GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA GLASILO OBČANOV Vabilo Titova štafeta v Litiji ŠTEVILKA 4- LETO 8 APRIL 1980 UREDNIKOV STOLPEC Družbenopolitične organizacije občine Litija vabijo delovne ljudi in občane na tradicionalno Prvomajsko srečanje 1. maja na Sitarjevcu Na Sitarjevcu se bomo pričeli zbirati že v jutranjih urah. Priče tek proslave ob 10. uri. LETOS 27. APRILA BO MINILO 39 LET OD USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA. Slovenski narod ni stal križem rok, ko so okupatorji zasedli našo zemljo. Najodgovornejši funkcionarji, predvojni komunisti so takoj stopili v akcijo in že 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovili osvobodilno fronto slovenskega naroda. Cilji fronte so bili jasni. Izgon sovražnika, osvoboditev in postavitev nove ljudske oblasti. Delo ni bilo lahko. Vse je potekalo v ilegali. Mreža aktivistov se je razširjala z neverjetno hitrostjo in kmalu so po celotnem ozemlju Slovenije bili organizirani okrožni in okrajni odbori OF, ki so bili nosilci organiziranih akcij proti okupatorju. Leta je bil nemočen proti tej ljudski organiziranosti. Če je že kje uspel za nekaj časa razbiti del organizacije, so zato drugje nastajale nove in nove. Vedno več Slovencev se je vključevalo v gibanje OF, ki je tako postala zares prava fronta. Neuničljiva, dobro organizirana, z jasnimi cilji in pod vodstvom najsposobnejših aktivistov. Proti ljudski množici je vsak okupator nemočen, in tako je bilo tudi med NOB. Triglav s peterokrako zvezdo in OF sta se pojavljala povsod kot simbol upora, svobode in boja. Na letakih, partizanskem tisku, zidovih hiš, skratka povsod. Teh simbolov ni bilo moč izbrisati. Sovražniku je silil pod kožo in ga neumorno preganjal do konca. Do osvoboditve, ki je po štirih letih — mnogokje pa že prej-pomenila prihod na enega izmed osnovnih ciljev. V Litiji je bila OF ustanovljena 18. oktobra 1941 v G oren ćevi hiši na Grb inu. Vloga litijske organizacije OF je bila zelo pomembna, saj je od tedaj aktivistično delovanje proti okupatorju potekalo organizirano in programirano. Obveščevalna služba, pridobivanje novih simpatizerjev, organizacija odhoda prebivalstva v partizane, organizacija zaledja za NOV, širjenje ideje o osvoboditvi, o novi ljudski oblasti so bile glavna dejavnost naše OF. Litijska organizacija OF je imela tudi vidno vlogo v zvezi z bojem II. štajerskega bataljona z Nemci na Tisju, decembra 1941, in tudi potem v vseh dolgih in težkih letih vojne vse do osvoboditve leta 1945. Iz OF je izšla socialistična zveza kot naslednica te najširše ljudske fronte oziroma organizacije. Socialistična zveza kot najširša osnova našega samoupravnega socialističnega delovanja — tako kot med NOB OF - danes povezuje vse napredne socialistične sile v enotno fronto samoupravnega socialističnega delovanja. To je organizacija, v kateri delovni ljudje izražamo svoje interese, dajemo pobude, usklajujemo naša mnenja in hotenja in ki nas povezuje in druži v našem življenju in delu ter vodi k nadaljnjim dosežkom in razvoju. In na to smo ponosni, to bomo čuvali kot našo največjo vrednoto, saj je vse to izšlo iz krvavega boja za svobodo in za to, kar danes imamo. T. B. 27. aprila, ravno na dan ustanovitve OF, bo skozi Litijo prišla zvezna Titova štafeta s pozdravi našemu predsedniku in najboljšimi željami za njegovo zdravje in okrevanje. Občani, občanke Titovo štafeto bomo 27. aprila sprejeli ob 14.55 na košarkarskem igrišču v Litiji pri osnovni šoli. Štafeto bomo sprejeli na Zasavski cesti, kjer jo bodo pri mostu na Savi pozdravili občani Save in okoliških krajev (približno ob 14.30. uri). Štafeta bo iz Litije odšla ob 15.10 in bo šla skozi Zg. Log (15.15), Hotič (15.20) in Vače (15,30). Ob cesti v vseh teh krajih bodo občani naše občine množično pozdravili zvezno Titovo štafeto in tudi na ta način izrazih našemu dragemu Titu najboljše želje za zdravje in pozdrave naših občanov. Osrednja svečanost v naši občini