NO. 71
Ameriška Domovi ima
/i-fi/iERie/fciii
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, APRIL 12, 1954
ŠTEV- LIV —VOL. LTV
Kaj je na stvari z zavlačevanjem razvoja in proizvodnje ameriške vodikove bombe!
Sovjetski zvezi je vzelo štiri leta, da je opravila v tem raz voju isto delo, za katero so potrebovale Združene države sedem let in tri mesece.
WASHINGTON. — Zakaj je vzelo Združenim državam sedem let in tri mesece od časa, ko je eksplodirala prva atomska bomba in do časa, ko' so izvedle svojo prvo preizkušnjo vodikove bombe? In zakaj je vzelo Sovjetski zvezi samo stili leta, da je opravila isto delo?
Ti dve vprašanji sta povzročili ameriškemu narodu novo misterije, ki se je pojavila slučajno tekom govora in McCar-thyjevega nastopa preteklo sredo zvečer na radiu in televiziji Senator je dal razumeti, da so komunisti v vladi utegnili biti odgovorni za to zavlačevanje.
Najsi je bilo to vprašanje zastavljeno s kakršnim koli namenom, dejstvo je, da je bilo zdaj uradno potrjeno.
oficielna interpretacija
Oficielna interpretacija tega, kar se je zgodilo, je prišla na svetlo le delno, in sicer v obliki skrbno sestavljene izjave, ki jo je podal v sredo zvečer skupni odbor za atomsko energijo kongresa Združenih držav. Ta izjava kategorično ne potrjuj e, niti ne zanikuje, da bi bil komunistični vpliv odgovoren za zavlačevanje, popolnoma pa opravičuje vsakih zlih motivov vse vi-sokostoječe osebe, ki so bile u-deležene pri diskusijah, katere so povzročile ta dolgi odlog.
Kakšni so bili motivi znanstvenikov?
Vprašanje je, kakšni vplivi so tičali za močnimi željami nekaterih ameriških znanstvenikov, da preprečijo ameriški razvoj H-bombe? — Znano je, da so tukaj znanstveniki, ki ne verjamejo v lojalnost nobeni državi ter se smatrajo za “svetovne državljane” ali “državljane sveta” m ki obsojajo razvoj tega destruktivnega orožja tu, v Ameriki.
Toda v Washingtonu poučeni ljudje, ki bi morali vedeti, pra
Dalje je znano, da je admiral Souers, ki je bil osebni Trumanov prijatelj in njegov zaupni svetovalec v zadevah Narod, varnostnega sveta, pomagal Mr. Trumana pregovoriti za Straussovo stališče, Pokojni senator McMahon je v petih pismih Beli hiši odločno podpiral Straussove nazore.
V kredit predsedniku Trumanu je, da je šel pogumno naprej kljub vsej opoziciji.
Danes je Lewis Strauss predsednik komisije za atomsko e-nergijo ter uživa polno zaupanje predsednika	Eisenhower j a,
kakor je užival polno zaupanje predsednika Trumana.
-----o------
Državni tajnik Dulles: Združile se za osvoboditev Azije!
Združitev je potrebna, da se na ženevski konferenci zagotovi, da južnoazijski narodi ne izgube svoje svobode.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je v soboto po konferenci s predsednikom Eisenhower jem dejal, da se morajo svobodni narodi združiti, da zagotovijo, da predstoječa ženevska konferenca “ne bo vodila do izgube svobode vse južno-vzhodne Azije.”
Dulles je dejal: “Naša vlada je prepričana, da če se svobod-
Slovenska pisarna
Sl 16 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefont EX 1-9717
OPOZORILO:	Ta teden bo
pisarna odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9 do 12, v sredo od 10 do 12 in od 2 do 5 zvečer, v soboto pa samo po 9 do 12. Popoldne bo pisana zaprta.
KNJIGE: Mnogi se pnemalo zavedajo, kako veliko vrednost za vsako slovensko družino pomeni knjiga Cerkvena poezija. To je knjiga psalmov in cerkvenih himen, knjiga, v kateri je božja modrost. Lep prevod, lep papir in res okusna oprema knjigo toplo priporočajo. Stezite po tej knjigi! Stane $3, po pošti $3.25.
VAJA: Danes je vaja za igro Pri belem konjičku in sicer za tretje dejanje. Pričnemo vajo ob pol osmih v Slovenski pisarni. Prosim za točnost.—Re-žisier.
Katoliški Škot je napadel senatorja ios. M((arthy-a
škof je rekel, da je senator na lovu za senzacijami. — Ameriška legija je protestirala proti škofovemu govoru.
CHICAGO. — The Catholic Youth Organization je izjavila, da se na naslov organizacije “zlivajo” brzojavke in telefonski klici, s katerimi ljudje spo-ročajia, da se strinjajo z napadom katoliškega škofa Bernarda J. Sheila na senatorja McCart-hyja.
Toda Chicago American Legion Naval Post je sprejela re-
Za skupno konto v Indokini
ni narodi, ki so ogroženi, združi- sol učijo, s katero obsio j a govor, jo, tedaj bo konec te nevarn0‘,ki ga je govoril škof Sheil v sre-
sti.’
|do na CIO Educational Confer-
“Mi se moramo združiti. Našlence of the CIO United Auto
namen ni, vojne razširiti, temveč jto končati.”
(Njegove nadaljne izjave v zvezi z Indokino in njeno ob-jrambo, so objavljene pod dru-
* rr i rvn r-i o
J° Prej, preden se je tukaj definitivno vedelo, da so tudi Sovjetski zvezi mane sestavne taj-ne vodikove bombe. Verjetno Je> da so imeli Klaus Fuchs in Zakonca Rosenberga mnogo op-raviti z izdajanjem skrivnosti idrogenskih bomb Sovjetiji. Vojaški voditelji so hoteli bombo
v Vojaški voditelji—skupni na-c. iki gen. štabov in obramb-111 tajnik Johnson — so bili od Vsega početka pozitivni, da se ^0ra razviti vodikovo bombo, °^a šele ko je Lewis Strauss, ^ je bil takrat v manjšini v ko-Slji za atomsko energijo, pi-^ predsedniku Trumanu nuj-® pismo, je privrela stvar do r a in se je nekaj definitivne-ga ^ločilo.
strani. Ured.).
vijo, da je bila sprva med veči- 'gim naslovom današnje prve Po članov komisije za atomsko energijo tendenca, da bi se vzdr-zali proizvodnje hidrogenske bombe in da je sprva tudi držav-Pl department zavzemal to negativno stališče. Toda to je bi-
Radioaktivne ribe
TOKIO. — V tukaj šnj pristanišče je prispela japonska ribiška ladja, ki se je 26. marca nahajala 450 milj od eksplozije hidrogenske bombe. Tuna ribe, ki so jih ujeli ti ribiči, so bile radioaktivne ter so jih morali pometati nazaj v morje. Ribe so bile vredne 10,000 dolarjev. Ribiči sami niso bili prizadeti od radioaktivnosti.
Workers Union.
Resolucijo proti škofovemu gvvoru je predložil Philip Collins, vpliven katoliški lajik, ki je označil McCarthyja za velikega Amerikanca. Senator McCarthy je tudi katoličan.
Škldf Sheil je slikal senatorja McCarthyja kot časopisnih senzacij lačnega človeka, čigar preiskovalne metode služijo komunistom v korist.
Načrt za prodajo iranskega olja
LONDON. — Osem svetovno naj večjih petrolejskih družb je doseglo sporazum, na čigar podlagi bo iransko olje zopet začelo teči na mednarodni trg.
Novi grobovi
Edward Potokar
Umrl je Edward Potokar, stanujoč na 3687 E. 50 St. Pokojni je bil sin Mr. John Potokarja, ki je imel več let v naselbini tovarno sodavice (soft drinks) . Zapušča ženo Anno, rojeno Kolar, otroke, Edward John, Dolores Ann in John James, in gori omenjenega očeta John Potokar-a. Pokopan bo iz Bičan Bros. Funeral Home, 5215 Fleet Ave. v sredo dopoldne, ob 9:30 v cerkev sv. Janeza Nepomuka in od tam na pokopališče. — Družini in očetu pokojnega izrekamo svoje globoko sožalje.
John Tomšič
V	petek dopoldne je umrl po dolgi bolezni na svojem domu, 805 Rudyard Ave., John Tomšič. Bil je doma iz Blok pri Borovnici, odkoder je prišel leta 1909. Dokler je lahko delal, je bil zaposlen pri Apex Electric Co. — Zapušča ženo Josephine, ki je doma z Vrhnike in rojena Per-sin, ter pet otrok: Ema Schroe-der, John, Edward, Raymond in Mildred Budnar kakor tudi e-nega vnuka. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Grdinove-ga pogrebnega zaVoda na 17002 Lakeshore Blvd, in na Lake-view pokopališče.
Helen Lupe
V	soboto zjutraj je umrla v Polyclinic bolnišnici Mrs. Helen Rupe, roj. Ozanič, 978 E. 69 St. Bila je stara 64 let in rojena v vasi Delnice, odkoder je prišla pred 45 leti. 28 let je bila zaposlena kot pomočnica v “dispensery” pri General Electric Co., sedaj je bila v pokoju. Mož Jacob ji je umrl 1. 1946. — Zapušča sina Adolpha, ki je bil do nedavno lastnik Norwood Beverage Store. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:30 in od tam na pokopališče Kalvarija.
Anna Podborsek Danes zjutraj je umrla v Charity bolnišnici Anna Podborsek, stanujoča na 1236 E. 61 St. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave.
Velika Britanija in Francija sta za odlog ameriške izjave o ciljih in smotrih v indokini. - Dulles je odpotoval v Evropo, kjer upa pridobiti Britanijo in Francijo za “skupno fronto” proti rdeči ne varnosti v Indokini.
103-letna žena umrla
COWARTS, N. C. — Tukaj je umrla v soboto Mrs. Jane Coward, ki je učakala starost 103 let.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
LONDON. — Zdi se, da sta Britanija in Francija odločeni, da bosta priporočali in zahtevali odlog nameravane washing-tonske izjave o “-združeni fronti” v Indokini, da se blokira komunistično zavzetje dežele.
To je bilo uradno stališče Anglije in Francije, ko je državni tajnik Dulles vstopil v letalo, ki ga bo poneslo: v London in Pariz, kjer bo skušal prodreti s priporočilom Združenih držav za takojšnjo akcijo v Indokini.
Angleško časopisje daje razumeti, da utegnejo biti Angleži bolj pristopni Dullesovi ideji, da se v Pacifiku ustanovi azijska koalicija, kakor pa da se posvari Rdečo Kitajsko pred njeno nadaljno ekspanzijo.
Sicer pa je tudi veliko upanje, da bo dosežen ta ali oni kompromis z Dullesom.
Angleži in Francozi so se sporazumeli, da bodo priporočili Dullesu, naj odloži svojo nameravano izjavo oziroma svarilo Rdeči Kitajski, naj drži “roke proč” od Indokine. Ta izjava naj bi bila odložena do časa po ženevski konferenci, ki se prične 26. aprila.
Angleži in Francozi se ne strinjajo z Dullesovo trditvijo, da bi taka akcija okrepila roko za-padnih zaveznikov na konferenci, ker bi utegnila povzročiti, da bi se Kitajci popolnoma zaprli sami vase.
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je odpotoval v soboto zvečer z letalom v Evropo, da pregovori, ako mogoče, Veliko Britanijo in Francijo za “zdr. fronto” v Indokini.
Tajnik je odpotoval iz Wash-ingtona po 30-minutnem posvetovanju s predsednikom Eisen-howerjem. Pred odhodom je prebral časnikarjem izjavo, v kateri so zlasti naglašane tri točke: Stremljenje po miru “potom moči”, potreba po “popolnem razumevanju in sporazumu Velike trojice in potreba po e-dinstvu in združenju, da se zagotovi vsaka nadaljna izguba svobode azijskih narodov v Ženevi.
Senator Knowland iz Kalifornije, voditelj večine v senatu, je živahno ploskal državnemu tajniku ter dejal, da bodo dobili ti smotri ogromno podporo od strani članov kongresa.
Francozi v indokini so spet zavzeli neko izgubljeno postojanko
Vietnamski cesar je odletel iz Indokine v Pariz, kjer bo razpravljal z državnim tajnikom Dullesom.
HANOI, Indokina. — Francoski brambovci trdnjave Dien Bien Phu .so v soboto zopet zavzeli neko utrjeno postojanko, katero so 30. marca zavojevali komunisti.
