PoStnlna olaSana ▼ cofovftt Leto X, št, 208a Liubljand, petek 6 septembra 1929 Cena 2 Drn X Dta. m taoMmstvo 40 Dio. Uredništvo! UnHIaaa, RnaBJeva o&ta K tdeta 3122, »123. 9124, »126 fe »126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleta št. m. Cefle: Koceoova oL 2. Teleta ttev. 190, Rokopiai m m vračajo. - Oaefasd go taHta. Upravatfttv*« UoMDuml. P»e*eimnrt « m TeJetoo U. 1122. 1124. 1124. <125. >124 Inseratn) oddelek: UuhBana Prešernov obča 4 releloo «492 Podroiolca Maribor ■ Ueteandravt «Ma it U TeteUio St <56 PodrnAoica Celje: Kooeoavi ahc* tt l Telefon it 1 78.180; Wl®» Nt 105241 Ljubljana, 5. septembra. Danes se je vršila v Ljubljani zelo burna letna glavna skupščina naše Kmetijske družbe za Slovenijo. Divje vpitje in razbijanje po mizah in klopeh je odmevalo po dvorani, žvenketale so šipe in končno je morala priti policija, da ukroti razbesnelo obstrukcijo. Treznosti in prevdarnosti ogromne večine delegatov se je zahvaliti, da se razgrajačem ni posrečilo razbiti zbora, temveč je skupščina uspešno opravila in dovršila vse točke dnevnega reda. Današnji mučni dogodki predstavljajo zaključno dejanje na široko zasnovane akcije, ki naj bi bila Kmetijsko družbo zopet potisnila v vrtinec političnih strasti. Še je morda v spominu, kako se je letos spomladi od strani pozneje razpuščene klerikalne strankarske organizacije tako zvane Kmečke zveze pričelo sistematično množestveno pri-glaševanje novih članov Kmetijske družbe, katerih naloga ni bila ojačati in pospešiti delovanje te važne kmečke stanovske organizacije in njenih podružnic, ki so marveč predstavljali le volilno maso za zavojevanje izključnega vpliva in vodstva v Kmetijski družbi v prid tendencam, ki so se zaman skrivale za razna stanovska gesla. Famoz-na okrožnica Kmečke zveze je to brez ovinkov priznavala, češ po 31. marcu, odločilnem dnevu za pravico voliti delegate k občnemu zboru centrale Kmetijske družbe, je priglaševanje novih članov brezpredmetno. Tako je bilo do 31. marca prijavljenih okiog 2500 novih članov! Glavni odbor Kmetijske družbe je povsem upravičeno odklonil organizirane en masse prijave novih članov, kateri se po večini niti niso sami priglaševali, niti niso sami plačali članarino, mnogi celo niso vedeli, da so prijavljeni! Ta načrt se je torej ponesrečil. Sledila je druga faza. S pritožbami in intrigami se je skušalo v zadnjih mesecih doseči razpust glavnega odbora Kmetijske družbe in postavitev komisarja, ki naj bi izvršil to, kar se s prvotnim načrtom ni dalo doseči. Tudi ta akcua ni uspela. Nadzorstvena oblast je zavzela povsem korektno stališče, ki je v stvari značilo odobravanje postopanja glavnega odbora Kmetijske družbe. Prišlo je do tretjega poskusa. Z razbitjem občnega zbora naj bi se bila dokazala delanezmožnost Kmetijske družbe pod sedanjim vodstvom in tako vendarle dosegla vsaj razpust in komisar. Vsi trezni ljudje v naši ožji domovini, zlasti vsi pametni kmetovalci, ki želijo, da se njihova največja in najpomembnejša strokovna in stanovska organizacija nemoteno razvija, bodo z zadoščenjem sprejeli vest. da se tudi ta herostratski poskus ni posrečil. Priznanje gre treznemu postopanju večine, a tudi onemu delu opozicije, ki se ni dal zavesti na stara pota brezobzirnega uničevanja splošnih dobrin, če tako zahteva namišljeni strankarsko-politič-ni interes. Karakteristično v tem pogledu je, da se dober del opozicije ni udeležil obstrukcijonističnih izgredov in da se tudi ni udal teroristični paroli abstinence pri volitvah, temveč je nemoteno oddal glasove za može svojega zaupanja. Hladna mirnost in odločnost navzočega zastopnika nadzorstvene oblasti, ki je v odločilnem trenutku odredil primerne ukrepe za nemoteno korektno izvedbo skrutinija. je preprečila, da surova sila ni nadvladala stvarnosti argumentov in nadomestila tehtnosti glasov s terorjem. Spričo delovanja Kmetijske družbe bi zaman popraševali po stvarnih razlogih obstrukcijonističnega razbijanja. Baš pod vodstvom sedanjega glavnega odbora je Kmetijska družba znatno napredovala. Sanirala je svojo bilanco in z organizacijo blagovnega oddelka postala kot dobaviteljica vzornih semen, imenitnih gnojil, kmečkih strojev vele-važen faktor poljedelskega napredka v naših krajih. Res je morda pri tem zadela ob konkurenčno zavist gotovih drugih organizacij, toda kadar gre za interese celokupnosti, poslovni interesi ne smejo biti merodajni. V glavnem odboru Kmetijske družbe se je polagoma uveljavljalo složno sodelovanje napred-njakov in klerikalcev na važnem narod-* no-gospodarskem polju in baš tu seje videlo, kolikega pomena je za splošni blagor depolitizacija takih institucij. Današnji dogodki na občnem zboru predstavljajo atavistično recidivo v metode, ki so bile v našem javnem življenju pred 6. januarjem mogoče in morda včasi tudi razumljive, ki pa so danes povsem nedopustne in z narodnega stališča