bo torej v nedeljo, 27. aprila, ob 14.55 na košarkarskem igrišču pri osnovni šoU v Litiji. Os IZ Nove oblike dela občinske konference SZDL Prepričani smo, da v današnjem času ni potrebno občanov prepričevati, kaj je SZDL, niti o njej ponavljati splošno znanih resnic. Njena vloga množične organizacije delovnih ljudi in občanov kot fronte organiziranih socialističnih sil je podrobno opredeljena v določilih njenega statuta. Pa vendar vemo, da je aktivistično delo v SZDL zelo zahtevno, saj se metode dela v tej organizaciji v marsičem razlikujejo od metod dela v drugih družbenopolitičnih organizacijah. To pomeni, da morajo aktivisti SZDL nenehno zaznavati te specifičnosti, da lahko potem v praktični aktivnosti učinkovito in pravilno usmerjajo njeno aktivnost. Predvsem gre za zagotavljanje njenih zgodovinskih tradicij, družbene in ustavne vloge, odprtosti, ljudskosti, širine in pestrosti oblik njenega delovanja. Socialistična zveza, grajena na zgodovinskih izkušnjah OF, mora danes bolj kot kdaj koli doslej seči do slehernega delavca in občana, ki želi ustvarjalno in odgovorno sodelovati pri razvoju in rasti socialistične samoupravne družbe. Prek Občinskih konferenc in krajevnih organizacij mora s svojimi javnimi, pestrimi in demokratičnimi oblikami delovanja širiti možnosti za izražanje in upoštevanje pobud delovnih ljudi in jim omogočati usklajevanje vrste samoupravnih interesov, tako da bo sleherni delovni človek in občan lahko izrazil tudi lastne interese in jih soočal z drugimi, vse do skupnih druž- benih rešitev, usmeritev in dogovorov za akcijo. Tega se zavedamo tudi aktivisti v OK SZDL Litija, zato smo se na zadnji seji predsedstva dogovorili, da bomo načine, oblike in metode svojega dosedanjega delovanja prilagodili omenjenim izhodiščem. Pri tem ne. gre za spreminjanje dosedanjih oblik in metod kot nesprejemljivih za sedanji čas in trenutek. Gre za odpiranje in poglabljanje možnosti za neposredno posredovanje in uveljavljanje mišljenj in stališč delovnih ljudi in občanov v konkretnem družbenem problemu, ki ga obravnava naša organizacija. Skratka, sklenili smo, da bomo v bodoče nekoliko spremenili dosedanje oblike in metode delovanja naših svetov in koordinacijskih odborov. (Nadaljevanje na 2. strani) IZ ANALIZE GIBANJA OSEBNIH DOHODKOV V LETU 1979 Kakšni so bili lani osebni dohodki? Iz analize gibanja poprečnih osebnih dohodkov delavcev v združenem delu v letu 1979, ki jo je izdelala analitsko planska služba pri oddelku za gospodarstvo pri Skupščini občine Litija povzemamo nekatere najzanimivejše podatke. Lani je bil poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji 7.393 din, v naši občini pa 6.704 kar je za 689 din manj. Na področju gospodarstva je bil lani poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji 7.159 din, v naši občini pa 6.506 din. V negospodarstvu pa je bil lani v SRSloveniji poprečni osebni dohodek 8.702 din, v naši občini pa 8.248 din. Glede na gibanje osebnih dohodkov v SR Sloveniji in naši občini v preteklih letih, lahko ugotovimo, da se osebni dohodki izenačujejo, ali z drugimi besedami, osebni dohodki v naši občini se približujejo poprečju v SR Sloveniji tako v gospodarstvu kot tudi negospodarstvu. Največ naših delavcev je prejemalo osebni dohodek med 6.000 din in 7.000 din in sicer 920 delavcev oziroma 25 % (v gospodarstvu 26,3 %), v negospodarstvu pa je največ delavcev (21,5 %) prejemalo osebni dohodek med 8.000 in 9.000 din. T. B. Čestitamo vam za 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela Za 1. maj na Sitarjevec Litijani smo se že navadili, da gremo 1. maja na Sitarjevec, pa čeprav bo to tradicionalno srečanje letos Sele četrtič. Vendar pa smo Sitarjevec vzeli kot obvezen izlet za 1. maj že takoj prvo leto, ko smo se zbrali na vrhu. K temu je nedvomno veliko pripomogel tudi TV pretvornik na vrhu Sitarjevca, ki smo ga postavili poleti 1976. leta. Obenem smo zgradili tudi cesto do stolpa, in to je bil eden