Poročila francoske inteligenčne službe naznanjajo, da je komunistični general Vo Nguyen Giap ukazal svojim četam, da se morajo “upirati do smrti”, da preprečijo Francozom izpad iz šest mesecev oblegane trdnjave.
V Saigonu je bilo naznanjen©:, da je vietnamski cesar Bao Dai odletel v soboto iz Indokine v Pariz, kjer bo razpravljal o in-dokitajski vojni z ameriškim državnim tajnikom J. Foster Dullesom.
Izgleda, da bo obveljalo Svobodno tržaško ozemlje
oki v es jasno in toplo. Ponoči 0bU'»° in mrzlo.
NA TEM MESTU ne bomo navajali brošur, ki jih hrani knjižnica Združenih narodov v New Yoirku in ki nosijo naslov: “Ne spuščajte se v pogajanja s Titom radi Trsta” in podobno. Priznati pa je treba, da spričo tedanje vneme italijanske nacionalistične propagande celo samemu De Gasperiju ni bilo lahko upreti se tedanjim prizadevanjem, ki so jih zagovarjali volilci.
Danes sta pa dve stvari jasni, prvič, da se ljudje v Italiji v vse manjši meri odzivajo nacionalističnim ciljem in da se je iredentistična propaganda zaradi svoje pretiranosti Onemogočila. Po drugi strani pa italijansika finančna zmogljivost ne dopuš-
ča, da bi vzdrževali vse nepregledne denarne izdatke, ki jih povzroča tržaška kriza. Postavljena pred alternativo, da posveti svojo pažnjio ali socialnim stvarem ali pa socialne stvari žrtvuje nacionalizmu, se današnja Italija že vidno nagiba k prvi pobudi.
Vprašanje je zdaj, za katero evropsko rešitev se moreta sporazumeti ne samo Italiji in Jugoslavija, ampak tudi zapadne sile in Sovjetska zveza. “Ni mogoče, da bi zdaj, po preteku sedmih let, Svobodno tržaško ozemlje enostavno izročili governer-ju!” je poudaril italijanski ministrski predsednik Scelba. Svoje trditve ni mogel utemeljiti in je tudi ne more. Danes ni
prav nobenih razlogov, da se ne »■ jugoslovanski državniki tega
bi moglo ostvariti to, kar se ni uresničilo že pred sedmimi leti zgolj zaradi muhavosti Sovjetske zveze. Da je to bila res muhavost pokojnega Stalina, je Sovjetska zveza dokazala lansko jesen, ko je Varnostnemu svetu Združenih narodov predlagala prav istega governerja, ki ga je pred sedmimi leti odklonila. Tudi Scelba nima nobenega razloga, da bi prekliceval italijanski podpis mirovne pogodbe z Italijo.
Jugoslavija s svoje strani zavrača Svobodno tržaško ozemlje z izgovorom, da mirovna pogodba ne nudi dovolj jamstev proti ital. iredentističnemu nacionalizmu. Precej kasno so se
spomnili, pred podpisom mirovne pogodbe je bilo časa dovolj za zahtevo po učinkovitejših jamstvih, kakršna vsebuje dodatek k mirovni pogodbi. V o-stalem pa smo prepričani, da predstavlja 22 držav garantov, Varnostni svet in ustanova Zdr. narodov učinkovitejša jamstva za celovitost Svobodnega tržaškega ozemlja kakor pa Italija ali Jugoslavija. Korejska vojna je to prepričljivo dokazala.
Italija in Jugoslavija se bosta morali pač pomiriti z uresničenjem Svobodnega tržaškega o-zemlja, ker tako rešitev zahteva svetovni mednarodni položaj, kakor ga je nakazala berlinska konferenca.
Izbruh vojne med gangsterji v Chicagu
Kralj raketirstva z omamili je bil v avtomobilu ubit, — njegov brat pa nevanto ranjen.
CHICAGO. — James Pope, 36 let stari gangster in “kralj” 10-milij ondlolarske raketirske organizacije, ki se bavi s prodajo in nedovoljenim razpečavanjem heroina in drugih omamil, je bil ustreljen in ubit za vodilnim kolesom svojega avtomobila, — njegov 40-letni brat Anthony Pope, ki je sedel poleg njega, pa je bil težko ranjen od osmih krogel, ki so ga zadele. Vse to se je zgodilo trenutek poprej, preden se je njun avto zaletel z vso silo v zid nekega poslopja.
Policija pravi, da sta bila ra-ketirja po vsej priliki ustreljena z brzostrelko v hrbet od moža, ki je moral sedeti na zadnjem sedežu avtomobila, iz katerega je skočil hip poprej, preden je avto treščil ob zid.
Za tem zločinom morajo vsekakor tičati drugi gangsterji, ki hočejo prevzeti kontrolo nad do-bičkanosnio trgovino s heroinom.
Osem ubitih z busom
BUENOS AIRES. — Osem o-seb je bilo ubitih in pet ranjenih, ko je na železniškem križišču lokomotiva zadela avtobus in ga razbila.
----o-----
Pomoč Cantonu, O.
WASHINGTON. — Delavski department je naznanil, da je v Cantonu, O., že toliko brezposelnosti, da je mesto upravičeno do vladne /pomoči.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Direktorska seja—
Jutri, v torek, bo ob osmih zvečer redna seja direktorija SND na St. Clair Ave. Direktorji so prošeni, da se udeležijo.
Redna seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ bo imjelo v torek redno sejo in pred njo pa trimesečne račune.
Na potu v staro domovino—
Na francoskem parniku Li-berte sta se v pretekli četrtek odpeljala iz New Yorka Joseph Delost, ki potuje v Ljubljano in Charles Suša v Štorje pri Sežani. Potujeta z posredovanjem tvrdke Hollander. Srečno pot in zdrav povratek!
Iz domovine dospeli—
Dne 22. marca je iz Žalne pri Grosupljem dospela Mrs. Frances Koprivc k svojemu može Joseph Koprivc, 13515 St. Clair Ave. Na parniku Liberte pa je pretekli teden dospela Mrs. Teresa Štefanek k svoji hčerki Mrs. Mildred Jakšič Štefanek na 7903 Dorothy Ave., Parma,, Ohio. Vse potrebno za potovanje je uredila firma Hollander. Dobrodošli!
Lep koncert—-
Koncert, ki ga je priredila včeraj popoldne Glasbena Matica v Slovenskem narodnem domu, je ob primerni udeležbi krasno uspel. Na sporedu so bile samo slovenske narodne in u-metne pesmi, ki jih je navzoče Občinstvo z vsem srcem uživalo.
Pet otrok zgorelo
DOTHAN, Ala. — V bližnji Columbiji je zgorelo v soboto v svojem domu pet malih otrok, ko je eksplodiral grelec v njihovi dvosobni hiši. Pet drugih o-seb pa je dblbilo nevarne opekline.
NAJN0VEJŠE VESTI
LONDON. — Včeraj je prispel z letalom v London ameriški državni tajnik Dulles, da pridobi Veliko Britanijo za ameriški program skupne akcije, da se prepreči komunistično zavojevanje Indokine.
CLEVELAND.—Včeraj v zgodnjih jutranjih urah sta dva raketirja ustrelila in ubila pred Schneider’s Tavern na Center Ridge Rd., Westlake, Victor L. Corenoa, njegovega brata Pasquale pa nevarno ranila. Brata sta bila solastnika omenjene gostilne.
WASHINGTON,. — Senator Dwight Griswold, republikanec iz Nebraske, je danes zjutraj umrl. Zadela ga je srčna kap.
ISTANBUL, Turčija. — Jugoslovanski predsednik Tito je dospel snoči z jugoslovansko ladjo Galeb v Istanbul. Zaradi varnosti je prespal noč na ladji, danes pa je odpotoval še pred zoro s posebnim vlakom v Ankaro.
WASHINGTON.—Državni podtajnik Walter Bedeli Smith je izjavil, da bodo dobili francoski in domači brambovci trdnjave Dien Bien Phu vso možno pomoč ter je prispodo-bil njihovo obrambo trdnjave špartanski obrambi Termopil.
TOKIO. — Radio v Pekingu je včeraj sporočil, da je bilo približno 38,0000 štirjaških milj ozemlja indokitajske kraljevine Laos z en milijon prebo-valci “osvobojenega.”
Ameriška Domovina


«117 Si. Clalr Ave.
ill'ndpraoa 1-S6S8
Cleveland S, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAfžOČNINA
Sa /led. države $10.00 na leto; za pol leta $S.0Q; za četrt leta
$4.09.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na ieto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 par 7/ear; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office >st Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
Mon., April 12, 1954
BESEDA IZ NARODA

<*|g|§|s>83
No. 71
Begunci v Avstriji
Na zadnji konferenci v Berlinu so zavezniki mislili, da bodo presenetili komuniste s tem, da so brez pogajanj sprejeli še zadnje sporne točke državne, pogodbe z Avstrijo. Po domače se to pravi, kapitulirali so pred Rusi; komunisti so jim pa za hvaležnost še pripravili blamažo na ta način, da pogodbe z Avstrijo sploh niso hoteli sprejeti in so stavili nove pogoje. Svet je to blamažo kar nekam spregledal, ima pač dosti drugih skrbi.
Sedaj je pa položaj takle: Rusi si lahko vsak dan premislijo in predlagajo podpis pogodbe. Verjetno to ni, nemogoče pa tudi ne, ako človek pomisli, kako hitro Moskva menja svojo taktiko v zadnjih tednih. Kaj bodo storili zavezniki? Churchill je rekel, da so v tem vprašanju Rusom “vrata zmeraj odprta” in s tem napovedal, da bodo Angleži pogodbo podpisali, ako bodo to storili Rusi. Stališče Amerike pa še ni jasno: nekateri mislijo, da bo sledila Angliji, drugi pa pravijo, da je v tej pogodbi nakopičeno toliko krivičnih zahtev do Avstrije, da je sedaj ni treba podpisati, kajti Rusi so odklonili tekst, ki so nanj počasi tekom let pristali, in cela pogodba je tako padla v vodo.
Lahko se torej zgodi, da bo ta pogodba stopila v veljavo. V njej pa je cela vrsta določb, ki so nevarne za begunce, ki prebivajo v Avstriji; naštete, so večinoma v paragrafu 16 te pogodbe, ki pravi to-le:
Avstrija se obveže, da dokončno izpelje “prostovoljno repatrijacijo beguncev,” ki se še tam nahajajo. Kako take prostovoljne repatrijacje izgledajo, vemo iz žalostne skušnje. Je ni treba razlagati.
Avstrija je obvezana, da s komunističnimi državami sklene posebne pogodbe v tem pogledu in jim pomaga, ako so zainteresirane na taki repatrijaciji. Avstrija mora dovoliti dostop komunističnim “zastopnikom” v taborišča in druga “zbirališča” in omogočiti sestanke z njihovimi rojaki; mora prepovedati v taboriških vsako protikomunistično propagando, vsako agitacijo proti vrnitvi v domovmo, prepovedati delovanje vsake organizacije, ki bi hotela delovati proti komunistom, prepovedati nabiranje beguncev v vojaške formacije, voziti begunce, ki so se odločili za vrnitev, do svoje meje. itd. Kaj se; vse to pravi, dobro vemo. Dose-daj komunistični “zastopniki’ niso mogli šariti po mili volji, ker so begunci imeli vsaj kolikor toliko varstva pri ostalih okupacijskih silah. Tega varstva bo pa po podpisu pogodbe konec, kajti zavezniki bodo odšli iz Avstrije. Komunisti bodo torej imeli popolnoma proste roke v pritisku na begunce' še več: avstrijske oblasti jim bodo morale pri tem umazanem delu še pomagati. Lahko si zamislimo, v kakšnem nesrečnem položaju bodo ti ubogi begunci, kadar jih bodo začeli “obiskovati’ zastopniki komunističnih držav.
Da bodo pa taki “obiski” res kaj zalegli, pogodba nalaga Avstriji dolžnost, da ne podpira več tistih, ki odklanja-jo prostovoljno repatriacijo, ali, ki so se borili proti komunističnim vladam, ali ki so bili kolaboracionisti, ali ki sodelujejo pri organizacijah, ki odvračajo begunce od vrnitve domov. Skratka, Avstrija je obvezana, da odreče direktno ali indirektno podpiranje prav vsakemu beguncu, kajti Komunisti bodo našli na vsakem kak madež.
To vse je v diplomatičnih besedah povedano v pogodbi. To pomeni praktično, da bo Avstrija skrbela kvečjemu še za svoje Volksdeutscherje, druge begunce pa pustila na cedilu, ako bo kaka komunistična država to zahtevala.