naravnost kaznjive. Morda je ipak dobro, da so se odigrali vsi ti mučni prizori. Otvorili bodo javnosti oči in uničujoči poraz, ki ga je pretrpela ob-strukcijonistična taktika, je dokaz, kako se polagoma konsolidirajo sile. ki bodo končno vendarle dovedle do popolne zmage na čelo solidarnosti v narodnem življenju ter udušile slepo strast političnega strankarstva Popolna depolitizacija Kmetijske družbe je absolutno potrebna in mi smatramo današnji dan Osnovnošolski zakon v VZS sprejet Nekatere najzanimivejše določbe - Vprašanje veronau- ka in veroučiteljev Beograd, 5. septembra p. Vrhovni zakonodajni svet je danes definitivno končal razpravo o osnovno-šolskem zakonu. Sede vrhovnega zakonodajnega sveta so bile od-godene do 16. septembra. Na prihodnji seji VZS se bo razpravljalo o zakonu o avtorskem pravu. Razprava o osnovno-solskem zakonu je bila brez dvoma ena najbolj delikatnih razprav, kar jih je bilo doslej pred VZS. Šlo ie predvsem za čl. 44., ki govori o poučevanju verouka. O tem členu se je vršila dolgotrajna, mestoma zelo živahna debata. Po prvotnem osnutku je določal čl. 44., da se vprašanje verouka prepusti odločitvi staršev, ki naj se sami izrazijo o tem, ali naj poučuje verouk učitelj ali pa duhovnik dotične veroizpovedi Verouk je za vse otroke obvezen. V Srbiji so do sedaj poučevali verouk posvetni učitelji. Pravoslavna in rimsko-katoliška cerkev sta vodili živahno akcijo, da se prepusti poučevanje verouka izključno duhovnikom dotične veroizpovedi, država pa bi naj plačevala ve-roučitelje-duhovnike enako, kakor učitelje, ne glede na to, ali bi imeli enako število ur, kakor jih imajo prosvetni učitelji. V samem VZS so bila mnenja deljena. Vršila se je živahna debata pro in kontra, končna debata o tem spornem členu je bila od-godena do končane razprave o ostalih členih. Vsa današnja seja VZS pa je bila posvečena izključno čl. 44. Zagovorniki cerkvenega stališča so pri glasovanju bili v večini in sedaj bo morala vlada končno odločati, katero stališče naj se osvoji v de-finitivnem zakonskem projektu. Deloma so bile spremenjene tudi določbe glede učiteljskih stanovanj. Prvotno je osnutek zakona predvideval, da so občine dolžne poskrbeti za učiteljska stanovanja. VZS se je končno zedinil na to, da mora imeti stanovanje in natura šolski upravitelj, dočim je občina dolžna, da za ostalo učiteljstvo priskrbi stanovanja bodisi pri privatnikih, bodisi, da zgradi sama potrebne stanovanjske hiše. V tem primeru ima občina pravico, da pobira dotičnim učiteljem pripadajočo stanarino, ki pa jo sme uporabiti zgolj v svrho amortizacije dotične stanovanjske hiše. Osnovno-šolski pouk traja 8 let. Otroci, ki po absolviranju 4. razreda osnovne šole preidejo v kako višjo šolo, so oproščeni nadaljnjega posečanja osnovne šole. Otroci, ki ostanejo na osnovni šoli, so sicer dolžni absolvirati vseh 8 razredov, vendar pa morajo obiskovanje zadnjih dveh razredov omejiti na dobo, ko niso potTebni staršem za opravilo domačih del. V višjih razredih se bo poučevalo tudi o poljedelstvu in gospodinjstvu Predviden je tudi rokotvorni pouk kot predizobrazba za kako obrt. Pri vsaki šoli obstoja poseben šolski svet, ki obsega ves šolski okoliš. V ta šolski svet izvolijo občinski odbori po 5 članov, ki imajo skupno z učiteljstvom skrbeti za vse šolske potrebe. Oblastni šolski svet vodi veliki župan, preko katerega se morajo staviti vsi predlogi na prosvetno ministrstvo, tičoči se šolskega pouka in ljudske vzgoje. Člane obl. šolskega sveta postavlja minister. Sreskih (okrajnih) šolskih svetov ni. Zakon predvideva kir najtesnejše sodelovanje med šolo in roditelji. Na vsaki šoli bodo obstojale roditeljske posvetovalnice. Končno določa zakon, da so vse osnovne šole državne. Zavezniški bojevniki za ohranitev miru Zaključek beograjskega kongresa Fidaca - Kongres obsoja rovar jenje makedonstvujuščih Beograd, 5. septembra p. Danes je bilo zaključeno beograjsko zasedanje kongresa Fidaca s sprejetjem resolucij, ki so jih sestavile posamezne komisije. Zaključno sejo je vodil predsednik Fidaca polkovnik Reis-dorf, ki se je po sprejetju resolucij zahvalil Jugoslovenom za gostoljubni sprejem in izborno organizacijo kongresa. V sekciji za očuvanje miru je odlično sodelovala tudi jugoslovenska delegacija, ki je bila v sekciji zastopana po polkovniku Stefanoviču. Naša delegacija je sprožila v tej sekciji tri vprašanja in sicer: 1. vprašanje ilegalnih akcij revolucionarnih organizacij, 2. vprašanje amnestije vojnih krivcev in 3. vprašanje narodnih manjšin. Povodom razprave o teh zadevah je prišlo do zelo obširne debate, v katero so posegli angleški, italijanski, ameri?