izmed glavnih vzrokov, da se sedaj vsako leto zbiramo tam gori med Šumečimi borovci in smrekami. Odkar pa ob tej priliki na Sitarjevcu podeljujemo tudi občinska priznanja OF in srebrne znake sindikata, pa je to zborovanje dobilo še večji pomen. Ljudje radi pridemo tja gor. Za 1. maj je že tradicionalno, da gremo v naravo. In to zgodaj zjutraj z rdečim nageljnom v gumbnici. Tako se proslavlja delavski praznik. Prešerno in veselo ter s ponosom. Mnogi pravijo, da je 1. maj najlepši praznik. Praznik dela, ki je-tudi na začetku najlepšega meseca -meseca mladosti. Takrat je zares vse mlado. Ljudje so prešerno razigrani, narava se prebuja, gozd dobiva zelenilo, travniki so dobili čisto drugačno barvo. Še zloba izgine iz ljudi. Pa še nekaj je predvsem pomembno pri I. maju. Za razliko od predvojnih let je praznovanje v svobodni, samoupravni, socialistični Titovi Jugoslaviji tudi praznovanje vseh naših uspehov in dosežkov. Dosežkov naših rok in misU, ki se merijo z največjimi dosežki v svetu. Vendar pa smo mi dosegli nekaj, kar nikjer drugod niso. To je naša smer samoupravljanja in socializma, smer, ki ni kopija nečesa drugega, ampak rezultat naših lastnih hotenj, ki so dobila osnovo že med NOB. No, in po tej naši ureditvi se tudi drugi zgledujejo, saj se iz dneva v dan, iz leta v leto potrjuje pravilnost našega razvoja, naše stvarnosti in naše vizije. Titova Jugoslavija, to smo mi, to je v naših srcih, v krvi in v duhu. Tudi 1. maja na Sitarjevcu bomo z nageljnom v gumbnici praznovali vse naše uspehe in našo pripadnost in pripravljenost za še nadaljnje dosežke. Avtobusne povezave s krajevnimi skupnostmi V zadnjem času se je pojavilo več krajevnih skupnosti z željo po vzpostavitvi avtobusne povezave s centrom občine. Ker SAP-VIATOR za uvedbo novih avtubusnih prog ni zainteresiran, poizkušamo željam teh krajevnih skupnosti ustreči na drug način. Po določilih obrtnega zakona iz leta 1979 je namreč možno organizirati prevoz potnikov v krajih, kjer ni organiziran redni linijski promet v privatni režiji, pogoj je le sklenjena pogodba zasebnega avtoprevoznika z ^občino, samoupravno interesno skupnostjo ali organizacijo združenega dela. Ker se tudi v SIS za izobraževanje občine Litija pojavlja interes za prevoz šolskih otrok na tak način, bo na osnovi dogovorov možno uvesti avtubusne proge, tudi za te krajevne skupnosti. Še posebej zato, ker ponudnike za opravljanje prevoza potnikov že imamo. Razširitev cestnega podjetja Cestno podjetje Ljubljana, ki je vzdrževalec magistralnih in regionalnih cest, in ima svoj terenski obrat tudi v Litiji, želi razširiti dejavnost. Bodoča organizacija predvideva združitev več delovod-stev na enem mestu. Za razširjeno dejavnost, ki bi združevala skladiščne prostore, bivalne prostore ter prostor za delavnice, pa je obstoječa lokacija na Grbinski cesti premajhna, saj bi za novo dejavnost potrebovali cca 6000 m2 - 10000 m2 površin. Naša urbanistična služba je že izdelala nekaj predlogov novih lokacij, bistvo katerih je, da se dejavnost umakne iz naseljenega območja občine Litija. Na potezi je sedaj Cestno podjetje, da se odloči za najbolj ugodno lokacijo. A, R. Obrat na Primskovem V teku so intenzivni razgovori z več podjetji, da bi tudi na Primskovem dobili svoj obrat. Tu je še precej nezaposlenih krajanov, ali pa se ti vozijo na delo v Ljubljano ali druge oddaljene kraje. Z organizacijo obrata pa bi ti delavci ostali doma in bi jim ostalo tudi več časa za obdelovanje kmetijske zemlje. V krajevni skupnosti sd se opredelili za lokacijo obrata v Višnjem dolu, po razgovorih sodeč pa je tu najrealneje pričakovati obrat tekstilne industrije, ki bi zaposloval pretežno žensko delovno silo, kjer bi se zaposlilo 30 žensk. A. R. Kaj je z litijskim vodovodom? V eni izmed prejšnjih številk Glasila občanov so bile opisane priprave na gradnjo novega zajetja v Reka Gozdu, dovodnega cevovoda do Litije v dolžini cca 9 km in gradnja nadrezervoarja na Sitarjevcu. Dela na pripravi investicije potekajo brez izrazitejših težav, vendar časovno zaostajajo predvsem zaradi zastojev pri odkupu potrebnega zemljišča za gradnjo zajetja in nadrezervoarja. Kljub temu smo za gradnjo zajetja in cevovoda že pridobili lokacijsko dovoljenje, medtem ko bo za gradnjo nadrezervoarja izdano naknadno po pridobitvi zemljišča. Zemljišče še ni pridobljeno zato, ker se lastnik ne strinja z višino ocenjene odškodnine. Vzporedno s postopkom dogovarjanja je bil že sprožen upravni postopek za pridobitev potrebnega zemljišča. Po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja bodo projektanti dokončah glavne projekte. Za izvedbo te zahtevne investicije je komunalna skupnost oddala inženiring posle VGP Ljubljana — TOZD Hidroinže-niring, ki bo po pridobitvi projektov pridobil ponudbe izvajalcev in predlagal najugodnejšega ponudnika. Vzporedno s tem bo tekel postopek pridobitve sredstev Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava in kreditnih sredstev Ljubljanske banke Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Komunalna skupnost je pred tem že izvedla tudi prednaročilo za vodovodne cevi 315 mm, da jih bo dobavitelj lahko dobavil do pričetka gradnje. Ko bodo zagotovljena finančna sredstva, bo izdano gradbeno dovoljenje, nakar se bodo v dolini Reka Gozda oglasih gradbeni stroji in pričeli z izgradnjo težko pričakovanega vodovoda. Predvidevamo, da bo investicija pričeta v jeseni in končana do konca leta, oziroma do spomladi leta 1981. Ob tem je potrebno poudariti tudi to, da bodo zaradi oddaljenosti vodnega vira stroški izgradnje precej večji, kot so bili planirani za gradnjo vodovoda iz Jablaniške doline in < bomo morah v naslednjih letih precej povečati prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav, da bomo zagotovili dovolj sredstev za odplačilo kredita Ljubljanski banki. Glavne prednosti bodočega vodovoda so: — zadostna količina vode, ki skupaj z obstoječim črpališčem ob Savi gotovo zadošča za naslednjih 5o in več let, v kolikor bo razvoj Litije sledil sedanjemu, — novi vodovod bo povsem neodvisen od električne energije ah katerekoli druge energije, saj izkorišča prost pretok vode po cevovodu zaradi zadostne višinske razlike med zajetjem v Reka Gozdu in nadrezervoar-jem v Sitarjevcu, — z izgradnjo tega vodovoda in nekaterih dodatnih cevovodov in rezervoarji bo v bližnji prihodnosti povsem odpravljeno pomanjkanje vode v visokih conah. Za nemoten potek izgradnje vodovoda bo potrebno vložiti še precej truda, hkrati pa bo potrebna tudi strpnost občanov Litije in Šmartna, ki v polletnih mesecih ob nizkih vodostajih Save v letu 1980 še ne bodo zadovoljni z oskrbo vode. Nova voda iz Reka Gozda bo iz naših pip pritekla najkasneje do spomladi naslednjega leta. (Foto: GO) Priprave na izgradnjo čistilne naprave v Litiji potekajo s skoraj enoletno zamudo. Vzrok za to je v tem, da je komunalna skupnost odstopila od pogodbe o izdelavi projektov za centralno čistilno napravo v Litiji, ki jo je sklenila z Engeeniringom Kranj. Vzrok za odstop je bil v časovnem neizpolnjevanju obveznosti projektantske organizacije. Nove oblike dela občinske konference SZDL Čistilna naprava v Litiji (Nadaljevanje s 1. strani)" Pri naši konferenci trenutno aktivno delujejo sveti za: -družbenopolitični sistem; - informiranje; - kulturo; - obujanje tradicij NOB; - kmetijsko politiko in gozdaM stvo in - vprašanja vzgoje in izobraže- < vanja. Ti so že do sedaj s svojim frontnim sestavom ter odprtostjo do samoupravnih mehanizmov in družbenih institucij pomembno prispevali k oblikovanju stališč in odločitev, ki so jih kasneje sprejemala vodstva naše konference. Žal pa so bili ti organi oprti le na občinske institucije. Zato v bodoče želimo, da bodo v okviru svetov odgovorno sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Zlasti pa bomo v njihovo delo skušali na podlagi konkretnih problemov pritegniti vse tiste, ki se na obravnavani problem spoznajo in posebej