Pridati je treba, da bo tudi Jugoslavija deležna vseh teh pravic. Tito pa ni tak svetnik, da jih ne bi izrabil, ako mu bo to konveniralo. Po mili volji si bo lahko izbiral begunce, ki jih hoče preganjati v Avstriji.
Ta položaj nalaga tudi nam nekaj dolžnosti.
Predvsem moramo opozoriti svoje sorodnike, prijatelje in znance, ki še živijo kot begunci v Avstriji, kaj vse jih |_______r________, __ _ __
lahko čaka, ako bo državna pogodba z Avstrijo podpisana. ; pe^	skakali, igrali na od-
Ako so previdni, naj si pravočasno pomagajo naprej. Ako | plesali, itd. Mladina ste pa hočejo čakati, morajo vedeti, kaj tvegajo.
V Avstriji je tudi par sto beguncev, ki so trajno za delo nesposobni. Apelirati je treba pri dobrodelnih organizacijah, ki delujejo v Avstriji, naj tem revčkom čim preje oskrbijo trajno in od države neodvisno zavetišče.
Kdor ima katerokoli zvezo s kakim senatorjem ali kongresnikom, naj ga opozori na krivice, ki jih vsebuje državna pogodba z Avstrijo. Amerika je prepoštena, da bi mogla staviti svoj podpis na tako lumparijo; zato naj ti politiki povedo sedanji administraciji v Washingtonu, naj pogodbe,
bolj slovesno. Pred dolgimi leti se spominjam, kako so uniformirani Vitezi sv. Jurija stražili božji grob v cerkvi.. Izmenjavali so se pri straži vsakih par ur in na vsakega ki je po-setil cerkev je nacedilo to lep utis.
Petje imamo vsako leto prav lepo na Velikonoč. Seveda pogrešamo nekatere stare korenine, ki so odšle v večnost. Kako se je pred leti vsako leto navduševal za petje in vse pokojni Drašler, ki je vodil dolgo let mesnico in grocerijo nasproti naše cerkve. Pa še nekaj drugega je znal dobro pripraviti za vse nas, to je dobre velikonočne prekajene želodce in šunke. Brez teh za nas, ki smo. na to navajeni ni prave Velike noči. Vedno je bil vesele narave. Kako smo zbijali šale v njegovi prodajalni, ko smo se pred mašo in po maši Zbirali pri njem Takrat je bila tu res prava A-meriška Vrhnika.
To so spomini na preteklost —Drugih novic po tej okolic je vedno dosti, ki pa za nas Slovence nimajo posebnega pomena. Raznih nesreč in nezgod je vedno dosti. Prav tako tudi drugih, n. pr. ljudje se pravdajo med seboj, drugi zopet kršijo razne postave in zakone in tukajšni dnevni list je vednc poln takih vesti. O nas Sloven cih pa lahko zapišem, da imajo oblasti najmanj 'sitnosti z,nam radi takih zadev. To priča, da Slovenci nismo prenapačni ljudje in da spoštujemo in izpojnu-jemo predpise postav in zako nov.
-—Za širšo narodno in mednarodno politiko se tudi zanimamo. Seveda vsak po svoje. Glede naše zunanje politike so se veda naša mnenja različna. Ko sem zadnjič sedel v našem narodnem hramu na deseti cesti sem čul dva naša rojaka, ki sta se o tem pogovarjala. Enemu je silno presedal senator Mc Carthy iz naše sosedne države Wisconsin. Kritiziral ga je, češ, da je fanatik in da ima diktatorske namene, kakor Hitler. Mislil sem že poseči vmes in mu sugestirati neko zmerno gle danje na vse te prepire v Washingtonu, pa sem spoznal, da bi govoril kakor kaki steni. Mož veruje in ponavlja samo to, kar bene v “Prosveti.” To je zanj pravoverni evangelij.
Ne potegujem se za McCar-lhya, niti ga ne zagovarjam. Ampak potrebno je, da je nekdo na straži proti komunistom če nočemo zgubiti naše demokracije in svobode, kakor so jo izgubili v marsikateri drugi deželi. Kdor ni za komunizem in ni zaslepljen s kakim fanatičnim strankarstvom mi bo rad
priznal tole:	Voditelji čeho-
slovaške, kakor sta bila stari Masarik, potem Beneš in potem še Masarikov sin, so priborih svoji domovini zelo vzorno demokracijo in svobodo. Čehosio-vaški narod toči za zgubljeno demokracij in svobodo krvavi: eolze! Kako bi bil potreben tedaj Čehoslovaški kak McCarthy, ki bil svaril in se boril za ohranjenjia demokracije in svobode. Pa ga ni bilo, ker Čehi so upali, da jih bratska (vsaj upali so tako!) slovanska država ne bo prevarala. Pa kako so jih komunisti iz Moskve prevaža naše načine ne zanima, ker rali! Masariki in Beneši so radi
Waukegan, lil. — Pomlad smo končno dočakali, naši vrtovi zopet zelene in mi “purgarji” A~ meriške Vrhnike zopet nabiramo regrat in smo veseli, da nas je zapustila nepriljubljena zima, ki je imela nas v svoji oblasti in še zdaj se obrača nazaj za kak dan in piha nazaj v nas doli s severa. Ampak, ker je sonce na nebu vsak dan višje, bo tudi hladno vreme počasi a sigurno premagano. Čim preje tembolje! Saj nas kurjava že itak dovolj stane.
Pred nedolgim smo sedeli popoldne na toplem pomladnem soncu in se razgovarjali o preteklosti, sedanjosti in prihodnjo-sti. To je že stara navada, kadar pridejo kaki možakarji skupaj, da modrujejo o tem in o-nem. Jaz sem omenil med drugim, da je nas starih možakarjev vedno manj in da vedno kateri udide iz naše srede na drugi svet. , Pa se je oglasil znani Jože z McAllister Avenue m napravil opazko, da “možakarjev” je na svetu zelo malo, če je sploh še kje kak.
Ostali smo se kar malo spogledali, češ, kaj smo pa mi, kaj mi ne nosimo hlač, kaj imaš nas za “babcia”?
Iz te zadrege je nas popeljal ven v drug pogovor France Park Avenue, ko je začel tožiti, da med nami vse družabno življenje nekam gine/ jOrnenil je, kako smo prejšnja leta imeli številne dramske predstave in ljudje so jih radi prihajali gledat. Zdaj je pa vse mrtvo, nihče ste več ne zanima. Edino je še, da hodimo “viset” kam kak tavern, tam gledamo, kako igrajo karte, opazujemo en čas “televižen,” potem pa domov spat Počasi se pa odtujujemo drug od drugega.. Niti na društvene . seje več ne hodimo. France je dejal: “Ne vem kaj je z nami, ampak nekaj je narobe. Tako bi ne smelo bit.”
Rešitve tega vprašanja ni lahko najti. So stvari preko katerih se ne more kar tako, je pogovarjal Franceta rojak doli z Adams streeta. Na primer, postaraš se in vsi se staramo. Po časi se oglašajo razne bolezni in nam se me ljubi hoditi okrog,, smo kar hvaležni, da smo v miru. Poglej mene, je dejal, revmatizem me nadleguje že par meseoev.. Tule na soncu mi dobro dene, ampak kako naj s temi trdimi nogami skačem po kakem odru?? Ne gre in bi ne šlo, pa če bi še tako rad. Taki so tudi mnogi drugi, nekaj jih je pa že odšlo tja na Ascension mi-rodvor. Mladi pa? Ha. Tem pa' daj tolkač v roke, pa žogo! Zato se pa marsikdo izmed nas ne zanima, pa hodimo tako vsak svojo pot. Ne vem, če bo kdo, izmed nas rešil ta problem.
In res noben ni vedel kakega dobrega rešilnega odgovora na to. Je res težko. Nas starih ne zna nobeden pomladit, da bi zo-
jo je zajelo ameriško življenje. Vse kar moremo je, da lahko premišljujemo o tem, kaj drugega pa? Ne vem.
Tako vidim, je, menda tudi drugod..
Ko boste to brali bo Veliki teden. Kakor po drugih krajih se pripravljamo tudi tukaj na Velikonoč in Vstajenje Gospo-ki so jo Rusi že enkrat odbili, njim na ljubo nikoli ne pod-' dovo. Tudi Velikonoč se mi zdi, piše.	j da so včasih praznovali nekam,
svoje lahkovernosti napram “bratski”, državi kar ponoreli m kakor pripovedujejo nekatera poročila izvršili “beg iz življenja.” In takim naj kdo kaj zaupa? Do takih političnih sleparjev naj ima kdo kake simpatije? In to v deželi, kjer uživa kot adoptirane- c. mokracijo, svobodo in zaščito pred kakim suženjstvom, kjer Je našel vse ugodnosti za. svoj gospdardki
obstoj in živi kar zavidljivo življenje na svoja stara leta? Bože mili, tak človek mora biti zelo zaslepljen, ali pa zloben da kaj! Drugače bi ne izražal simpatij do komunističnih eltementov, ki vrtajo proti, naši demokraciji in svobodi, v kateri živimo kot svobodni in prosti ljudje.
To mi je sililo na jezik, da bi bil povedal, ampak sprevidel sem, da zaleglo bi bilo pa toliko, kakor če bi povedal steni. . . . Za take bi bilo najboljše zdravilo, da bi jih dali poj komunistično, knuto, da bi okusili komunistično “demokracijo in svobodo.” To bi jih ozdravilo.
Vsem čitateljem tega lista želim prav veselo in zadovoljno Velikonoč!
Vrhenšk Tine.
P. S.: Gospodu, ki mi piše iz Clevelanda, da bi podvzjel neko-akcijo moram odgovoriti, da, sem prezaposlen. Sami začnite, imate več prilike in bo boljši uspeh. Pozdravljeni in oprostite!
ci nam bodo prikazali to igro, ki vino slovenske misijonske de-pa se ne dogaja samo pri Slo- i javnosti v Ameriki, skušali kaj vencih, ampak ob drugačnih raz- : več ugotoviti tudi glede omenj e-merah in drugačnih vzrokih ; nih dveh slovenskih koroških
r oj alkov, ki sta se priglasila za Baragova misijonska sodelavca med ameriškimi pogani.
Foroišfo ii Argentine
Buenos Aires. — V Argentini bila letos izredno dobra le-
kjerkoli na svetu.
Da pa ne bomo žalostni odšli od Sv. Janeza, bodi povedano, da bo po igri domača zabava, kjer bo igral Gallunov orkester.
Za okrepčilo- bo poskrbljeno.
Tudi pirhi bodo na razpolago.
Morda bo kdo rekel, takole b dramo bi bilo treba igrati sedaj, cene ŽMlom pa ne padajo, ko je postni čas. Po Veliki noči :raje nekoliko ,rastejo. Ogleda, pa naj bi raje postavili na oder )da se je državna poiitika obmi-kaj bolj veselega, Pa dajmo in;la y prid kmetu. Vrednost “pe-posnemajmo enkrat stare Grke,|z(>sa„ ,polagoma ;.asle. ki so ob svojih narodnih sveča- j Sem p,rihajajo ,še vedno v ve-nostih vztrajali skozi tri dni m meri Italijani) nekaj tudi gledali na odru tragedije, ki so ;Nemd iz Vzhodne Nemčije. Ita-bik podoba njihovega lastnega j Hja se bu tak() pclagC)rna znebi(la življenja. Četrti, zadnji dan pa -fa|tsto,v^ nacisti pa so deloma že so jim igralci zaigrali komedijo, ;.^ prvi svetovni vojni pričeli tu
da so- se nasmejali in potem ve-
z industrijo in razumnim kme-
¥elikonom vošab
Adrogue, Argentina. — V dne-vuh ob Gospodovem vstajenju se Slovensko semenišče v Adrogue, Argentina, s hvaležnostjo spominja svojih številnih dobrotnikov v Združenih državah. Zato uporablja to priložnost, da po Ameriški Domovini izreče vsem iskreni Bog povrni ter vam želi Tasti obilo -duhovnih darov od. vstalega Zveličarja.
Slovensko semenišče.
l©Yk@ iz
Ely, Minn. — Dne 31. marca je preminul nagle smrti zadet od srčne kapi na svojem domu 214 W. Camp St. Rudolf Škufca v starosti 40 let. Pokojni Rudolf je bil veteran druge svetovne vojne in član Društva sv. Barbare št: 200'ABZ. Tu zapušča vdovo Angelo, roj. Flek, dva sinova in dve hčeri, tri brate: Franka v Ely, Johna v Chicago, Antona v Elcor, sestri Mrs. Che-pelnik in Mrs. Francis: Matevž v Fly, Mrs. Julia Zolteh v Milwaukee in Mrs. Ana Zupan v Roundup, Mont. Pogreb je bil 5. aprila iz Bamovčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. F. Mihelčič opravil za pokojnika sv., mašo: Veterani so svojemu tovarišu izkazali vojaško čast. Vsem sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa večen mir!