-:i belgijski, poljski in rumunski delegati. Italijanski delegat je zahteval, nai bi se razprava o teh predlogih odgodila do prihodnjega kongresa, kar pa je večina odklonila in upoštevala jugoslovensko stališče, ki je prišlo do popolnega izraza tudi v nato sprejetih resolucijah, ki se glase: I. Vlade zavezniških držav naj, bodisi direktno bodisi preko Društva narodov, opozore vlade bivših sovražnih držav na škodljivost akcij oboroženih ilegalnih in priznanih organizacij ter revolucionarnih komitejev ki pripravljajo organizirane napade na ozemlja sosednjih držav. Vlade zavezniških držav naj tudi najdejo sredstva, da v bodoče take akcije in napade preprečijo tako v interesu zavezniških držav, ki imajo pravico, da branijo svoje s tolikimi žrtvami pridobljene pravice, kakor v interesu miru in mednarodnega reda, ki ga neprestani napadi takih tolp in revolucionarnih komitejev zelo kompromitirajo. II. Vse zavezniške države naj pri Društvu narodov zavzamejo stališče, da lahko uživajo narodne manjšine samo tedaj vse one pravice, ki jim sredo po obstoječih mednarodnih pogodbah, če bodo lojalno vršile vse državljanske dolžnosti do države, v kateri žive. III. Vse zavezniške države naj čim bolj podčrtajo v vsem svojem dejanju in neha-nju nekršljivost mirovnih pogodb in naj bo to temelj vse njihove zunanje politike, ki stremi in mora stremeti za ohranitvijo miru in statusa quo. IV. Zavezniške države naj direktno ali po Društvu narodov ukrenejo vse potrebne korake, da pravočasno preprečijo vsako akcijo, ki stremi po povratku bivših vladarjev bivših sovražnih držav, in vsako stremljenje po revanži. V. Zavezniške države naj javno objavijo in obveste vse bivše sovražne države, da so zakoni o amnestiji oseb, ki so odgovorne za vojne zločine, v nasprotju z obvezami, ki so jih te države prevzele z mirovnimi pogodbami. Nadaljnje resolucije, sprejete v posameznih sekcijah, govore o preskrbi vojnih žrtev, o prejemkih in pokojninah vojnih žrtev, o vzajemni zaščiti invalidov medzavez-niških držav, o mednarodnih legitimacijah vseh vojnih invalidov in o skrbi za ruske vojne invalide, ki so ostali na cesti in za katere je doslej skrbela edina Jugoslavija. kot važen nadaljnji korak k temu cilju, kateremu naj posveti tudi novo vodstvo vso svojo pozornost in vso svojo dobro voljo. Po sprejetju resolucij je sledila volitev nove uprave. Za predsednika je bil izvoljen angleški polkovnik Abot, za tajnika Francoz d'Avignon, za blagajnika Italijan Sim-pincio, za podpredsednike pa predstavniki vseh zavezniških držav. Jugoslavijo zastopa še nadalje v odboru Fidaca rez. podpolkovnik Štefanovič. Roki za plačilo delnic PAB Beograd, 5. sept. AA. Upravni odbor Privilegirane agrarne banke je danes dopoldne in popoldne razpravljal o pravilniku za bančno poslovanje. Načrt pravilnika bo dostavljen ministru poljedelstva v končno odobritev. Po odobritvi tega pravilnika bo banka začela poslovati in se računa, da bo mogla že koncem tega meseca sprejemati prošnje za kredite. Upravni odbor je zatem določil roke za vplačila preostalih obrokov podpisanih delnic. Ti roki so: za plačilo drugega obroka od 15. oktobra do 15. novembra, za plačilo tretjega obroka od 15. decembra do 15. januarja 1930 in za plačilo četrtega obroka od 1. marca do 30. marca 1930. Seja upravnega odbora Narodne banke Beograd, 5. septembra. AA Danes od pol 9. do pol 13. se je vršila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke. Seji je predsedoval guverner Narodne banke Ignat Bajloni, a prisostvovali so ji mnogi člani iz Beograda in iz notranjosti države, med njimi gg.: Kulmer in dr. Turkovič iz Zagreba, Simon Popovic iz Skoplja. Ivan Jela-čin iz Ljubljane, Juraj Dubokovifi iz Splita, Vojislav šolar iz Mostarja in Svetozar K. Popovic iz Valjeva. Po prečitanem in odobrenem zapisniku so bili predloženi upravnemu odboru statistični podatki o bančinem delovanju Dalje je bil prečitan dopis vladnega komisarja Privilegirane agrarne banke. Upravni odbor je nato odobril 20.000 Din kot prvo pomoč po-plavljencem v Skoplju. Na prošnjo hmeljskih proizvodnikov iz Novega Sada je bil storjen načelen sklep, da se hmeljarskim zadrugam ▼ Vojvodini odobri prvi kontingent sezonskega kredita v znesku 8 milijonov Din za obiranje in prodajo letošnjega hmeljskcga pridelka. Podrobnosti glede izkoriščanja tega kredita bo določil upravni odbor Narodne banke, čim bo zbral vse potrebne informacije in podatke. Člani iz notranjosti so predložili poročila o gospodarskih razmerah na svojih področjih, o letošnjem pridelku ter o izgledih izvoza. Ti pismeni referati so bili izročeni vodstvu Narodne banke v nadaljno uporabo. Fotoamaterska razstava v Beogradu Beograd, 5. sept p. Danes je bila na svečan način otvorjena v veliki univerzitetni dvorani fotoamaterska razstava. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Sarič, zastopnik ministrstva trgovine, načelnik oddelka za turizem dr. Žižek in zastopnik ministrstva prosvete načelnik Potočnjak, ki je v imenu ministra prosvete tudi otvoril razstavo. Razstava je zelo obsežna in zanimiva ter prikazuje v raznih slikah naravne lepote naše države. Za razstavo vlada precejšnje zanimanje, ker Je prva te vrste v tako velikem obsegu Požar v našem poslaništvu na Dunaju Včeraj popoldne je izbruhnil v našem dunajskem poslaništvu silovit ogenj - Tako velikega požara ni bilo na Dunaju že več let - Ogenj je nemara zanetil kratek stik Dima], 5. septembra g. Danes popoldne je nastal v notranjosti mesta na Podstrehi jugoslovenskega poslaništva velik požar, kakor ga na Dunaju že ne pomnijo dolgQ vrsto let Požar se je razširil na vso streho ogromnega poslopja, čigar fronte so obrnjene na tri ceste. Kljub izrednemu naporu gasilcev je streha poslopja popolnoma pogorela. Gasilci so se morali pri reševanju boriti z velikimi težavami ker je bila nevarnost, da se bo požar razširil na strehe sosednjih kakor tudi na strehe nasproti stoječih hiš Gasilcem se je posrečilo požar omejiti na poslopje poslaništva. Trpeli so mnogo zaradi dima in vročine ter jih je bilo 8 ranjenih, med temi najtežje gasilec, ki mu je močan curek vode udaril v obraz ter mu iztisnil oko. tako da ie najbrže izgubljeno. Vzroka požara še ni bilo mogoče ugotoviti. V poslopju so že več tednov zaposleni razni obrtniki, ker se zgradba ravnokar prenavlja. Na podstrešju so bili zaposleni kleparji, vendar požar ni mogel nastati zaradi njihove nepazljivosti, ker ravno danes ni bilo tamkai nikogar Domneva se. dp je požar morda na sta' zaradi kratkega stika v elektrovodu lifta čiear gornji valj se nahaja v podstrešju Možno na je tudi, da je nastal požar zaradi eksplozije cevi k novi plinski peči, ki je bila postavljena danes v poslanikovem stanovanju v prvem nadstropju. Ta cev vodi ravno na ono stran strehe, kjer se zdi. da je sožar nastal Ker je strešni krov popolnoma uničen, je dvomljivo, dali se bo sploh dalo ugotoviti neposredni vzrok ognja. Poslopje jugoslovenskega poslaništva je zelo staro, štiri nadstropja visoko ter ima starinsko fasado, ki jo tik pod streho krasijo glave, segajoče nekoliko preko fronte hiše. Morda tudi to ni bil zadnji vzrok, da se je plamen tako hitro razširil preko vsega krova. Vročina in dim sta Postajala med reševanjem vedno neznosnejša. Kljub temu gasilci niso zapustili svojih mest. dokler nista padli prvi dve žrtvi. Eden izmed gasilcev se je preveč približal plamenom in se je nevarno ožgal. drugi pa se ie zaradi zastniplienja z dimom onesvestil. Tovariši so priskočili na pomoč in odnesli ponesrečenca na rešilno postajo, ki jo ie reševalno društvo uredilo v neposredni bližini poslopja na njihovo mesto pa so stopili drugi. Za tema dvema se je ožealo še 6 drugih, ki so ce zaradi dima tudi deloma onesvestili. Kot osmega ponesrečenca so prinesli najtežje ranjenega onega gasilca, ki mu je voda izbila oko. Vse ranjence so z avtomobili odpeljali v bolnico. Briand za mir med narodi Zahteva sankcije zoper rušike miru - Zedinjene države Evrope so velikopotezna misel - Poziv ženam, da vcepijo otrokom spoštovanje do drupih narodov Ženeva. 5. septembra. AA. Na današnji dopoldanski seji Društva narodov je izjavil delegat Belgije Hymans. da je zadovoljen z dejstvom, da je bilo v zadnjih desetih letih podpisanih toliko mednarodnih pogodb, ker morajo te pogodbe učvrstiti mir med narodi. Govoreč o razorožitvi, je Hymans predlagal, naj bi se pakt o arbitraži sprejel soglasno in naj bi se poskrbelo tudi za to, da padejo carinske omejitve. Ženeva, 5. septembra s. Po predvčerajšnjem govoru angleškega premierja Macdo-nalda je povze1 danes preti poldnevu besedo drugi ugledni državnik francoski ministrski predsednik Briand. da razvije pred zasedanjem Društva narodov francosko stališče glede aktualnih problemov. Tudi to pot je govoril z močnim patosom, ki navdaja vse njegove velike govore, in je bil opetovano prekinjen z živahnim odobravanjem. Pričetkom svojih izvajanj je Briand na-glašal, da obstoja Društvo narodov že 10 let. Vse kar se je zgodilo v zadnjih letih v interesu miru. je bilo izvedljivo samo potom Društva narodov Toda kljub temu obstoja v delu za mir še vedno velika vrzel. Društvo narodov ie obsodilo vojno kot zločin in s tem je de^> Društva narodov v glavnem končano Treba Pa je tudi vse pripraviti, da se vojna prepreči Pred leti si je Društvo narodov mesec dni prizadevalo, najti sankcijo za one. ki bi rušili mir. Toda ne moremo se odnovedati kazni, če hočemo to vrzel zamašiti. Briand ie nato govoril o vprašanju omejitve oborožitev, ki je sveta do'žnost vseh, ki so podpisali versaillecko pogodbo. Tudi ta prob'em je treba rešiti snorazumno m njega rešitev ie zelo pospešil pripravljalni odbor razorožitvene konference Če se doseže še pogodba o razorožitvi na morju, bo pripravljalni odbor lahko Ck1icg1 k^fe-renco. ki bo izvedla čl. 8 statuta Društva narodov Na polju gospodarske razorožitve mora napraviti Društvo narodov energičen korak naprei. Ta prob'em pa ie treba priieti tudi , s politične strani. V zvezi