tiste, ki so za njegovo reševanje tudi odgovorni. O delu teh organov bomo obveščali tudi delovne ljudi in občane, z namenom, da jim zagotovimo možnost sodelovanja pri obravnavanju konkretnih problemov iz njihovega dela in življenja. Spremembe v metodah in oblikah svojega dosedanjega delovanja pa doživljajo tudi koordinacijski odbori. Pri naši konferenci imamo oblikovane za usklajevanje in posredovanje vprašanj iz naslednjih področij: - ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - kadrovsko politiko; — uveljavljanje družbenopolitične aktivnosti pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije; - družbenih organizacij in društev; - družbeno izobraževanje; - usklajevanje politike družbenih priznanj; — uveljavljanje politike družbenih priznanj; — uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; - za uveljavljanje družbenega položaja in aktivnosti invalidov; - za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Delo v koordinacijskih odborih se nekoliko razlikuje od dela v svetih. Namen razpravljanja v teh organih je dogovarjanje in usklajevanje oziroma poenotenje stališč in zagotavljanje akcijske organiziranosti za reševanje politike na posameznem področju. Sestavljajo jih delegati družbenopolitičnih organizacij in institucij, ki se neposredno ukvarjajo s problemi tistih področij, za katere je ustanovljen odbor. u. S. TOMBOLA V SMARTNEM Trije avtomobili (dva Z 101 in Z 750) in še več drugih bogatih dobitkov med njimi kosilnica, barvni televizor, pralni stroj, hladilnik, hladilna omara, krzneni plašči, poni kolesa itd. bodo glavni dobitki na veliki tomboli, ki bo v nedeljo,25. 5. ob 14. uri v Smartnem. Organizator tombole je Rokometni klub „Usnjar", srečke za tombolo pa so že v prodaji v Litiji in Smartnem, ter po okoliških mestih. Organizator računa, da se bo na tomboli zbralo izredno veliko občanov, zato poziva vse udeležence, da do prireditvenega prostora pridejo z javnimi prevoznimi sredstvi. Mnogi Litijani in prebivalci iz okolice Smartna pa bodo seveda na tombolo prišli tudi peš. Iz Litije bodo na tombolo v Šmartno vozili tudi posebni avtobusi, ki bodo med 12. in 14. uro vozili vsakih «10 minut po redni progi s postanki na rednih postajališčih. Komunalna skupnost je ponovno pridobila ponudbo od VGP Ljubljana - TOZD Hidro-inženiring za izdelavo idejnih projektov celotne čistilne naprave s predčiščenji v IUV Šmartno in Mesariji Litija ter glavnih projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izvedbo del za I. fazo centralne čistilne naprave in z njim /o sklenila ustrezno pogodbo. Na pobudo VGP Ljubljana je bil organiziran posvet predstavnikov IUV, Mesarije Litija, predstavnikov SO Litija, projektantov, VGP Ljubljana in komunalne skupnosti glede akcijskega pristopa k izgradnji centralne čistilne naprave. Najvažnejši zaključki posveta so bili: - Komunalna skupnost bo investitor izgradnje celotne čistine naprave z vsemi pripadajočimi objekti in napravami vključno s predčistilnimi napravami v IUV Šmartno in Mesariji, - načelno opredeljena obveznost IUV Šmartno in Mesarije Litija ter drugih uporabnikov bodoče centralne čistilne naprave in - grobo določena predračunska vrednost investicije in dinamika izgradnje, iz katere je razvidno, da bi gradnja potekala cca 4 leta s pričetkom v letu 1981. V teh letih bo potrebno zagotoviti cca 40.000.000,00 din lastnih sredstev in cca 60.000.000,00 din kreditnih sredstev. Lastna sredstva bi zagotovili z dotacijami Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava, prispevki IUV Šmartno in Mesarije Litija ter drugih uporabnikov bodoče centralne čistilne naprave. Za odplačilo anuitet bo potrebno združevati sredstva vsakoletno na enak način kot za zagotovitev lastne udeležbe. Ob pogledu na potrebna sredstva se bo marsikdo vprašal, ah je gradnja centralne čistilne naprave potrebna. Ne samo, da je potrebna, centralna čistilna naprava bi morala že delovati v Litiji in tudi v drugih krajih ob