Edini lastnik tukajšnje Ship-man bolnišnice je sedaj dr. J. P. Grahek.
Zenith rudnik obratuje le štiri dni v tednu, med, tem ko delajo v rudnikih družbe Oliver še vedno po pet dni v tednu. Delovni čas so- znižali delno tudi v Babbitt rudniku. .
Sneg se je sicer začel te dni od nas poslavljati, nismo pa gotovi, če nas ne obišče spet. Pomlad! bo letos pri nas bolj kratka. ■
Jos. Peshel,-
s-eli odšli domov. - Pri Sv. Ja-j tijstvom. italijani :Se takoj pri-nezu pa bomo na Belo nedeljo lagode Argentincem in se v pol gledali dramo samo dobri dve }eta nauče ako(ro perfektno do-uri, ’ne tri dni, potem pa se bomo mačega	da se je kar ču_
ia-hko poveselili dve ali tri ure. diti_ Med'eboj govore vedno le Oboje torej v enem popoldnevu - ko Nemd pa se drže svo-
in večeru.
Lepo ste vabljeni znanci in
ijega jezika in narodnosti.
Mi novonaseljenci ne čutimo v
prijatelji iz Waukegan,a in Chi- - .	. . ' ,	....	..
caga, pa tudi iz SheboyganaJArge'ntim skoraJ nikakeSa P°h-
Pridite, ne bo vam žal!
—" -— —.—O—--
Sestanek dveih slovenskih knezov pred 100 Jeti
^ ! ličnega ali gospodarskega pritis-’ ka, narobe nam hodi le birokracija, ki je vzor počasnosti in polna ovinkov.
Ustaši se drže bo-lj zase in se večinama bavijo s kmetijstvom |in drvar,stvom v tropičnih kra-Dne 30. marca t. 1. je bilo sto jih. Tam je tudi nbkaj Sloven-let, kar se je škof Baraga za cev.
vselej poslovil od slovenske do- ! Za sedaj komunizma v Argen-movine. Potem, ko se je 28. mar- tini ni čutiti, ker ga prav po tiča 1854. poslovil od Ljubljane, hem uduše, če se kje pokaže in se je odpeljal pretko Celja in Slo- delavstvo dobre- živi, če hoče venj Gradca še v Šent Andraž delati. Seveda pa je zlasti v na Koroškem, koder je bil ta- Buenos Aires tudi mnogo rev-krat sedež lavatinske škofije, da ščine, kakor v vsakem veleme-se tu poslovi še od svojega veli- stu. Na deželi pa revščine ijud-kega rojaka škofa Slomška. Ba- stvo ne čuti, ker je kulturno za-raga se je hotel, kakor piše nje- ostalo in zemlja sama rodi do-go-v /ivljenjepisec prof. dr. v°lj živeža in mesa, da ga je za Franc Jaklič, osebno zahvaliti, vse dovolj. Saj včasih ob suši Slomšku za vse, kar je storil za pogine na milijone govedi, ne njegove misijone, in se mu pri- ker ni vode (artezijski vodnjak), poročiti tudi za naprej. Slom- arupak ker ni ne trave, ne sena, šefe je poslal Baragu kočijo na- žito pa je za krmo predrago-, proti. Takratni ljubljanski nem-' Sedaj prihajajo sem družine ški časnik je zapisal o sestanku j naših beguncev. Nekaj jih je že
“Razvalina življenja” v Milwaukee
Baraga s Slomškom med drugim tole: “Videla in razgovorila sta se dva cerkvena kneza, ki sta si po mišljenju in vnemi za duše tako sorodna. V šent Andražu je Baraga obiskal tudi bogoslovje, v katerem pa s-o bili samo- četrtoletniki. Govoril jim je o časti in dolžnostih duhovnika. — Prav tajkrat so imela dekleta v lavretanski cerkvici pri Šent Andražu duhovne vaje. Maševal in, pridigal jim je o či-so-tsti tudi Baraga. Za zgled sramežljivosti jim je postavil mlade Indijanke. —- S Slomškovim dovoljenjem sta se priglasila za njegov vikariat tudi dva brata iz okolice Velikovca Jožef in Jurij Reš. — To bodi zgodovinski prispevek ob stoletnici sestanka teh dveh velikih cerkvenih knezov. Prav bi bilo, če bi tisti, ki se ukvarjajo z zgodo-
prišlo, druge so še na poti.
Tu praganjam-o vročina do 35 C in 60 do- 90 zračne vlage
Z. K.
Od snežne kolibe do volilnih skrnjic
Na nedavnih splošnih volitvah v Kanadi so prvič volili tudi Eskimi s skrajnega severa. Z volitvami so bile dokašnje težave, saj živi na 2,600,000 kvadratnih kilclmetrov komaj 8,500 Eskimov, ki so vsi imeli volilno pravico. Mnogi med njimi še žive( kot pravi nomadi, tako da so mogli le stalno naseljene pravočasno obvestiti o volitvah. Za volilno udeležbo so agitirali misijonarji, učitelji in policija na konjih. Po uradnem sporočilu se je volitev udeležilo 2,800 Eskimov.
ODO ZA KAT. DOM V GOBICI
Milwaukee, Wis. — Slovensko društvo “Triglav” uprizori na Belo nedeljo 25. aprila ob štirih popoldne znano Finžgar j evo dramo “Razvalina življenja.” Predstava bo v dvorani pri Sv. Janezu na 9. cesti.
Dobri dve uri bomo gledali na odru kos našega slovenskega kmečkega življenja. Pisatelj Finžgar, ki ga naši ljudje poznajo po njegovem “Divjem lovcu” in po romanu “Pod svobodnim soncem,” nam pokaže v tej drami trdo in tragično plat kmečke družine in vasi. Tako kot zna Finžgar prikazati to življenje, ne zna pri Slovencih nihče drugi. — Naši ljudje bedo čutili, ko bodo gledali to dramo, da so za -dve uri spet v domačem kraju v Sloveniji. Zato pridite, zadovoljni boste, pa čeprav to pot , ne bo smeha na odru. Spretni igral-
Objavljamo nadaljne prispevke prejete do preteklega torka: $10: Rev. Bernard Ambrožič O. F. M., New .York; Društvo Sv. Jožefa št. 193 KSKJ, Wisconsin; Franc Kragel, California; Iz Clevelanda:	Albert Strancar,
Jože Jarc, neimenovani.
$5: dr. Ludvik Leskovar, Chicago; John in Gizella Hozjan, Ilf.; Frank Trampuš, Pa.; Peter Zupan, Colo.; neimenovan, Wis.; Marija Pahič, Wis.; iz Clevelanda: Anton Jeglič; Mrs. Theresa Arko-; Alojzija Ličen; Anna. Prišel; Jennie T. Trcinar.
$4: Družina Gostic, Cleveland.
$3: ,Mrs- Jennie Urbancich, Cleveland in neimenovani, Cleveland.
$2: Miki Popovich, Colo.; C. Skebe, California; Angela Aj-nik, Ohio; Mr. in Mrs. Anton
j Grader, Wis. Mrs. Agnes Bukovec, Cleveland.
$1: Martin Miller, 111.; Mark Stare, 111.; neimenovani, N. Y.; Marija Bečan, N. Y.; Neimenovani, Colo.; Mrs. Barbara Gornik, Colo.; Franc Graf, Calif.; Sam Jean Kurilich, Calif.; Anna Plemel, Minn. neimenovani, Wis.; John Jaklich, Wis.; iz Clevelanda: Margaret Hvala, neimenovani, Veronika Huth, Anton Kasic.
Vsem darovalcem se iz srca zahvaljujemo, če smo napačno objavili ime katerega izmed darovalcev, lepo prosimo, da nam to čimpveje sporoči; darovalce prosimo, da nam oproste, če smo se zakasnili z objavo njihovih prispevkov. Prispevke pošiljajte na naslov: Sklad za .Slov. kat. dom v Gorici — 7505 Myron Ave. Cleveland 3, Ohio.

Or Josip Gradea:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolulizma in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda IL (1619-1792)
5. Marija Terezija in njene državne reforme
1954 APRIL 1954				
ŠoP &r	Tr S	1		MM 2p] ifta
iv\n	13	14	|15	lite
1819J pil	'201 27	211 28	22J P	M PO
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Največjega pomen za stvo pa so bili novi okrožni ura di ali “kresije” (Kreisamter), ki. so imeli posredovati med, deželno vlado in 'krajevnimi o-blastvi (občinami).
prebival- j Vladni odloki iz let 1747 in 1748 ■ožni ura-' so pred vsem zahtevali, naj se r, splošnim popisom dežele (all-giemeine Landesbereitung) ugotovi, kaj je posest zemljiške go-( spode (dominicale), kaj pa last Po lastni izjavi je cesarica u-1 podložnikov (rusticale). Duho-stanovila te urade, “da bi se nje- vni in svetni gospodje so morali ni ukazi gotovo izvrševali.” natanko navesti svoja zemlji-“Kresije” naj bi torej nadzoro- šča, glavnice in dohodke, ki so vale izvršitev deželnoknežjih jih dobivali od svojih podložni-odlokov, delovanje županov, kov. Vsaka vas je morala se-l župnikov in učiteljev, skrbele staviti zapisnik Vseh hišnih goža pravo mero in vago, red in spodarjev, in ti so morali pove-mir na semnjih in shodih, za dati, če izvršujejo kako obrt, če dobre ceste, obrt in trgovino, imajo zemljišča kot svojo last-Največjega pomena so bili novi nino ali pa le v najemu. V me-uradi za kmečke podložnike, stih in trgih so morali hišni po-‘ Kresije” so namreč dobile na- sestniki in gositači izročiti zah-log, da sprejemajo tožbe kme- tevane podatke. Posebne komi-tov zoper njihove zemljiške go- sije so imele nadzorovati resni-spodarje in po svojih močeh čnost napovedi, slednjič pa odpravljajo vzroke nezadovolj- glavna komisija na podlagi dob-nosti. — S tem je bila predrta Ijenih izkazov odmeriti zemlji-stena, ki je doslej ločila državno; ški davek, ki naj bi služil pred oblast od preprostega ljudstva; vsem za vzdrževnje stalne ar-njeni uradi so stopili v nepo- made.
sreden stik s podložnimi kmeti Leta 1753. je bil popis dovr-in jih varovali proti krivičnemu šen. A preteklo je še nekaj let, izkoriščanju.	preden so razne nadzorovalne
Štajersko je bilo razdeljeno in revizijske komisije izvršile v pet okrožij. Sedeži posame- svoj posel. Zlasti je bila pri znih glavarjev so bili v Grad- graščinah zamudna ugotovitev icu, Mariboru, Celju in Brucku. dohodkov iz raznih davščin Na Kranjskem so bili okrožni podložnikov in njihov cenitev, glavarji: :v Ljugljani za Go- Iz popravljenih izkazov in na-renjsko, v Postojni za Notra- povedi je nastala “terezijska njsko, v Novem mestu za Do- davčna knjiga ali kataster”, ki lenjsko. Tudi grofiji Goriška j'e do 1. 1819. služila za temelj in Gradiščnka sta bili podreje- pri odmeri zemljiškega davka, ni kot posebni okrožji deželnemu glavarstvu v Ljubljani, pa I ^ tieba obširno razlagati, sta že 1. 1754. dobili lastno po-	Pomena je bila ta na-
litično oblast.. Na Koroškem Prava za	rtaneta- G°'
so bile osnovane tri kresije: v sPos^a posest je oila od kmečke.
Beljaku, Celovcu in Velikovcu strogo ločena’	tudi §ra-
Z uredbo deželnih in okro- ^mski davki od državnih. Sled-1
žnih uradov je bila stanovska ^10 ,so blle na Podlagi naP'°ve-
APRIL
125. — Cerkveni pevski zbor ILIRIJA priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti koncert Marijih pesmi.
|25. aprila — Dr. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima slike ob 5. uri in ples ob 7:30 v AJC na Recher Ave-
MAJ
2.—Pevski zbor TRIGLAV priredi koncert v Sachsenseim dvorani na 7001 Denison Ave. Sledi zabava v Domu zap. Slovencev na 6818 Denison.
8.	—Demokratski klub 23. varde priredi letni spomladanski ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
9.	—Dramatsko društvo LILIJA
priredi “‘Materinsko proslavo” v Slov. domu na Holmes Ave.
9.—Pevski zbor Adrija ima ob
štirih pop. koncert v AJC na Recher Ave.
23. — Mladinski zbor fare sv.
Lovrenca ima v cerkveni dvorano ob pol osmih zvečer koncert pod vodstvom g. Ivana Zormana.
30.—-Klub Ljubljana slavi svojo
25-letnico v AJC na Recher Ave.
23.—Liga slov. kat. Amerikan-
cev, igra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
JUNIJ
13. — Društva NAPREDEK št.
132 ABZ ima piknik na Zgončevi farmi na Eddy Rd.
20.—Oltarno društvo fare sv. Vida slavi 40-letnico ustanovitve v cerkveni dvorani. JULIJ
4.	—Piknik Kluba drušštev AJC
z Recher Ave. na Kaliopovi farmi.
14-15-16-17-18 — Veliki poletni karnival na solškem dvorišču priredi fara sv. Vida.
AVGUST
5.	—Ohijski KSKJ dan v KSKJ
parku sv. Jožefa.
OKTOBER
17.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 25-letnico obstoja v AJC na Recher Ave.
NOVEMBER
7.—Razstava ročnih del šivalnega kluba Podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Na mostu reke Jordan. Skozi Judejsko puščavo. V Jeruzalemu. Spremljevalec. Prva noč v Jeruzalemu. Pri sv. Štefanu. V Schmidt’s College. V baziliki Božjega groba. Na Kalvariji.
(Nadaljevanje)
J e
oblast popolnom odpravljena.
Niti z vojaštvom, niti z davki,! -	..........■
niti z drugimi javnifni stvarmi nos^.’ ^	bd kmet dolžan
di in izkazov za vselej ugotovljene davščine, robota in služ-
niso imieli stanovi več opraviti, OC*r£dtOVa1d svojemu gospodu. Kjer se je še ohranil naslov de- Vse to jle bil° Podložniku mogo-želnega glavarja, kakor na Ko-|Cna °Pora in ga varovalo izko-roškem in Kranjskem, je ozna- ri^evarBa' čeval le prvega cesarskega u- Ako je Marija Terezija že z ^adnika v deželi, ne načelnika osnovanjem “kresij” hotela va-t-vtonomne oblasti.	rovati podložnike proti zem-
Največjega pomena so	bile	iji§ki gospodi	in jim	z napravo
za vlade Marije Terezije	one hiove davčne	knjige	pravičneje
re orme, ki naj bi varovale ko- razdeliti davčna bremena, mo-iisti podložnikov in zboljšale ramo omeniti še tretjo nared-nJi ov gmotni položaj. Vodilno bo v korist kmečkega stanu, ttaeelo njenih državnikov je bi- namreč robotni patent iz 1778.
0	to, da mora kmet biti v	sta-	_ Robota ali	tlaka	jie bil ve-
nu preživljati sebe in svojo	rod-	dno težka za	kmečko gospo^
»mo, plačevati davke v mir- darstvo. V starih urbarjih sinem, kakor vojnem času. Zato cer robota za posamezne gospode velja nobena pogodba, niti darje ni previsoko odmerjena, urbar, mti starodavna navada, p0 8 do 20 dni na leto. Toda po-
1	kmetu to zabranjuje.	ieg te določene tlake j(e bila
-tTvi korak v tej smeri jie bila v navadi še neodmerjena, ki je
ova razdelitev davkov (Ste- trajala toliko časa, kakor je rrektiLkation), ki naj bi k zemljiški gospod ukazal. Ume-vcmm bremenom v večji me- vno je, da je tu gospoda le pre-Pntegmia gospodo. Povod za rada samovoljno gospodarila s odredb0 so dali mnogi zem- kmetsko delavno močjo in si i posestniki, ki so zemlji- dovoljevala največje krivice. Prit Podložnikov svojevoljno z robotnim patentom je odre-tegovali k lastnemu posestvu, dila cesarica, da je vsak pod-km f razkoisavaB, si dali odhožnik, ki je doslej moral več ko jih6 °V P^aba^ davke, sami so tri dni na teden delati tlako, Pa državi ostali na dolgu, dolžan odslej le tri dni robotati,
tako da vse robote na leto “na
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* v First Aid Supplies ^5al St. Clair Ave in E. «8 31
ČE HOČETE . . . Prodati ali kupiti posestvo trgovino, obrnite se do nas
40$. GLOBOKAR
»86 E. 74th St.
HE 1.6607
noben način in pod nobeno pretvezo ne smejo presegati 156 dni”. Morale so biti zelo žalostne razmere za tlačane, da so kmetje ta patent, ki jih je vendar skoraj za polovico leta usužnjil gospodi, občutili kot olajšavo.
Vzporedno z vladnimi odloki, ki naj bi varovali kmjeta, so šle tudi naredbe, ki naj bi dvignile izobrazbo ljudstva in izpopolnjevale poljedelstvo kot temelj narodnega blagostanja. (Dalje prihodnjič)
Pred menoj jte bil kakor v črno kopreno zavit Jeruzalem, trdnjava krščanstva in kraljica narodov. Nad Oljsko goro se je skrivala za oblaki luna, kar je temo še povečalo. Mogočen vtis narave, ki je nemo oznanjala, da sie pričenja Veliki teden, ki bo 1920, odkar se je vršila v Jeruzalemu naj večja drama sveta: trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Od tedaj in zato je Jeruzalem tako znamenit, da ga ne.
| samo n)e prekosi, niti doseže no-I beno še tako staro zgodovinsko mesto, ampak tudi ne najmodernejše velemesto na svetu. Zato se mnogi pri pogledu na Jeru zalem štejejo srečne ter ga pol ni srčnega veselja pozdravljajo. Marsikomu pri pogledu nanj zablesti v očeh solza: Jeruzalem! Ali ga res gledam? Tako se je vprašal marsikdo in skoro I svojim očem ni verjel, da je res. Tudi jaz sem poln veselja in, sreče pozdravil Jeruzalem, četudi ga je obdajala noč in so le številne lučice razsvetljevale mesto večnega Kralja, katerega prestol je bil na Kalvariji . . .
Avto zdrči naprej proti severu, po dolini Jozafat, nato zavije na levo po klancu proti za-padu ter se ne daleč od Dama-ščanskih vrat ustavi: Na cilju smo! Bogu hvala, da smo srečno prišli. Vse se je srečno iz-I teklo: v Jeruzalemu smo. Sicer me je malo skrbelo, kako bo glede stanovanja, ko je takoi pozno. Pa kaj to; že najdem, naslov imam, priporočilno pismo tudi; malo povprašam pa bo.
Obrnem se do šoferja in ga poprosim, da mi pomaga najti Schmidt’s College. Nekaj časa se voziva, potem spet hodiva in sprašujeva. Toda brez uspeha. Nasproti nama pride kakih 25
let star Arabec, postaven fant ter naju vpraša, kaj iščeva? Moj spremljevalec mu na to razloži, da prihajam iz Amerike ter iščem Schmidt’s College, kjer, da imam, že pripravljeno stanovanje.
Kaj iz Amerike prihajata? pravi Arabec ter me vpraša, iz katerega kraja v Ameriki, prihajam? Iz države Ohio in sicer iz Clevelanda, mu odvrnem. A, iz Ohio! No saj sem jaz tudi iz Ohio, pravi Arabec, ki je kar dobro govoril angleščino. Prav prijetno iznenaden ga vprašam, če je tudi on nedavno prišel v Jeruzalem. Ne, pravi, jaz sem, pa že dolgo tukaj. Imam tu svojo delavnico, da popravljam radio aparate in druge take stvari. Jaz pa ne, da bi spraševal iz katerega kraja države Ohio jej on, ampak sem mu enostavno verjel ter ga poprosil, da mi pomaga najti mjoje stanovanje, kajti pred malo časa sem prišiel v Jeruzaltem in zdaj v temi je prav težko najti Schmidts College. Seveda, seveda, pravi Arabec, ki je bil kar takoj pri volji, da mi pomaga pri iskanju... Brž plačam svojega spremljevalca, potem pa grem z Arabcem, ki me je povabil v svoj avto češ., da bova prej tam. Med potjo je potem pravil o Ameriki ter jo zelo hvalil dalje, da je bil v A~ meriki član društva Naj svetejšega Imena itd. Nekaj časa mi je bila kar všeč njegova druščina in sem bil vesel, da sem v tem času dobil dobrega prijatelja Amerikanca, potem mi jie pa pričelo njegovo govorjenje malo presedati, toda podvomil pa nisem prav nič nad njegovo poštenostjo, ker kar dobro je glu-mil Amerikanca.
K sva prišla do Schmidts College ter se javiva pri vratarju in predložim svoje priporočilno pismo, je vratar takoj dovolil, da je šel Arabec z mojim pismom1 do prednice, da se o vsem tem informira. Ko se Arabec vrne,
. mi lakonično sporoči, da o vsem I tem, kar je v pismu, tam nič ne vedo in mojega imena sploh nimajo zapisanega. Ja, ti je pa| čudno, sem dejal, ves razočaran; saj je vendar tu v pismu; zapisano, da imam tam stanovanje in hrano za ves čas svojega bivanja v Jeruzalemu na jordanski strani in zdaj kar naenkrat o tem nič ne vedo.
Ko sem se odpravjal na pot, sem pisal slovenski klarisinji sestri Mariji v samostanu sv.
Klare v izraelskem delu Jeruzalema ter jo povprašal o on-dotnem stanju, odnosno o stanju v Sveti deželi potem pa, kako je tam glede stanovanj? V Jeruzalemu stvar ni tako enostavna in to zlasti o Veliki noči, ko pride tja dosti romarjev; zato je treba tako stvar že v naprej urediti, ne pa šele tam iS' kati. S. Marija je vso mojo zadevo takoj sporočila opatiji Elizabeti, predstojnici samostana: sv. Klare; ta se je pa obrnila do prednice Gide, predstojnice Schmidts College, ki se je nahajal v jordanskem delu Jeruzalema ter jo vprašala, če imajo tam kako stanovanje in bi jaz egg lahko tekom bivanja v Jieruza-lemu tam stanoval. Prednica Gi- ^ da ji takoj sporoči, da imajo vi Schmitdts Collegiju stanovanje Lgf in, da sem tam lahko tudi na hrani. Po tem sporazumu z *|| prednico Gido napiše opatinaj 0f Elizabetha priporočilno pismo francoskem jeziku, kjer je bilol točno popisano vse, glede stanovanja, hrane in pa naslov kje se Schmidts College nahaja. Na to me v istem pismu opatija povabi, da ko pridem v izraelski! del Jeruzalema, naj gotovo pridem v samostan sv. Klare ter mi želi srečno pot in na svidenje v Jeruzalemu. S tem pismom sem potem prišel v Jeruzalem in v Schmidts College, | kjer sem potem izvedel, da vsem tam nič ne vedo. Pa seml razmišljal in ugibal, kaj naj tol pomeni; odkod ta zagonetka?
(Dalje prihodnjič)
POZOR, POZOR,
za ta teden dobite pri nas
sveže bele velike (large)
jajca po 54c ducat.
Se priporoča
OGRINC’S MARKET 6414 St. Clair Ave.
r
, B
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želi
vsem odjemalcem in prijateljem
ZLATE'S MARKET
POLNA ZALOGA
SVEŽEGA IN PREKAJENEGA MESA
662 East 140th St.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim PRIJATELJEM in ZNANCEM
MATT F. INTIHAR
630 E. 222 St.
RE 1-6888 — IV 1-0678
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
želita
VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM in ZNANCEM Mr. in Mrs. Frank Telich, lastnika
GR0VEW00D TAVERN
17105 Grovewood Ave. IVanhoe 1-7273
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe sel odda odraslim, zgoraj, nič kopalnice. Na E. 61 St., blizu St. Clair. Kličite BR 1-0655 j od 1. do 3. ure pop. (73)
Naprodaj
Moderna hiša z 3. spalnicami na E. 172 St. blizu Grovewood. Plinska kurjava, preproge in beneški zastori. Kličite lastnika opoldne ali zvečer na IV 1-0295.
(x)
Trgovina naprodaj
Beverage store z C-2 licenco, I dobroidoča trgovina, se mora prodati radi bolezni, zaloga, oprema, hladilnica, delivery truck. V collinwoodski slovenski naselbini. Nizka najemni-] na. Cena $1800. Broker SU-1-4121.	(7,9,12,14,16,apr)
Pozor, duhovniki!
Ali imate kaj stare obleke, I talar itd., mere 38 do: 40? Kličite KE 1-4185 po 6. uri in pridem iskat, da bom poslala potrebnemu duhovniku v starem! kraju.	(72)
Za hišna popravila
Za vsakovrstna karpenter-1 ska dela in opravila pri hišah, kakor tudi barvanje, se obrnite Utf na mene. Kličite HE 1-3373. | 91 Luka Kuhar, 1249 E. 61 St. _______________________—(75)
Naprodaj
Na E. 194. cesti, blizu South Lake Shore Blvd., v fari Holy Cross, lepa 6 sobna enostano-vanjska hiša, solntna soba, kamin (fireplace) na drva, plinska kurjava, zelo prijetno sosedstvo. Cena $17,200. Za podrobnosti vprašajte:
Kov? c Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030'
(75)
B
r
B
r B r
B
r
B
sr
B
MUlberry 1-9160 ^
-----------------r
B Čr B gr
B
r
B
r
B
r
B
r
r
B
Šf B r
-B
g*
B-r B
r
B Šf B r B r
B gf
B r B gr
.B
gr
B gr
■B
gr
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B gr
B
gr
B
gr
B
UTah 1-3040 g g*
Kadar je treba popravila vašemu avtomobilu, ali ga je treba prebarvati, se lahko s zaupanjem obrnete na naše podjetje; vse delo je točno in prvovrstno.—Se priporočamo.
to
.gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
gr
B
B
gr
B
_gr
B gr B gr
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
478 E. 152nd St.
KEnmore 1-3177
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi
V, S* jR
MAX ŽELODEC, lastnik
I 'SSL;.'’.
MAX AUTO BODY SHOP
1109 E. 61st St.
B
gr
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem
prijateljem in znancem želita
EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK, lastnika
RACE DAIRY STORE
17002 Grovewood Ave.
IVanhoe 1-9604
MR. in MRS. ANTON PETKOVŠEK
965 Addison Road
HEnderson 1-4893
ŽGANJE - PIVO - VINO
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem

0}
VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
91
9
9
M
9!
M
a
9
m
si
0i
9
J3
9
M
9
9
J3
91
Ji
9
f&
01
JI
91
JI
9
9
JI
9
9.
JI
9
JI
9
9
M
9
JI
9
M . M 9 M 9 JI 01
9
a
JI
9
Jt
03
9
JI
9
JI
9
JI
9
JI
9
JI
9
9
JI
JI
9
JI
9
JI
9 M 03 JI 9 Jf 9 JI 0! JI JI 9 M 9 S 9 JI 9 JI 0! JI 01 ji 01
VESELE VELIKONOČNE; PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM
REMU AUTO BODY CO.
J. J. POZNIK, lastnik
Veščaki v barvanju, popravljanju ogrodij in fenderjev, kakor tudi vseh vrst motorjev
982 East 152nd St.
GLenville 1-3830
Mi popravimo fenderje in ogrodje ter prebarvamo vaš avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancija.
ŽELIMO VSEM SKUPAJ
VESELE.
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
FRANK CVELBAR, lastnik
6605 St. Clair Ave.
ENdicott 1-1633
VOŠČIM VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in
VESELO ALELUJO Se toplo priporočam
JAMES A. SLAPNIK, ML
FLORIST
Member of T, D. S.
6620 St. Clair Ave.
HEnderson 1-8824
LOUIS STRNAD
1168 East 77th St., vogal Donald Ave.
GROCERIJA in MESNICA
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocerije in mesenine.
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI - PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436
v poslopju North American banke .
r
B
Šf
B
Ir
B
ir
B
ir
B
ir
B
if
B
if
p*
B
if
B
r
B
Sf
.B
if
B
if
B
if
B
if
r
B
if
B
m
B ir B gf B
Slovenci v M Britaniji
Nr. Aberdare — Glam. — Po dolgem času se zopet oglašam z “Otoka” s par vrsticami. Kar težko se človek pripravi k pisanju, kajti lopata, kramp, kladivo gredo s peresom bolj slabo skupaj. Odkar nas je zapustil in odšel v Kanado Koširjev Francelj, ni več tako pogostih poročil od tu v “Ameriški Domovini.”
Čeprav je leto 1953 že zdavno za nami, je prav, da pogledamo v naše matične knjige iz prejšnjega leta. V rojstni — krstni knjigi je vpisanih 15 krstov, v poročni 13 cerkvenih porok, v mrliški 2 smrtna slučaja, 60 letni g. Jože Zupan, oče številne družine z Jesenic in 15 mesecev stara deklica Marija Weber, (katera je zapustila žalostne starše in odšla k Bogu. V splošnem pa je bilo preteklo leto- zdravo in zadovoljivo in Bog daj, da bi bilo tudi v bodoče tako. Zgodilo-se je nekaj težjih nesreč pri delu, dve osebi sta zboleli na tuberkulozi, a sta že obe na poti okrevanja. Prosimo Marijo, ki jo v litanijah nazivamo “Zdravje bolnikov,” da za nas izprosi e nadalje pri Bogu zdravja na duši in na telesu.
Od tu se je izselilo 6 oseb in sicer: 1 v Kanado, 1 v USA, 1 v Francijo, 1 na otok Ciper, 2 osebi
ljudje.
Dogodki okrog Trsta oktobra (1953 so po svetu zbudili precej Ipozornosti in zanimanja. Malo j je res manjkalo, da ni prišlo do l novega svetovnega požara.
izobilju, tako da so živilske nakaznice popolnoma ob veljavo.
Cena živilom se je tudi pri nas,
odkar smo tu, dvignila za 100%. i ,	.v,	,	,	,
_	, ’ s	TT % dar preje ni prišla slovenska deje povsod ista pesem. Vzrok	_____•__________
brezposelnosti ni pomanjkanje
Nik-
pa
L,|m°v v k«s'vsem na J sreče, število naših počasi krči in manjša.
novih krajih mnogo ljudi tu se
pa počasi Krci m manjša. Dotoka |0 j novih priseljencev ni. Družin-jpa dki očetje upajo, da bodo v le-j0 jtošnjem letu po dolgih prošnjah pa j in zaprekah, končno le dobili j0 jsvoje žene in otroke k sebi. Bog P» daj, da se to čimpreje zgodi. j0 Oblasti doma in tudi tukaj so pa zadnje čase bolj trde za take ^ prošnje.
Novi prirastek, otroci, ki
odjemalcev, pač pa brezčutno moderna tehnika. Vse dela stroj. Kjer je preje delalo 10 ljudi, opravlja sedaj isto delo en sam stroj, ljudje pa so ob delo in zaslužek. Cena izdelka pa ni nižja, temveč višja. Stroj naj bi bil človeku v pomoč pri težkem delu, ne pa njegov tekmec in izkoriščevalec.
Prosvetno in kulturno še vedno životarimo. Sedaj je postal London središče in zbirališče Slovencev. Prvo nedeljo v oktobru je bila misijonska akademija, v novembru proslava 100-letnice posvetitve škofa Barage, v decembru nas je obiskal Miklavž, 3. januarja, jd bila božičnica, prvo nedeljo v februarju pa pustna zabava. Kar lepo število rojakov se zbere ob takih prilikah. Težava je v tem, ker nimamo skupnega lastnega doma in moramo trkati po tujih vratih. Na tihem smo' upali, da bomo letos v Marijinem letu imeli lastni dom, v katerem bi imeli lastno kapelico, mali oder, tudi prenočišče in hrana po našem načinu bi se dobila v njem.
vodo. za nakup hiše v lepem kraju Londona, ne za visoko ceno in denar je bil že pripravljen. Nepričakovano je pred podpisom kupne pogodbe lastnik stavbe preklical prodajo. Bo treba pač kje drugje dobiti primerno streho.
Značaj tukajšnji ljudi prav nazoirno opisuje č. g. dr. Blatnik v Ameriški Domovini z dne 6. novembra 1953. Čeprav gospod ni bil tu na Otoku ter prišel z njimi v stik le v Avstriji in Ita-
sta odšli prostovoljno do- (P3, ie vsa zaideva padla, v Slovenijo. Bog naj da .Bilo je že pogajanje
žela v ospredje javnosti kakor tisto dni. Je to res precej krivda velesil, katere kar tako brezčutno mečejo tujcu male narode in rišejo meje v korist velikih narodov in tako teptajo pravice malih. Teda danes je to že prepozno. Vsak, najsi bo še talko majhen in nekulturen narod, noče biti več tlačan tujcu, ampak želi biti gospodar v svoji hiši nato pa res dober sosed z narodi njegove dežele. Po božjem in svetnem pravu je to prav in pošteno. Zato naj možje velesil in Italijani pozabijo na geslo “Eviva nostra Lubiana nostro Marburgo, nolstra Zagabria,” s katerimi so menda demonstrirali v Italiji tiste dni. Mi ne kratimo Italijanom pravice njih naroda, toda, kar je našega, ne damo, kakor bratje Hrvati ne dajo iz rok Dalmacije, čeprav Italija-(Dalje na 5. strani)
m
jp*| Novi prirastek, otroci, ki so |0 |rojeni tu, bo v mnogih slučajih (liji, je njih značaj hitro spoznal. P*9'nosil samo še slovensko ime. Saj i“Naj se vozi po tej ali oni poti, 0 ni čuda, val tujine, hočeš,.nočeš, 'samo da služi dobro njihovi de-P*'potegne otroke s seboj. V sploš- 'želi,” je pravilo vladnih mož tu. jgp'nem so pa otroci slovenskih; Prav lepo in pošteno, ako bi 0 j staršev in tudi mešane narodno- j imeli v takem slučaj u obzir do P*'sti zelo bistri in zdravi. Bog daj, |malih narodov, ki so se za last-0 J da bi bili tudi v bodoče pridni, ni obstoj morali vezati zlasti pA verni in pošteni ter tako dela-0 li čast narodu svojih staršev, p**! Socialno in gospodarsko sta-0 .nje je hvala Bogu še fear zado-gf^voljivo. Po vseh deželah že tar-(0 najo o brezposelnosti in je tudi
p® I tu na pohodu, vendar ne v to-^jj^ilikšni meri in kdor hoče'le de-|f jlati, mu ni treba stradati. Plače B res niso najboljše, toda živeti se If :da. Na trgu je vedno več vsa-B kovrstne robe in tudi živeža v
p® M B 9 p* M B 9 P* J B 9
P* zM
B 9 W* J B 03 If JI
P® 01 [0 Ji gf j 0! B Ji W\9 -B!*f ir'9 0 JI
med zadnjo vojno s tujcem, da ni ta male narode gladko črtal iz zemljepisne karte. “Nobeno mače ne bo zamijavkalo, ako nas Slovence brišejo iz zemeljske površine,” je pred 20 leti preroško napovedal pokojni dr. Korošec. In danes, ko smo zunaj, to vsak dan bolj jasno vidimo. Dobite pa tudi tu mnogoi zlatih in plemenitih značajev. Vse povsod se dobijo dobri in slabi
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NAD VESE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Elizabeth Bijek
ki je zaspala v Gospodu dne 12. aprila 1945
"	’	jttVJiV •■4 A sd L .
Mama naša, mama mila, več ne čuje Vaš se glas, leta devet so že minila, odkar ste zapustili nas.
Snivajte le sanje sladke v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam.
Žalujoči ostali:
ANTON BIJEK, soprog MELANIE, JOSEPHINE, VIDA, ELIZABETH, ANTOINETTE, hčere
ROGER DOSEY, vnuk Cleveland, Ohio, 12. aprila 1954.

B ir B p* B ir B ir B if B
if B Sf
Najtopleje se zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
VSEM SKUPAJ ŽELIMO SREČNO TER VESELO
ALELUJO!
g®
B
Sf ^
B ^
9
Ji
0
gf
B
p®
B
p®
B
p®
B
p®
'B
B
p®
B
gf
B
g®
0]
JI
9
Jk
01
J!
9
9
M
9
M
03
M
03
Jf
Zakrajšek pogrebni zavod
NAJMODERNEJŠE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
6016 St. Clair Avenue
ENdicott 1-3113
B
gf
B
r
B
p®
B
if
B
6f
B
p®
B
if
B
if
B
r
B
r
B
B
r
B
p*

9
M
9
JI
03
0
JS
0
JI
9
M
0
JI
9
JI
0>
J
9
0
M
0
M
0
JI
0
ji
0
M
0
J?
0
JI
0'
M
0
M
0
Ji
0
0
J
9
Ji
9
JI
9
0
0"
J?