s tem «=e ie dotaknil Briand tudi svoje ideje Zedinjene evropske države. To misel so imenovali neprevidno, pa je velikopotezna. Ta ideja je polagoma pridobila na terenu, izgleda kakor avantura, ako se državnik podaja na taka tla. Gre ne samo za ožjo, temveč za širšo zvezo ki ne bi bila naperjena proti nikomur Ne da bi kršila suvereniteto posameznih držav, bi imela lahko ta zveza v socialnem oziru velike uspehe. Briand je omenil nato splošno obligatorno razsodiščno pogodbo. Obljubil je, da bo dal tako pogodbo v ratifikacijo francoskemu parlamentu, ker ni mogoče storiti ukrepov proti vojni, če ne obstoja taka splošna razsodiščna pogodba. Za nikogar ne pomeni ponižanja, če je njegova država v Haagu izgubila razpravo. NiJ^kor ni za-ničljivo stopiti pred sodnike in vselej, kadar se prepreči vojna, je dosežena zmaga. Briand se je priključil naziranju Macdo-nalda. da je mir vprašanje morale. Društvo narodov je ponovno pomirilo spore in tQ je prvič v zgodovini, da se je kaj takega posrečilo. V tem oziru se Briand v prvi vjjti obrača na žene. ki bi morale svoie rodbine braniti pred tem strupom in otroke naučiti ljubiti mir in spoštovati tudi druge narode, da bodo odveč vse garanciie za varnost in da zavlada mir med narodi. Voditelji različnih delegacij na zasedanju Društva narodov so bili danes popoldne povabljeni na zaitrk pri Zvezi mednarodnih novinarjev Društva narodov. Pri tej priliki sta Macdonald in Briand v kratkih govorih obudila spomine na svoie novinarsko delo. Dr. Stresemann ie porabil to priliko, da se je zahvalil Macdonaldu za njegov veliki govor na zasedanju Durštva narodov in spomnil nato. da ie Macdonaldovo stališče leta 19?4. v veliki meri pripomoglo da ie Nemčiia vstopila v Društvo narodov. Ko je Briand po končanem govoru nrišel na svoje mesto, so mu prisotni državniki čestitali. Prvi ie segel Rriandu v roke iu^o^oven^ki minister zunanjih poslov dr Voia Marjnkovič. Plenarna seja Društva narodov, ki je bi'a ranovedana za danes popoldne, ie bila odgodena. Novo ministrstvo v Italiji Fašistična stranka postane aparat ministrstva za narodno vzgojo, njen tajnik Turati pa minister - Temelj za preroditev Italije v duhu fašistične morale Rim, 5. septembra, d. Na jesen pripravlja vlada novo reorganizacijo najvišje uprave in bo med drugim ustvarila novo ministrstvo za narodno vzgojo. Vsa fašistovska stranka bi sama po sebi postala aparat novega ministrstva, ki mu bo načeloval strankin generalni tajnik Turati. Tako bo to ministrstvo imelo največji obraz, ker bodo podružnice v podeželskih mestih in celo posamezne celice v oddaljenih krajih avtomatski prešle pod oblast ministrstva za narodno vzgojo. Ta vest spopofnuje nedavno senzacijonalno poročilo, da misli vlada temeljito reorganizirati fa-šistovsko stranko. Delokrog Turatijevega ministrstva bo obsegal vse one strankine institucije, ki imajo posla z vzgojo fašistovske-ga naraščaja in miličnega podmladka. Pod kompetenco nove vzgojne oblasti pridejo tudi vse šole. ki pripravljajo mladež za delo v fašistovskih strokovnih zvezah. Vsi ti. doslej še ločeni zavodi bodo podvrženi enotnemu vodstvu. Značaj vzgoje bo po zagotovilih iz vladnih krogov predvsem čisto eti- čen. Voditelji bodo po navodilih vlade prepovedovali novo fašistovsko moralo, ki naj v duhu prerodi novo čtrto Italijo. Posameznik se naj zaveda, da mora vedno in v vsem služiti le interesom naroda in države. Da ta ideja prodre globoko v zavest italijanskega ljudstva, bo važna zadača novega ministrstva in njegove uprave. Položaj na Daljnem vzhodu Harbin, 5. sept s. Kitajsko vojno poročilo javlja, da so Kitajci zavzeli Tuning-šian. Sovjetske čete, ki štejejo več tisoč mož pehote in topništva, so še vedno v bližini sibirske meje na kitajskem ozemlju. Sovjetsko vojaštvo vzpodbuja roparske tolpe s Koreje za napade na kitajske vasi. Sovjetske čete imajo razen tega zasedene nekatere kra>e v pokrajini Krrin, kjer so izpustile kaznjence in ropajo vse križem. Neifški konzul v Harbinu sporoča, da so oblasti v Harbinu v zadnjih treh dneh internirale nadaljnih 300 sovjetskih podanikov, med njimi 38 žensk, za katere zahte ' va konzul svobodo. Odbit posfas razbitja Kmetijske družbe Bučna obstrukcija na včerajšnjem občnem zboru -tervencija policije - Uspešno izvedene volitve Ljubljana. 5. septembra. Danes dopoldne se je vršil v Mestnem domu občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo; na zborovanju je opozicija delegatov, bivših pristašev SLS. uprizorila kravale, kakoršnih menda ne pomnimo v zgodovin; te odlične kmetijske institucij« Povod za te kravale je bil svoječasno odklonjeni sprejem novih članov, ki so bili tik pred potekom zaključnega termina (31. irarca) en masse prijavljeni družbi. Bivša klerikalna strankarska organizacija, Jugoslovanska kmetijska zveza, je namreč meseca marca poslala zaupnikom bivše SLS okrožnico, v kateri je med drugim rečeno- »Ker v novi situaciji vse politično delo počiva, moramo vse moči osredotočiti v naših stanovskih organizacijah in korpo. racijah«... »Da bo ta družba (Kmetijska družba) res mogla delati v korist kmetske-oru stanu, moramo iz nje izriniti vsako politiko (!) In družbo iztrgati iz rok dosedanje uprave. To pa bo mogoče izvršiti že letos na oočnem zboru, ko se bo na novo volilo predsedstvo. Ker pa predsednika volijo samo delegati iz bivše Kranjske, zavisi od nas Kranjcev torej, če bo zgoraj omenjeni cilj dosežen ali ne«... »Treba nam je pridobiti vsaj 30 novih zanesljivih delegatov, pa imamo večino«... »Po 31. marcu pri družbi priglašeni udje nimajo nobenega pomena. Onim, ki na noben način ne bi mogli plačati udnine. naj priskočijo na pomoč naši denarni zavodi. V skrajnem slučaju pa prosimo, da nam sporočite nemudoma imena onih, ki ne bi mogli u trpeti 20 Din, da skušamo mi pri premožnejših pristaših zanje dobiti članarino. Ker mora biti do konca marca vse ivršeno, Vas prosimo, da takoj začnete z delom in pri tem postopate skrajno previdno, da ne vzbudite po nepotrebnem pozornosti nasprotnikov.« Posledice te okrožnice so se kmalu pokazale. Kratko pred zaključnim terminom so pričele deževati en masse prijave in vplačila, deloma od podružnic, deloma od župnih uradov, občin in tudi nečlanov. Podružnice, ki so štele leta in leta po 4 do S članov in njihovega delovanja nikakor ni bilo mogoče poživeti, so preko noči prijavile do 100 in več članov. Mnogi so bili priglašeni brez svoje vednosti. Ker je bilo jasno, da te prijave večinom* niso bile iz interesa na delovanju Kmetijske družbe in da ima to organizirano prigla-ševanje povsem druge tendence nego oja-čiti Kmetijsko družbo in poživeti delo podružnic, je glavni odbor Kmetijske družbe, ki ima po pravilih sklepati o sprejemanju novih članov, sklenil, da se en masse prijavljeni člani ne morejo sprejeti en bloc in se direktorij pooblasti, da pregleda te prijave in izloči vse one, ki očividno zasledujejo tendence, ki nimajo z nalogami Kmetijske druž. nikake zveze. 2e ob priliki seje glavnega odbora, ki je razpravljala o sprejemu teh članov, je skupina dr. Milavca demonstrativno zapustila sejo. Sklep večine glavnega odbora je opoziciji dal povod za razne pritožbe na nadzorstveno oblast, katerih končni namen je očividno bil izposlovati razpust glavnega odbora m postaviti Kmetijsko družbo pod komisarja. Ministrstvo notranji.! del pa se je postavilo na stališče, da spada razčiščevanje članskih zadev v avtonomni delokrog Kmetijske družbe in da tako dolgo nima povoda postopati, dokler se Kmetijska družba drži zakonskih predpisov. Pritožba skupine dr. Milavca je bila Kmetijski družbi predložena v izjavo, nakar ie Kmetijska družba svoie postopanje v dopisu velikemu županu podrobno utemeljila. Med rugim je ugotovila, da je predpis čl. 4 družbenih pravil, ki daje glavnemu odboru pravico sprejemati člane, potreben, kajti če glavni odbor ne bi ime! te pravice in bi vsakdo lahko svojevoljno včlanjeval ljudi, bi v družbo lahko prišli pod pretvezo stanovskih interesov najrazličnejši elementi m nazadnje tudi komunisti. Besedilo tega dopisa so vprizoritelii današnjih kravalov uporabili za povod in uvod svoje akciie. Kraval. ki so ga dvignili, je bil urnebesen, a tendenca je bila vendarle očita. Ker je bilo očividno, da je opozicija v manjšini, so obstrukcijonisti hoteli občni zbor razbiti in doseči razpust glavnega odbora. Ta nakana pa se spričo potrpežljivega in mirnega držanja ostalih delegatov in korektnega postopanja oblastvenih organov ni posrečila Otvoritev zbora Predsednik g. Ivo Sancin ie občni zbor otvoril nekaj po 10. uri, nakar je ugotovil sklepčnost. Pozdravil je zastopnika ljubljanskega velikega župana, policijskega nadsvetnika g. Gerziniča, astopnika mariborskega velikega župana g. inž. Zidanška ter zastopnika oblastnega komisarja ljubljanske oblasti g. Josipa Dolinarja. Predsednik Sancin se je spomnil Nj. Vel. kralja In nazmajšega princa Andreja ter predla-gal, da se kralju pošlje udanostna brzojavka, pozdravna brzojavska pa kmetijskemu ministru dr. Frangešu. Obstrukcija pričenja . Po kratkem predsednikovem poročilu se je prijavil k besedi bivši oblastni odbornik in sedanje referent oblastnega komisarja dT. Milavec, ki je utemeljeval svoj protest proti temu, da je glavni odbor odklonil 2500 en masse prijavi!enin novih članov. Postavil se je na stališče, da je odklonitev teh članov neveljavna in proti pravilom in da mu nihče ne more braniti hoditi od hiše do hiše, zbirati člane in tudi zanje plačevati udnino. Nato se je povzpel do očitka, da smatra kmetijska družba v svoji izjavi, podani velikemu županu, novo-priglašene člane za komuniste, pri čemer je med delom opozicije nastal hrušč in trušč. tako da ni bilo več mogoče razumeti govornika. Opozicijonalni delegati so povprek kričali, da