Savi, saj bi s tem izboljšali stanje Save, ki je po zadnjih uradnih podatkih že močno onesnažena in že neporedno ogroža zdravje rib in s tem posredno tudi zdravje ljudi ob Savi. Samo ta ugotovitev kaže, da je izgradnja centralne čistilne naprave nujna in da bomo morah za to tudi nameniti del sredstev iz družinskega proračuna, saj se nam bodo v bližnji prihodnosti bogato obrestovala. Skratka, pri zagotavljanju pogojev izgradnje centralne čistilne naprave bo še veliko težav in bo za nemoten potek izgradnje potrebno vložiti precej truda in razumevanja vseh delovnih ljudi in občanov v Litiji in Smartnem. Mali Marjan LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK NA DEBELEM RTIČU Obveščamo starše predšolskih otrok, da bosta WZ Litija in Skupnost otroškega varstva Litija tudi letos organizirala letovanje 60 otrok v starosti od 4,5 let - 7 let v počitniški koloniji na Debelem rtiču. Letovali bomo 10 dni od 18. 6. 1980 do 28. 6. 1980. Prispevek staršev v ceni letovanja za enega otroka je 1.000,00 din, za samohranilke pa 500,00 din. Prosimo vse starše predšolskih otrok, starih od izpolnjenih 4,5 let dalje da prijavijo udeležbo od 20. 4. 1980 dalje (do zasedbe mest) v WZ Litija, Graška Dobrava - telefon 881-378. Letovanje se lahko udeležijo otroci iz vseh krajevnih skupnosti na območju občine Litija, torej tudi tisti, ki ne obiskujejo vrtca. KRČENJE PROGRAMA? Vodja TOZD Zdravstveno yarstvo Litija dr. Pavle Lebinger meni, da bi sredstva za izvajanje letošnjega programa vsekakor morali najti, saj bi se v nasprotnem primeru znašli v sila neugodni situaciji. Če ne bo zadosti denarja, tudi ne bo možno nuditi vseh zdravstvenih uslug občanom. Med te bi vsekakor najprej prišlo nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v zdraviliščih, neobvezna cepljenja, reševalni prevozi bi se skrčili samo na urgentne primere, zmanjšal bi se obseg specialističnih zdravljenj, pod to krčenje bi spadala nekatera prote-tična dela itd. Tako opredeljuje takšno situacijo tudi samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v zdravstvu v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980. Seveda pa je sedaj veliko vprašanje, če je sprejemljiva štednja na račun našega zdravja. IZ OCENE BILANCE ZAPOSLOVANJA V OBČINI ZA LETO 1980 Koliko bo letos zaposlenih? Politika zaposlovanja je eden izmed bistvenih elementov dobrega gospodarjenja. Predvidevanja za leto 1980 kažejo na izrazito ekstenzivno zaposlovanje, saj se stopnja zaposlenosti, predvidena z letošnjo občinsko resolucijo, bistveno razlikuje od planov OZD. •Tudi lani je bila stopnja rasti zaposlenosti v naši občini precej višja v negospodarstvu kot v gospodarstvu, saj je v negospo- ZAPOSLENOST Lani decembra je bilo v naši občini 4847 zaposlenih delavcev, od tega kar 2.261 žena, kar je 47,2 % vseh zaposlenih. Odstotek zaposlenih žena je izredno visok in je tudi nad poprečjem naše regije. Glede na dinamiko zaposlovanja pa spada naša občina med tiste z visoko stopnjo rasti zaposlovanja. Vendar pa smo lanskoletno planirano stopnjo rasti zaposlovanja, ki je bila 3,7 %, le malenkostno presegli in je znašala 3,8 %. darstvu znašala 8,2 %, v gospodarstvu pa le 2,8 %. Podatek je še toliko bolj zaskrbljujoč ob dejstvu, da je v negospodarstvu zaposlenih le 11,5,% vseh zaposlenih v občini. Število zaposlenih pa se je zmanjšalo v kmetijstvu. V prvih devetih mesecih lanskega leta je znašala stopnja rasti zaposlovanja v industriji, kjer je 64 % vseh zaposlenih, v občini le 1,6 %. Zanimivo pa je, da je v zasebnem sektorju stopnja rasti zaposlovanja bila kar 15,5 %, kar je izredno veliko. Letošnja resolucija občine predvideva stopnjo rasti zaposlovanja 2-3 %, vendar pa prvi podatki organizacij združenega dela kažejo, da kanijo letos zaposliti mnogo več delavcev. Glede na njihove plane in po- trebe bi bila stopnja rasti kar 5,8 %. Ta razkorak bo potrebno v občini vsekakor uskladiti. T. B. BREZPOSELNOST Relativna brezposelnost v naši občini je bila lani konec decembra 1,11% kar ni veliko. V občini je bilo konec leta 54 iskalcev zaposlitve, od tega 26 žena. Sicer pa se je brezposelnost vse leto zniževala. Večina iskalcev zaposlitve so težje zaposljivi ljudje z raznimi zdravstvenimi in drugimi motnjami. Žal pa se tem težavam pridružuje še alkoholizem in nagnjenost k fluktuaciji, kar zelo otežuje vključevanje teh oseb v zaposlitev. DOSTI DELA PRI USKLAJEVANJU Letos bo poklicne šole končalo 136 učencev, srednje 89, višje 22 in visoke 7, skupaj 254. Poleg tega pa bo osnovno šolo letos končalo 257 učencev. Organizacije združenega dela pa predvidevajo zaposliti 172 delavcev s poklicno šolo, 52 s srednjo, 25 z višjo in 17 z visoko, skupaj torej 266 delavcev. Poleg teh pa naše OZD planirajo zaposliti še 387 delavcev ozkega profila (brez poklica), kar skupno znese 653 novih delavcev. Od teh bo 283 novih zaposlitev, ostalo pa gre na račun fluktuacije, nadomestil in sezonskih zaposlitev. Zlasti zaradi fluktuacije, ki znaša v naši občini kar 28 %, bo veliko novih zaposlitev. Ivan Boh, predsednik občinske zdravstvene skupnosti meni, da na področju solidarnostnega prelivanja sredstev še nismo dorečeni (Foto: GO) Kdo bo pokril izgubo? Občinska zdravstvena skupnost Litija je v hudih težavah. Gre za izgubo v lanskem letu in tudi za premalo sredstev za zdravstveno dejavnost v letošnjem letu. Iz solidarnosti ni dovolj sredstev. Naša zdravstvena skupnost ima izgubo, ljubljanske pa vse po vrsti izkazujejo viške za lansko leto. IZ SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA Otroci bodo letovali na Debelem rtiču in Nordalbu < <• 1 c ■ i V mladinskem zdravilišču in letovišču republiškega odbora Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pri Kopru, kjer imajo otroci naše občine zagotovljena stalna prosta mesta, bo v letošnjem letu letovalo skupaj 210 predšolskih in šolskih otrok. V mednarodnem taboru Nordalb pri Stuttgartu v ZR Nemčiji pa bo letovalo 20 otrok. Predšolski otroci bodo letovali od 18. do 28. junija 1980 na Debelem rtiču. Letovalo bo 54 otrok, skupino pa bo vodilo šest vzgojiteljic. Skupni stroški 10-dnevnega letovanja za 60 otrok bodo znašali 94.000 din, ekonomska cena pa je 1.567 din po predvidenih stroških. Prispevek staršev bo 1.000 din na enega otroka za samohranilke in družine z nizkimi osebnimi dohodki pa 500 din. Soudeležbo pri stroških bo prispevala Skupnost otroškega varstva Litija. Šolski otroci bodo na Debelem rtiču letovali v dveh izmenah po 14 dni. Letovalo bo 150 oseb, od tega 138 otrok in 12 vzgojiteljev. V prvi izmeni bo od 7. julija do 9. avgusta 1980 letovalo skupaj 90 oseb, in sicer iz Osnovne šole Litija 42 otrok, 3 vzgojitelji, iz Osnovne šole Šmartno 41 otrok, 3 vzgojitelji in en rekreator. V dragi izmeni bo od 9. do 23. avgusta 1980 letovalo skupaj 60 oseb, in sicer iz Osnovne šole Litija 27 otrok, 2 vzgojitelja, 1 rekreator in iz Osnovne šole Gabrovka 28 otrok in dva vzgojitelja. Skupni stroški 14-dnevnega letovanja za 150 oseb bodo znašali 357.000 din, ekonom- ska cena na osebo pa je 2.380 din. Predvideno je, da bodo prispevki staršev za letovanje otrok znašali 189.300 din. Sredstva za letovanje šolskih otrok bodo prispevali še: Izobraževalna skupnost Litija 119.000 din, Telesno-kulturna skupnost Litija 5.000 din. Skupnost socialnega skbstva 4.000 din. Občinska zdravstvena skupnost 26.000 din. Tudi letos od 24. julija do 14. avgusta bo 18 otrok iz naše občine (9 dečkov in 9 deklic) v starosti od 13 do 15 let in dva vzgojitelja taborilo v Nordalbu pri Stuttgartu v Zvezni republiki Nemčiji. Iz Osnovne šole Litija bo 10 otrok iz šmarske 6 in iz Gabrovke dva. Vodja te skupine bo tov. Djukič Vilma, prof. Osnovne šole Litija. Skupni stroški tega 21 dnevnega letovanja za 20 oseb bodo znašali 86.000 din. Ekonomska cena na osebo znaša 4.300 din, prispevek staršev pa bo predvidoma 3.000 din na enega otroka. Soudeležba za pokrivanje celotnih stroškov bo krita iz združenih