilnike
avtomobilov strokovnjaško popravlja hitro in pod garancijo Gustav Puc, Ljubljana. Tržaška c. 9, telefon 26-97.	(f)
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba* in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
NAJNOVEJŠI IZUM I ORIGINALNE HASAG-PRESTO PETROLEUM PLINSKE SVETILKE
(svetovni patenti) Za pogrevanje špirit ni več potreben! Niti 3 minute ni treba čakati. ORIGINALNE POLAR SVETILKE od 300-3000 sveč Cez 100 modelov! Prospekte pošljemo gratis in franko! ORIGINALNE HASAG IN POLAR SVETILKE, ter originalni deli se lahko nabavijo samo pri nas
ZAGREB, Radiiina ulica 9 • • Telefon 72-60
Iščejo se prekupčevalci in zastopniki v vseh mestih. SE MANJ VREDNIH PONAREDB!
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke!
E. ZELENKA
tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme
MARIBOR. Ulica 10. okt. 5
Zahvala
Vsem, M ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene sestre, tete, svakinje in neveste, gospodične
Antonije Cfemenz
uradnice direkcijo državnih železnic
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo 6mo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem, ki ste drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 7, decembra 1938,
Žalujoči ostali
Božična darila
priporoča
Ivan Kra vos, Maribor
Aleksandrova 13 Telefon 2207.
Radio
Programi radio Ljubljana:
Četrtek, S. decembra: 8 Plošče — 8.15 Prenos cerkveno glasbe iz frančiškanske cerkvo — 9.45 Verski govor (g. dr. V. Fhjd<ga) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Citraški trio »Vesna« — 10 Koncert komorne gl. (Plošče) — 11.30 Slov. vok. kvintet — 12.30 ltadijski orkester: Slovenska glasba — 13 Napovedi, poročila — 13.20 Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta — 14 Otroška ura (nastop vodi gdč. SI. Veneajzova) — 17 Kmet. tira: Kako bomo kletarill r letošnjimi vini (g. Pcčovnik Konrad) _ 17.30 Ura lalike glasbe: Kvartet mandolin — 18.15 Tolminska zgodba (po Ivu Šorlijn), (člani Nar. gled. v I.juhlj.) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Koncert orkestralnih silit (Rnd. orkester) — 21.20 Solistični koncert g. Conda Seldhauer (violončelo), g. prof. I.ipovšek (spremljava) — 22 Na-povedi, poročila - 22.15 Pesmice za kra.iši čas poje g. Mirko Jelačin, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Petek, 9. decembra: 11 Šolska ura: December doma in v prirodi, dialog (vodi g. Miroslav Zor) — 12 Po naših tratah in gredicah (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Oh 100-letniel Bizeta (poncert Radijskega orkestra) — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Ženina življenjska bližina (Anica Leharjnva) — 18.30 Razigrani zvoki (plošče) — 18.40 Francoščina (g. rlr. S. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 9.30 Nac. ura — 19.50 O Izseljencih (g. Jožo Premrov) — 20 Prenos koncertnega večera zagrebške radijske postaje — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče
RADIO
UNIC - F0RNETT
Strokovno In konkurenčno: vsa popravila vseh aparatov
Nove tipe najceneiših in najpopolnejših „SUPEli" radio aparatov! Pat - elektronski modeli ie od 2500'- Din naprell Radiotehnlk
ŠETINA FRANC
L1UBUANA - PovJetova 46
Drugi programi:
Četrtek, 8. decembra: Belgrad: 20 Solist in klavir, 20.40 Cajkovskega IV. simfonija, 21.30 Narodne pesmi, 22.20 Plošče — Zagreb: 20 Zbor, 20.30 Komorni koncert, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Beethovnove skladbe, 19.30 Orkester iu solisti, 20 Sonata — Varšava: 19.30 Plošče, 21 Pisan koncert — liunaj: 20.10 Pisan večer — Berlin: 20.10 Plesna in zabavna glnsba — Bratislava: 20.10 Reiničkovo skladbe — Lipsko: 20.10 Komorni koncert — Monakovo: 20.lfl Opereta.
Petek, u. decembra: Belgrad: 20 Zagreb, 20.30 Ko-st.ič: Maksim Crnojuvič, 21.30 Vokalni koncert, 22.20 Plošče — Zagreb: 21) Mailrigalisti, 21.30 Lahka glasba, 22.20 Plesna giiksha — Sofija: 19 Verdijeva opera «Tra-viata« — Varšava: 19.10 Pisan koncert, 21 Orkester in zbor — Dunaj: 20.10 Veliki koncert, 22.30 Zabavna in plesna glasba — VratiHlava: 20.10 Virtuozna glasba — lApslto: 20.10 Znane melodije — Kiiln: 18.20 Nemške narodne iz Jugoslavije, 20.10 Poljudna glasba — Frank-furt: 21.15 Verdijeva opera «I)on Cnrlos« — Stuttgart: 20.15 Opera »Boris Clodnuov« — Strasbourg: 20.15 Opera.