niso komunisti... Predsedniku dolgo časa ni bilo mogoče vzpostaviti mir. Ko pa se je kraval končno nekoliko polegel je dr. Milavec stavil na predsedstvo troje vprašanj v smislu svo-jih izvajanj in predlagal glasovanje o tem predlogu. Med drugim je predlagal, naj se sprejmejo vsi prijavljeni člani, nakar se naj vrši nov izreden občni zbor. Nepopisen hrušč in trušč Po končanih izvajanjih g. dr. Milavca je ponovno pričel kraval. Sredi uprizorjenega hrušča in trušča je predsednik g. Sancin zavrnil Milavčeva izvajanja, kajti glavni odbor je postopal povsem v smislu pravil. Nato je opozicija ponovno pričela kričati in vpiti, tako da g. Lovro Petovar. ki se je prijavil k besedi, spočetka ni mogel govori, ti. G. Petovar je končno predlagal konec debate in prehod na dnevni red. Sredi ponovnega kravala je predsednik dal ta predlog na glasovanje. Glasovalo se je z dviganjem rok in je bilo takoj jasno, da je bil predlog z večino sprejet. To je ugotovil tudi predsednik, nakar je opozicija pričela burno protestirati, češ da za predlog ni bilo večine. Enako je tudi pri drugi točki dnevnega reda glede poročila o delovanju glavnega odbora (ki ni bilo PTečitano, ker je vsak delegat dobil tiskano poročilo) opozicija med kričanjem protestirala proti glasovanju. Medklici »Mi nismo komunisti« so se ves čas ponavljali. Z večino glasov so bili med kričanjem sprejeti tudi družbeni računi za 1. 1928. Pred prehodom k četrti točki to je k volitvam je huronsko kričanje doseglo svoj vrhunec. Najbolj glasni so bili gg.: dr. Basaj, bivši oblastni poslanci dr. Milavec, Zupanič, Jan, g. Resman iz Radovljice itd. Hoteli so na vsak način onemogočiti glasovanje. Debato pa so sami s svojim kričanjem onemogočili, ne glede na to, da je bila debata po sprejetem predlogu r Pe-tovarja zaključena. Policija v dvorani V največjem hrupu in trušču je nato predsednik prešel k četrti točki dnevnega reda, k volitvam novih članov glavnega odbora, ki jim je potekla funkcijska doba. Voliti je bilo predsednika, tri člane za bivšo Kranjsko in tri člane za bivšo Štajersko. Ker so razgrajači hoteli navaliti na predsedniško tribuno in izsiliti ponovno debato, v kateri naj bi govorili dr. Basaj, ter je bila situacija skrajno napeta, je bil policijski nadsvetnik dr. Gerzinič iprimoran poklicati varnostno stražo, ki je pred predsedniško tribuno napravila kordon. Predsednik Sancin je ugotovil, da je bil predlog g. Petovraja, da se konča debata in preide na dnevni red, z večino glasov sprejet in da ne more dovoliti ponovne debate. Dr. Basaj, ki je hotel navzlic temu govoriti, se je moranl končno odstraniti s predsedniške tribune. Dopolnilne volitve Za skrutinatorja sta bila določena za Kranjsko g. Černe in Jan, ker pa zadnji nI hotel prevzeti funkcije, Je bfl določen za drugega skrutinatorja g. Ažman: za Štajersko pa g. Petovar in g. Steblovnik, ki prav tako ni hotel prevzeti te funkcije, nakar je bil namesto njega določen g. Pipan. Ko so obstrukcijonisti videli, da volitev ln pravilnega glasovanja ne morejo preprečiti, so se polagoma pomirili, izrekli pa so parolo abstinence pri glasovaniu. Opozicija se je temu povelju le deloma pokora, vala. Na občnem zboru je bilo vsega 368 delegatov. Od teh se je glasovanja udeležilo 232 delegatov od katerih je 217 delegatov oddalo glasovnico za listo predsedstva, ki je na ta način dobila znatno večino. Za bivšo Kranjsko so b;li s 144 glasovi od 148 izvoljeni: Fran Trček. ravnatelj Zveze "slovenskih zadrug, Ivan Pucelj. bivši minister, Lovro Petovar, Anton Globevnik in Ivan Ažman. Za bivšo Štajersko pa so bili s 73 glasovi od 84 oddanih glasov izvolje. ni: Štefan Kuhar (Puconci). Andrej Zmavc (Maribor) in Martin Rožman (ATtiče). Dejstvo, da fe predsedstvo dobilo pri volitvah tako lepo večino nalboHe potrjuje. da je bilo glasovanje pr! točkah 1, 2 in 3. dnevnega reda pravilno In da so bili protesti opozicije neopravičeni. Popoln poraz obstrukcije Še med glasovanjem je hotel dr. Basaj z govorniškega odra prečitati izjavo opozicije, pa je tudi tokrat moral zapustiti predsedniško tribuno. Izid glasovanja je bil sprejet z burnim odobravanjem. Pred prehodom k naslednji točki dnevnega reda je predsednik g. Sancin dal besedo dr. Basa-ju. ki je prečital svojo izjavo, nakar je opozicija zapustila dvorano. V daljšem govoru se je nato bivši minister g. Pucelj zanvalil odbornikom, da so navzlic strast-nim in neupravičenim napadom od strani opozicije obdržali mirno kri. Glede izjave dr. Basaja pa je smatral, da je v smislu pravil ni mogoče vzeti na znanje. Temu naziranju se je pridružil tudi predsednik. Novi predsednik Kmetijske družbe Pred prehodom k naslednji točki dnevnega reda je predsednik g. Sancin izjavil, da odstopa svoje mesto novemu predsedniku g. ravnatelju Trčku. V krajšem govoru se je zahvalil glavnemu odboru za sodelovanje. Predsedniško mesto je nato prevzel g. Trček, ki se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. Med drugim je omenil, da bo z vsemi močmi skušal delovanje družbe še poglobiti in da bo skušal proučevati možnost, da Kmetijska družba razširi svoje delovanje tudi na vnovčevanje kmetijskih proizvodov. V imenu glavnega odbora se Je g. Petovar toplo zahvalil odstopivšemu predsedniku g. Sancinu za njegovo neumorno delovanje, ki že danes kaže bogate uspehe, kajti ko je g. Sancin prevzel vodstvo družbe, je ta imela okrog 390.000 Din bilančne izgube, v L 1928 pa ima 130.000 Din čistega dobička. v- Zaključek občnega zbora Pri naslednji točki dnevnega reda so bili soglasno sprejeti predlogi podružnic glede znižanja trošarine na vino, glede potrebe . ponovne uvedbe založnih kleti, glede ob-! nove vinogradov in glede nabave deželnih pridelkov od strani vojaškega erarja. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik ob 2. popoldne zaključil obč. zbor. Položaj v Palestini se je poslabšal Arabci nabadajo angleške vojaške oddelke — Poljski cionisti zahtevajo, da naj mandat nad Palestino prevzame Poljska Pariz, 5. septembra. (AA.) Židovska telegrafska agencija poroča iz Jeruzalema, da je padlo tekom borb med redno vojsko in Arabci v Jezodamalahu 14 Arabcev. Angleške čete so odbile napade tudi v Transjordaniji. Muslimani so skušali napasti železniško progo v Hajfi. Do ponovnih spopadov je došlO tudi v Gazi. Varšava, 5. septembra. (AA.) Poljska brzojavna agencija poroča, da objavlja »Nasz przeglad«, glasilo cijonistov na Poljskem, senzacijonalni članek Dod naslovom »Mandat v Palestini naj se poveri Poljski«. David Soher. pisec tega članka zatrjuje, da je Poljska edina država, ki bi lahko izvrševala mandat v Palestini v korist Židov. Po njegovem naziranju bi morala Poljska otvo-riti s pomočjo Židov poljedelske in industrijske šole ter tako izobraziti kader židovskih emigrantov. Uprava v Palestini ne bi stala Poljsko skoro ničesar. Zadostovalo bi, da se preuredi vojska s pritegnitvijo Židov iz Poljske. Tropična vročina nad severno Evropo B«rlin, 5. septembra, e. Vročinski val je danes dosegel višek. Opoldne je v Berlinu kazal toplomer v senci 32 stopinj Celzija. Silovite nevihte, ki so v pretekli noči divjale po raznih delih severne Nemčije, niso ohladile ozračja. Najtežje je bila prizadeta okolica Hamburga in Miinstra. V Hamburgu je zaradi strele nastal požar na treh krajih in uničil tri poslopja. V okolici Hamburga je pogorel zavod za svinjerejo in neka manjša tovarna. V Muneterlandu je pogorelo 10 velikih kmetij. O sličnih težkih nezgodah zaradi nevihte poročajo tudi iz Nizozemske, kjer je pogorelo zaradi strele, nad 20 poslopij. Pariz. 5. septembra. AA. fe Londona poročajo, da so tamkaj tekom včerajšnjega dtne zabeležili 32 stopinj v senci. To je najhujša vročina v Lomdomi zadnjSi 18 le*. Po vesteh iz New-yorfca pa so tamkaj beležili celo 34 srtojrini v ser*-'. Iz politične sHhe Beograd, 5. septembra p. Za arhivsko aradni-co pri velik ©in žnipami ljubljanske oblasti je imenovana Mafija Potolkar. Upravna mesta naj bi zavzeli takisto Židje. V članku se dalje zagotavlja, da bi tudi Arabci ne bili zapostavljeni pri taki ureditvi, ker uživajo muslimani na Poljskem velike simpatije. David Soher zaključuje svoj članek s trditvijo, da bi i Poljska i Palestina imeli koristi od poljskega mandata v Palestini. London, 5. septembra a. V zvezi z zadnjo prokiamacijo angleškega visokega komisarja v Palestini Sira Johna Chanchel-lorja, v kateri je rečeno, da bodo sodišča, ki bodo sodik o zadnjih zločinih v Pale-j stini, sestavljena izključno iz angleških ; sodnikov, je angleški komisar dal nastopno ; izjavo: j» »Zdi se, kakor da se sklep o sestavi sodišč tolmači tako, kakor da bodo sodišča sodila o zločinih tekom zadnjih neredov samo onim storiteljem. ki pripadajo enemu delu prebivalstva. Tako tolmačenje je popolnoma zgrešeno. Angleška vlada ni delala glede zločincev nikoli razlike med Zidi in Arabci. Zato bodo tudi sedanja sodišča poklicala na odgovor in kaznovala zločince brez razlike na poreklo i" ^ero.« Pogajanja strank za poljski proračun Varšava, 5. septembra AA. Poljska brzojavna agencija poroča, da je predsednik vlade Swita!ski posetil predsednika parlamenta Daszinskega in mu sporočil svoj sklep, da bo sklical konferenco parlamentarnih skurin, na kateri naj bi se razpravljalo o delu parlamenta za spredem proračuna, tako da bi bilo delo v plenumu zbornice usnešno. Dosedanje izkustvo je namreč pokazalo, da proračunska razorava ni prinašala željenih rezultatov. Dan konference bo določen po povratku maršnla Pil-sudskega v Varšavo, ker je maršal izjavil, da bi rad prisostvoval tej konferenci. Grožnje nemških atentatorjev BerHn, 5. septembra s. Kaikor poroča »iNacht-»usgabe«, je vrhovno poštno ravnateljstvo v BenEoa prejelo številna anonimna pisma, češ da se pripravljajo aieirtatfi oa teleforasike nra