0
Ji
0
0
9
JI
0
JI
0
03
Jf
93
Jf
0
Ji
9
Ji
0
Jf
0
Jf
0
Jf
0
0
ji
0
j?
0,-
Jf
0
0
JI
9
JI
0
Jf
0
Jf
0
0
0
M
0'-
Jf
0
0

FRANK VIDMAR
GROCERIJA in MESNICA
1038 East 74th Street ENdicott 1-4362
—Se toplo priporočamo—
B
P®
B
r
B if B r
B
p®
B
if
if B r B P“ B .g3 B
r
B
r
if B r B
r
B
r
Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov
MRS. RUDY BUKOVEC
MESNICA
4506 Superior Ave. HEnderson 1-8638
ŽELI ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
IN SE PRIPOROČA ZA NADALJNI OBISK
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
D. LUSIN'S
S0HI0 SERVICE STATION
6002 St. Clair Avenue
Se priporoča, da ga obiščete, kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
L & M TOBACCO AND CANDY C0.
JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika
784 East 185th St.	KEnmore 1-8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želijo
'Rudolph Knific
—Complete Insurance Service—
JOHN KNIFIC, SR. - JOHN KNIFIC, JR.
REALTORS
IVanhoe 1-7540 ,	KEnmore 1-0288
820 East 185th Street
LYON DAIRY
SLOVENSKA MLEKARIJA
WHIPPED CREAM
CHEESE
1166 E. 60th St.
HEnderson 1-8492
ANTON ŽNIDARŠIČ in sin, lastnika
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem
M
0
M
9
A
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želijo
John, Josephine in AL TRČEK, lastniki
GAIETY BAR INN
16223 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-9587
B
Sf
B
-if
B
r
B
r
B
p®
B
r
B
p®
B
p®
B
P®
B
P®
B
p®
p®
B
p®
B
P®
B
Sf
B
p®
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
p®
B
p®
B
r
B
P®
B
P®
P®
B
r
B
r
B
r
B
p®
B
r
B
r
B
r
B
r
B
p®
B
r
B
p®
B
r
B
p®
B
r
B
r
B
r
B
p®

91
§
4
9!
4
9i
4
91
•s
91
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOZEGLAV'S BONDED WINERY
lilt
6010 St. Clair Avenue
RICH BODY SHOP
GENERAL REPAIRING
FRANK RICH, lastnik je prevzel
TOM'S GARAGE
BODY - FENDER - IGNITION GENERAL AUTO REPAIRING
Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za naprej
1078 East 64th St.
HEnderson 1-9231
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
S
9]
-------------------------------------
S
4 91 4 91 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9
4*
9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9
9
#
9
9
9
»if
9
jfi! 4703 Superior Ave.
9“
4
9
4 9 4
9 4 9
9
9 4 9
9 4 9
RRAV VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
in
VESELO ALELUJO
želi vsem
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM SKUPAJ!
GOLUB FUNERAL HOME
EXpress 1-0357
Service to Render Most Perfect Tribute
GLOBOKAR'S FRIENDLY SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR, lastnik
1075 E 185th St., cor. Chapman Ave.
KEnmore 1-9796
r
B
tr
B
if
B
if
B
r
B
If
B
if
B
If
B
if
B
6f
B
if
B
if
Guatemala — kaj boš dala!
(Dalje)
Na vse naše informacije, ki smo jih iskali za boljše razumevanje Guatemale, smo sure jemali z eno samo mislijo v ozadju naših možganov: Kaj dela Guatiemalo zrelo za komunizem? Zakaj se je ravno v tej deželi že menda prikopal do oblasti? Kaj je v komunizmu! tako mikavnega, da bi Guatemala! hoteli postati komunisti?
Kar smo dosedaj slišali in videli, nas ni uverilo, da jis Guatemala “zrela za komunizem.” Rajši nasprotno. Namreč če i-mamo pred očmi celoten položaj prebivalstva in njegovega življenjskega načina. Toda nismo hoteli prehitro delati zaključkov. Zato smo še dalje spraševali.
“Povejte nam, Father, še nekaj reči. Kako je na primer zemlja razdeljena pri vas? Ali so Guatemala po viečini mali kmetje, ali pa imate v deželi veleposestva, ki jim seveda pravite ‘plantaže,’ če jih imate?”
“Lahko rečem, da je osemdeset procentov zemlje, ki se obdeluje, v ‘rokah malih kmetov. In to so po večini seveda Indijanci. Ti žive, kakor sem malo priej pravil. Imamo pa tudi nekaj velikih plantaž, ki so v ro-kar bogatašev in si jih dajo obdelovati od nemaničev, ki so jim skoraj kot sužnji. Po večini so to izmečki z indijanskih farm. Ta ali oni se zanemari, postane pijanec, proda zemljo Ladinu, pa mu ne ostane drugega kot vdinjati so na plantažo. Stanovanje dobi, da je komaj svinjaku podobno. Plače toliko, da ne more ne živeti ne umreti. Ladini so si ustanovili; svoje plantaže deloma z odkupovanjem indijanske ziemlje, deloma z adaptacijo zemlje, ki jo, poprej sploh niso obdelovali. Prav veliko take zemlje pri nas ni, je dežela pregorata. Vendar je pa dosti redko naseljena in so ponekod precejšnji predeli, ki še čakajo na to, da bi jih kdo začel obdelovati.”
“Kakšne ste pa imeli vlade, oziroma so imeli tukajšnji ljudje? Ne smem pozabiti, da s ti.1 vi Amerikanec . . .”
Father se je nasmejal in pravil:	j
“Vlade so bile kajpada po večini diktatorske. Pa za Indijance se niso dosti brigale. Pospeševale so plantažno gospodar-! stvo in pomagale Ladinom, daj so se zajedali v deželo. Svoj čas so vladni krogi sploh tajili, da pri nas obstoji kakšno ‘indijansko vprašanje? V zadnjem desetletju se stvari spreminjajo. Ustanovili so pri vladi poljedel-; sko komisijo, ki ne gleda v plantažah vse rešitve tukajšnjega poljedelstva. Skuša priti do malih posestnikov in jim poma-
gati, da svoje farme in farmice prosto pot. Meni se zdi, da se čimbolj modernizirajo. Seveda mu Guatemala ne bo mogla je šlo zelo počasi. No, zdaj ima- upreti, razen če bi bil politični mo že leto in pol novo vlad, ki pritisk od strani sosednjih dr-koketira s komunizmom. Vrgla, žav dovolj močan. Sedanja je med svet gesl, kot ga komuni-: vlada si skuša utrditi stališče sti vržejo povsod, preden za-1 predvsem s tem, da kaže na im-grabijo za vajeti:: Agrarna re- perializem Združenih držav. V forma! Razdeliti zemljo! Tisti, ■ domačih razmerah ne najde veki ima, ho izgubil, tisti, ki nima, j liko takega, kar bi ljudstvo pribo dobil! Nekaj so že začeli, paJ jelo in ga razburkalo.” (Dalje mi tu v oddaljenosti pač nekaj | drugič.) P. B—ič.
r
slišimo, občutimo kakih takih1 reform še ne. Čakamo, da vidimo, kaj ima priti..”
“Bi-dejal, da dježela sama sko-
ci-
SLO VENCI V VELIKI BRITANIJI
fNaHalievarnp s 4. strani) ni po njej prežijo dolga deset-raj ne more preprečiti komuniz- letja> Naše geslo: Mir in prija-ma pri vladi, če razmišljam o teljstvo s sosedi, kar je njihove-
vsem, kar sem zvedel pri vas?” “Pač ne! Dve petini Guate-
ga nočemo, svoje pa branimo. Bog daj, da bi se kmalu izpolni-malčanov se kaj malo moni za lo, kar je pred 100 leti zapel naš to, kar se godi v glavnem mestu 'Prešeren:
in v vladnih pisarnah. Če bo na- j “Ne sovrag, le sosed naj bo ša sedanja vlada začela po vsej naš mejak.” deželi po komunistično, bo pač j Okrog Trsta so imeli škodo doživljala pasiven' odpor od kmetje na obeh straneh, ko sta strani kmetov pa bo vsak odpor Jaška in Titova vojska z utrdba-lahko kmalu strla, če bo ravna- mi, strelskimi jarki in tanki uni-la tako kot delajo komunisti čila njih polja, vinograde in vr drugod.”	Jove za več let. Vrne pa vsaka
“Naj vprašam tu nekaj dru- vojska, storjeno škodo zelo sla-gl3ga. Načeli smo to vprašanje bo- Bog daj pravi mir in pravo že, pa smo ga potem pustili.. Ali!Pame^ vsem ljudem in možem, je sploh izključeno, da bi indi-j^ vodijo usodo narodov.
janski dečki postali duhovni-' Vso zimci smo imeli zel° moki?”	jhasto vreme. V začetku decem-
“Prav zadnje čase se uveljav- ^ra v Lcmdonu in južno od Ija mnenje, da to nikakor ni iz-	b^a Prava pomlad, med-
ključeno. Nekaj jih celo že i- tem ko^sta Škotska in Wales isto-mamo in 'o treba reči, da so: ^asno ze oživala prvi dih zime. prav dobri." Že nekaj let imamo Zel0 lep0 je za Božič- V malo seminišče, kjer je precej Sredi Januar3a ^ Pritisnil oster takih dečkov in pridno študiral mraz in J63 °otok se ie zavil v
Tudi v bogoslovju jih je že !nezn°	Sedaj	de-
,	V	zev,no pomladno vreme, med tem
Ce pojde stvar v tem , Q1	- j -	,
ko Skandinavske dežele se vedno ječe v okovih zime.
T	. .	.	v,.	Ob koncu naj povem še to, da
Indijanci bodo sli za njo kot smo dobili ,sem 17 izvo,dov bo_
ovce za pastirjem. Samo če bo žičnih in vellkonočnih pIošč) ka_
sedanja vlada pustila, da bodo tere smo cb jaslicah poslušali in
te^šolje obstale . . .	jnaim'bodo tudi za Veliko noč pri-
Piepozno in premalo, bi tu- ne.sie domačnost. Da res lepe so
di tu človek rekel po Churchil- -naše božične in velikonočne pe-
jo.
nekaj.
smislu naprej, bo čez nekaj časa precej domače duhovščine.
lovo . . .”
“Drugod po svetu je bilo premalo uvidevanja, da je Guatemala prav za prav še zmerom misijonska dežiela. Na primer v
smi, še lepši naši običaji, čuvajmo in hranimo ta dragoceni zaklad in pokažimo ga ob priliki še drugim.
Vsem Slovenkam in Sloven-
Severni Ameriki. Brez pomoči cem razst,rešenim po vsej zemelj-od zunaj bi še danes ne bilo: ski obli res prav prisrčno! mogoče misliti na kak resničen “VESELO ALELUJO!” napredek katoliške cerkve pri | in obilo pirhov ter pravega veli-nas. In dokler tega ni, ima ko- koncčnega veselja. Bog živi! munizem, če prevzame vlado, *	Peter Selak.
ZA VELIKO NOČ
Imamo veliko doma sušenih okusnih želodcev in suhih klobas. Tudi vedno sveže vse vrste meso in grocerija. Naše veselje je: Zadovoljne go-spodm je ^
BARNEY NOVIČKI - ALBIN RESNIK
3583 E. 81 St.	Tel.: MM-5471
(ZNANA JERIČ TRGOVINA)
VESELE VELIIKON O ČNE PRAZNIKE VSEM!
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsako-vrstmem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
B 4 B B 4
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
r
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
B
4
H AI°BILGAS - MOBILOIL - GRACO MOTOR VITALIZER B
9
4
9
4
SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA FLEETWING GAS
^aša posebnost je poprava generatorja, “starterja” v°ltage regulatorja.” Pridemo iskat vaš avto in ga
9 ^Peljemo
nazaj.
Sem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
r
B
r
B
sr
B
r
B
r
B
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
vsem svojim odjemalcem in prijateljem in se obenem zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo še za bodoče
BrodnickBros.
APPLIANCES and FURNITURE
16013 Waterloo Road
IVanhoe 1-8072
FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.
lastnika
B
if
B
p8
B
P8
B
r
B
p*
B
If
B
r
B
g*
B
r
B
r
B
if
B
if
B
r
k
B
B
4
B
4
B,
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
on
CPTF
4
B
4
B
4
B
4
B
4
B
B
4
B
4
B
B
4
B
4
B
4r
B
4
B
4
B
4
B
4
B
sil
B
4
B
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4'
B
4
B
4
B
4
B
4
B
4
91
4
B
JI
B
4
B
4
B
B
4
B
4'
B
Jf
B
4
B
B
4
B
4
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA
Louis Majer
FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6410 St. Clair Ave.