Sobota, 10, deembra: Belgrad: 20 Duet.i in narodne, 20.45 Orkestralni koncert., 22.20 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Simfonični koncert, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Mandoline, 19.30 Beethovnove skladbe, 20 Vokalni koncert. — l aršava: 20 Koračnice, valčki, polke, 21 Simfonični koncirt — Dunaj: 20 Igra, 21 Zabavni koncert, 22.30 Orkestralni koncert — Kiinigs-berg: 20.10 Kabaret — Hamburg: 20.10 Vojafki večer
„9a, če bi aparat stal le 1000 Din,
takrat bi ga pa tudi jas kupil..
Takih želja smo dosedaj sliSali mnogo. Nam so se zdele ne-
izpolnjive. — ln danes? Tovarna »RADIONE« prinaša na trg nov aparat na električni tok z vdelanim zvočnikom, za normalne in dolge valove
le za Din
750-
Aparat sprejema 20—30 postaj, deluje na vsak tok in vsako napetost ter rabi le 15 wattov, tako da stane poraba toka v Ljubljani le 10 par, na deželi pa le 7 par na uro! — Oglejte si ga pri nas!
RADIO
dr.zo.z.vliubliaiii
Miklošičeva cesta štev. 7

IMlBfftl
Prodala tovarne strojev in livarne
Dne 29. decembra t.l. ob 9. uri se bo prodalo na dražbi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 16.
1.	Tovarna strojev in livarna v Ljubljani na Tyrševi cesti 33 z vsemi stroji in orodjem.
2.	Pet stavbnih parcel med Livarsko in novo projektirano ulico
3.	Tovarniška zgradba v Ljubljani, Zvonarska ulica s stanovanjskimi poslopji.
Točne informacije se dobe v pisarni Javnih skladišč, Ljubljana,
Tyrševa cesta 33,
Zahvala. Za vsa izkazana sočutja, Katere ste nam ob težki ločitvi od skrbnega očeta, starega očeta, soproga, brata, 6trica itd.
Ribizla
izkazali, še z vsem posebna zahvala pa preč, g. župniku Lasbacherju, gasilskim četam Celje, Gaberje, Škofja vas, Dobma, Vitanje, Nova cerkev, že posebej četi Vojnik za vso skrb in gospodu Sinigoju za poslovilne besede ter godbi gasilske čete Škofja vas in vsem ostalim številnim udeležencem pogreba. Hvala vam vsem!
Vojnik, Trbovlje, Hrastnik, Ptuj, Koprivnica, Šmartno ob Paki, Belgrad, dne 5. decembra 1938.
Žalujoči ostali.
+
K večni molitvi je danes ob VA zjutraj bil poklican k svojemu Bogu naš blagi preljubljeni zlati papa oziroma stari papa, brat, tast, stric itd., gospod
Sebastijan Trampuš
davčni upokojenec
Mirno )'e v Gospodu zaspal v 86. letu, previden večkrat s svetimi zakramenti. Pogreb preblagega pokojnika bo v petek, dne 9. decembra 1938 ob 2 popoldne iz mestne hiše na Poljanah št, 15 na pokopališče k Sv. Križu. Vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v pobožno molitev. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, Salve, Praga, dne 7. decembra 1938,
Lucija, Amalija, Vali, hčere; družine inž. Alojzij Štrancar, višji svetnik banske uprave; dr. Davide Cosi, zdravnik; inž. Joško Lorenc, tovarnar — vnuki in
vnukinje ter ostalo sorodstvo.
+
GLOBOKO ŽALOSTNI NAZNANJAMO PREŽALOSTNO VEST, DA JE NAS PREBLAGI IN NAD VSE LJUBLJENI SOPROG IN OCE, BRAT, STRIC, SVAK
IN TAST, GOSPOD
JANKO TRAUN
BIVŠI TRGOVEC ITD.
V TOREK, 6. DECEMBRA, V 70. LETU STAROSTI, BOGUVDANO UMRL. POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, DNE 8. DECEMBRA OB 2 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, BLEIWEISOVA CESTA 20, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. PROSIMO TIHEGA SOŽALJA. V LJUBLJANI, DNE 6. DECEMBRA 1938.
ANICA, ROJENA GROFICA LICHTENBERG, SOPROGA JANKO IN VANDA, OTROKA IN OSTALO SORODSTVO
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce5
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžit