Lilija
i  ripeka, pripeka solnce zlato                       Iz srca Marijnega prošnja privre,
Na zmočenih potnikov trudtio  trojico:      ln pošlje v nebo gorečo molitev,
Žge Detece Ijubo kot biser lepo,               Da Oče jih dobri pogube otme,
Žge JoŽefa in presveto Devico.                 Da milosten pošlje z neba jirn  rešitev.
Družinico kruti preganja Herod;                Usliši rad proSnjo dobrotljivi Bog —
V Egipet neznani bežati zdaj mora,           \z srca privrela je svete Device —
Da vsprejme hvaležno jo tuji tani rod,     Oteti jih hoče Herodovih rok:
Ker Bogu ne da dom rodni prostora.       Zato pa jini n o v e ustvari cvetlice.
In vzame zaveso si Mati z glave,              Tri lilije beie iz tal poženo,
Pa Detece ž njo pokrije ijubeCe.                In slednja njih čvrsto rase in rase,
Da trudno zaspalo bi v sanje zlate,           RazŠirja si stebla, razširja močno,
A nj'6 naj le peče soince to žgeče.            Da vsprejmejo lahko družinico vase.
A roj preganjalcev za njimi hitl . . .          Slede proganjalci trojici zaman, —
Kani zdaj se reSHi družinica hofie?            Neznatne le zro tri lilij« beJe . ,,
PuSčava povsod je, kar zro njih ofii,        Nedolžnosti znak ta cvet je krasan,
Nikjer ga ni grma, drevesa, ne koče.        Nedolžne takrat so pogube otele.
Angelar Zdenčan