HAPPY EASTER!
MERRYMAKERS CAFE
4814 Superior Avenue
CHARLES
in
OLGA
SLAPNIK
TRGOVINA S CVETLICAMI
6026 St. Clair Ave.
EXpress 1-2134
ŽELITA ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER VESELO ALELUJO!
Se toplo priporočata za naročila
MRS. ANTON SVETE
Želi vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele velikonočne praznike! GROCERIJA - CANDY - CIGARE - CIGARETE SLADOLED
Se priporoča za obilen poset. — Točna postrežba!
B
if
B
r
B
ir
B
r
B
r
B
ir
B
r
B
ir
B
r
B
r
b
r
B
r
B
r
B
ir
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
gf
B
•r
EXpress 1-0564
1184 East 60th St.
HEnderson 1-4813
B
if
B
if
B
ir
B
ir
B
r,
B
ir
B
r
B
r
B
r
B
r
B
ir
B
ir
B
.r
B
r
B
r
B'
r
b
ir
B
if
B
if
B
if
B
r
B
r
b
ir
B
if
B
if
•B
m
B
if
B
m
B
B
if
Političnega oddiha, *ki se ga je cesar nadejal, mu ta zakon ni prinesel Felix Austria, ki je bila vajena kovati iz porok dobičke, je upala, da bo za hčerino poročno darilo prejela nekaj provinc, Ali cesar ji ne da nobene: tem globlji srd na malega Koržičana se je moral kopičiti v cesarju Francu zaradi tega ponižanja; kajti pri zaprtih vratih se je le zdela dunajskemu dvoru ta poroka samo sramotna Da bi pomiril svoje legitimno srce, je dal Habsburžan brskati v starih toskanskih aktih za Bonapartovimi predniki. Ali ko je zetu pri srečanju povedal, da je zasledoval njegov rod v enajsto stoletje, prav v Treviso, mu je dal prvi in poslednji Buonaparte sijajni odgovor: “Hvala, Sire. Rajši sem Rudolf svojega rodu.”
Take ponosne samozvančeve besede se zajedo v staro kri in če bo v kratkem odvisno od razpoloženja, ali se bo nedovisni avstrijski cesar boril za zeta ali proti njemu, bo mogočno sood-ločevelo vteč takih nepozabne-
ga. Svoje žezlo imam od Boga! Nosim posvetni m čein ga bom umel porabiti! Prestole postavlja Bog! Nisem se sam povzdignil na prestol, Bog me je posadil nanj! In vi ubogi ljudje se hočete zoperstavljati?
Vi nočete moliti za svojega monarha, ker ga je preklel rimski svečenik? Ali sem po vašem mnenju ustvarjen za to, da bom papežu poljubljal solne?
. . Dokažite mi, ubogi na duhu, da je Jezus papeža določil za svojega naslednika, ki sme izobčevati monarhe! . . Bodite dobri državljani in podpišite konkordat! In vi, gospod prefekt, ukrenite vse, da ne bom slišal nobene besede več o tem!”
Do tako groteskne inačice svojih najglobljih misli je dospel Napoleon. Čeprav niti od daleč ne veruje vsega tega, kar tu grmi nad škofi, in čeprav zaupno še vedno zasmehuje to u-radno pojmovanje, ae vendar drži zlatega lovorjevega venca,
“Sporočite mi, zakaj je cena soli v strassburški okolici poskočila za en sou.”
Tik poleg tega vprašanja vojnemu ministru leži pismo mornariškemu uradu: v prihodnjih treh letih je zgraditi dve mogočni mornarici, eno oceansko, drugo sredozemsko, to zoper Sicilijo in Egipet, ono zoper Irsko. Čim se bodo V; Španiji stvari izboljšale, naj se leta 1812. združita za ekspedicijo na kap, prepeljeta naj 60—80.000 mož na Surinam in Martinique, nakar naj se ladje razdelke po obeh polutah, prt tem pa naj “se izogibajo so-vražnikim križarkam.”
Tako nerazdružno so šte da-' nes, ko se je bati, da mu bo fantazija narastla do pustolovstva, rapsodični načrti svetovnega zavojevalca povezani s točnimi opazovanji državnega očeta. Kajti zdaj postaja Napoleon resnično zavojevalec sveta: v tleh letih se s sanjo prvič dvigne tudi dejavna moč njegovega duha; a hkratu tudi poslednjič.
“Hoteli bi vedeti, kaj nameravam? Opravili bomo z Evropo, nato pa se bomo vrgli kakor razbojniki na manj drzne razbojnike in se bomo polastili Indije, katero so si osvojili eni . . Od Akona si dopovedujem, da Napoleon ni imel dalj do Indije nego je pot do tjo iz moram zavze-
Anglijo . . Mislite si, da je Moskva padla, da je car potolažen ali da so ga lastni ljudje ubili, morebiti nov, odvisen prestol . . . Povejte, ali ne bi mogla francoska armada s pomožnimi četami prodreti iz Tiflisa do Gangesa, kjter bi lahko z e-nim samim dotikljajem porušila celo zgradbo angleške trgovine! Na ta način bi Francija z enim udarcem priborila neodvisnost vsemu zapadu in vsem morjem svobodo.” Pri tem, pripoveduje očividec, “so se njegove oči iskrile v čudovitem sijaju, nadaljeval je s svojimi razlogi, pomisleki, sredstvi in možnostmi.”
Carja potolažiti ali ubiti: to je vsebina vsega leta, kajti računi
in slutnje mu pravijo, da bi bi-j lo bolje, če bi mu ostal Aleksan-
der prijatelj, kot da mu postane nasprotnik. Napoleonu ni do tega, da bi porazil Rusijo; nasprotno, prav za prav se boji, da bo prisiljen začeti to vojsko, in se ji skuša ogniti, kakor vsem prejšnjim; toda samo če je car voljan, udeležiti se kot zave-znfe velikego končnega boja, kakor sta se nekoč dogovorila. Opazuje ga in vidi, kako se vedno bolj izmika njegovi sugestiji. Tedaj piše nekemu knezu Renske zveze tele svojevrstne besede: “Ta vojna bo izbruhnila navzlic carju, navzlic meni in navzlic interesom obeh držav.”
fDalie enhodniič)
0f

nih ponižanj. Prekasno spozna znosen odsvit božje milosti, to sam: “Če bi se bil tedaj vdal v vse te norčije, kdo ve, morebiti bi imeli pri Lipskem 100,-000 mož manj zoper sebe!”
Obratno pa revolucionar občuduje marsikako kretnjo legitimnih. Ko vidi, kako njegova žena, naslavlja pismo na svojega očeta: Njegovemu svetemu apostolskemu veličanstvu, cesarju, hvali s svečano resnobo ta običaj in sam pri sebi gotovo misli na onega Aleksandra, ki se je proglasil za Jupitrovega sina...
Najbolj se srdi nanj opostol-cesar zaradi papeža. Tega oklepa Napoleon vedno tesneje; zadržuje ga v nekaki častni ječi v Savoni. Odvzel »e kanonsko-pravno slabo podkovanemu gospodu svetovalce in listine, da bi zmogel njegovo poslednje* odpornost. Grozila je shizma.
Trinajst kardinalov ni prišlo k cesarjevi poroki, ker papež ni potrdil ločitve, ki jo je izrekel esch Zdaj prevaža cesar velike zaboje vatikanskih držav nih papirjev v Pariz, kakor da bi ga resnično hotel narediti za glavo vsega krščanstva. Nato skliče koncil, katerega se udeleže vsi prelati njegove evropske države, izsili dekret, ki jemlje za primer dissensa papežu investiture in ki ga papež naposled podpiše tudi sam,vsaj; za Francijo.
Evropo ta vprašanja vznemirjajo in cepijo, Rusi in Poljaki so v srcu veseli, da gre papežu slabo. Prusi in Angleži še kar, le eno dejstvo vzbuja že takrat strmenje: da se državljani cerkvene države sami izjavljajo za cesardja: Ta deželca, ki je v dvojnem pomenu izgubila svojega gospoda, hvaležno sprejme Code Napoleon, moderno šolstvo, pametno upravo, e-nergično gradnjo cest, izsuševanje potinskih močvirij, — in dočim je sin revolucije že zdavnaj pnenesel starega duha iz Rima v Pariz, presadi zdaj mlado revolucijsko prakso iz Pariza v Rim. Tako prepleta Napoleon čase in kraje.
Z vso zvijačnostjo skuša izobčeni cesar prekletstvo obrniti zoper papeža samega.. Ko sprejema v novo anektirani Nizozemski duhovščino, se v pričo protestantov obregne ob škofe:
“Ali ste verniki religije Gregorja VIL? Jaz ne. Jaz verujem v Jezusa Kristusa, ki pravi: dajte cesarju, kar je cesarjevega, in po tem njegovem evangeliju tudi dajem Bogu, kar je božje-
ki si ga je pred očmi rimskega Moskve. Danes svečenika položil na glavo, te- ti Indijo od zadaj, od skrajnega
konca Evrope. Zadeti hočem-
NAROČI!---BERI ---ŠIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati ‘SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem letu naročnino!
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.
500 East Chelten Avenue	Philadelphia 44 Pa.
M	y
M
9\
91
91
91
91
95
91
M
05
05
»l3
05
jm
f
03
Člani slovenskega grocerij-skega in mesarskega kluba
v Collinwoodu
ŽELE VŠEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 East 140th St.
JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave.
LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOE KUHAR—383 East 156th St.
GEORGE VRANEZA—315 East 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOHN ŠKOF—1170 East 174th St.
JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Road
FRANK SOBER—544 East 152nd St.
FRANK TAUCHAR—485 East 260th St.
MRS. ANN TOMAZIC—16821 Grovewood Ave.
WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave.
JOE METLIKA—33916 Lake Shore Blvd.,
Willoughby, Ohio
j
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave.
JOE JANES—16016 Parkgrove Ave.
STRUMBEL - RADDELL—17001 Grovewood Ave.
NEAKTIVNI ČLANI:
JOHN ASSEG—23550 Chardon Road FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave.
JOE JANZEVICH—19131 So. Lake Shore Blvd. FRANK KASTELIC—19046 Shawnee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd.
JOE MODIC—315 East 156th St.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
if
B
if
B
if
B
if
B
r
B
if
B
if
B
B
if
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
B
if
B
if
05
05
05
05
05
9
M
9
M
05"
01
0
si
0
si
0
0
0
0
0
-C
0
0
Ji
0
si
0
sH
0
s$
0
0
sH
0
0
4.
0
si
0
0
4
0
0
4
0


0
§
0
4
0
0
4
0
0
4
0
Euclid Race Dairy & Ice Cream Co.
503 East 200th 3t.
IVanhoe 1-4700
VOŠČIMO VAM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
r
g,
(S'
B
B
r
B
p*
B
if
B
P*
B
r
B
r

si
0
4
0
4
0
si
si.
0
si
0
4
0
4
0
.i
0
si
0
*i
0
si
0
«i
0
si"
0
si
0
si
0
si
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VOŠČI VSEM
1
i.
i
NOSAN'S SLOVENIAN HOME BAKERY
i
i
g
$
|
$
f
I
I
IB
if
6413 St. Clair Ave.
ENdicott 1-1863
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO!
VICKI KMET'S BEAUTY SHOP
5506 Superior Ave. . HEnderson 1-7202
The Latest Method of Permanent Waving
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM
ODJEMALCEM
in PRIJATELJEM
CVETLIČARNA THOMAS
15800 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-3200
4
0
4
0
4
0
si
0
si
ji
0
si
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
MARSICH & RUSS
MODNA TRGOVINA
6108 St. Clair Avenue
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
TOMŠIČ DRY CLEANIHG
353 East 152nd Street
v Commodore Theatre poslopju
PETER TOMŠIČ, lastnik
OBLEKA NAPRAVI ČLOVEKA Dobro sčiščena in leipo zlikana obleka napravi vsakega lepega. - Napravimo vedno prvovrstno delo
Samo pokličite KE 1-6680 pa pridemo iskat in dopeljemo nazaj
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM in ZNANCEM
želita
FRANK in MARY BARAGA,
lastnika
THREE CORNERS CAFE
1144 East 71st Street
Se priporočata rojakom za obisk
4
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
SLOVENSKA PRODAJALKA ZEMLJIŠČ	(
fur* a »b na » n ~zr'» w a :*'ni ^;
FRANCES POTOČAR
COMPLETE REAL ESTATE SERVICE NOTARY PUBLIC
963 East 185th St.	IVanhoe 1-3960 ^