sredstev. Polovico stroškov prevoza z vlakom bo plačal Rdeči križ Slovenije. Prispevki staršev za letovanje otrok bodo naslednji: Mesečni dohodek na Prispevek Prispevek člana družine staršev SIS za enega otroka - za otroke zaposlenih staršev 1. do 2.200 din 1.000 1.380 2. do 2.750 din 1.200 1.180 3. do 3.250 din 1.300 1.080 4. do 3.750 din 1.400 980 5. do 4.250 din 1.600 780 6. do 4.875 din 1.700 680 7. do 5.500 din 1.800 580 8. nad 6.125 din 1.900 480 - za otroke kmetov 1. otroški dodatek (kat. doh. do 9.000 din) 800 1.580 (kat.doh.do 15.000 din) 1.00 1.380 2. kat. doh. nad 15.000 din 1.500 880 Samohranilcem bo znižan prispevek za 200 din. Občinska zdravstvena skupnost Litija je občinski skupščini predlagala uvedbo sanacijskega postopka. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti namreč ni sprejela programa ukrepov, ki jih je za pokritje izgube predlagal izvršni odbor skupščine zdravstvene skupnosti. Izvršni odbor je predlagal, da uvedemo v občini dodatno prispevno stopnjo iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov v višini 0,83%, in sicer od 1. 5. 1980 do 31. 12. 1980.Izguba za lansko leto namreč znaša 7,5 milijona din, od tega 3,6 milijona izkazuje zaključni račun, 3,9 milijona pa znašajo računi, ki jih je treba plačati Kliničnemu centru v Ljubljani. Glede plačila dolga Kliničnemu centru je izvršilni odbor menil, da bi tudi za to uvedli dodatno prispevno stopnjo v višini 0,53 %. S to stopnjo bi pokrili le 60 % neplačanih računov, kar znese 2,3 milijona din, kar predstavlja le variabilne stroške. Torej bi s skupno dodatno stopnjo 1,36 % lahko pokrili lanskoletnih 7,5 milijona izgub oz. neplačanih računov. Skupščina zdravstvene skupnosti pa teh predlogov izvršnega odbora ni sprejela in je sprejela sklep o sanaciji. V naši občini že dolgo nismo imeli nobenega sanacijskega postopka, v Samoupravnih interesnih skupnostih pa sploh še nikoli. Sicer pa bo zadevo sedaj obravnaval izvršni svet občinske skupščine Litija, ki bo potem tudi občinski skupščini predlagal ustrezne rešitve. Občinska zdravstvena skupnost je na zadnji seji tudi poudarila nekatera že znana dejstva, ki povzročajo takšne situacije. Povzemamo jih le nekaj: nad 1700 naših občanov se voži na delo v Ljubljano, tam ustvarjajo dohodek in so tudi zdravstveno zavarovani. Večina teh delavcev pa je v Ljubljani zavarovanih brez družinskih članov, oziroma so le-ti zavarovani pri drugem zakoncu, zaposlenem v Litiji. Seveda takšno stanje bremeni občinsko zdravstveno skupnost. Tudi dejstvo, da je v naši občini več kot 20 % kmečkega prebivalstva, ki uživa vse pravice iz združenega delavskega in ALI BO NOVI ZDRAVSTVENI DOM PRAZEN? Če ne bo dovolj denarja za izvajanje programa zdravstva v letošnjem letu, je tudi močno vprašljiva preselitev v novi zdravstveni dom, ki bo dokončan letos. Stroški delovanja v novem zdravstvenem domu bodo vsekakor večji kot v starem, pa tudi nekaj novega tehničnega in strokovnega osebja bo potrebno zaposliti. Če pa denarja ne bo, pa je preselitev zelo. vprašljiva. Glede osebja pa je treba povedati še to, da ga ni niti preveč lahko dobiti. kmečkega zavarovanja, samo pa ni sposobno pokriti vseh prispevkov za zdravstveno varstvo, močno bremeni občinsko zdravstveno skupnost. Lani so bili planirani prihodki od kmetov realizirani le v višini 59 %. Nenazadnje pa tudi veliko zaposlenih žena v naši občin-predstavlja povečane stroške za zdravstveno varstvo in nego družinskih članov - največkrat otrok. Drugi problem je finančni plan občinske zdravstvene skupnosti za letošnje leto. Potrebe za letošnje leto na področju zdravstva so nekaj nad 100 milijonov din. Kaže pa, da kar 10 milijonov din ne bomo zmogli zagotoviti. Kako torej realizirati program? Izhod bi bil morda v solidarnosti (predvsem ljubljanskih zdravstvenih skupnosti) ali pa tudi v večji prispevni stopnji v naši občini. Se najmanj simpatično bi bilo vsekakor zmanjševanje obsega programa zdravstvenega varstva. Saj navsezadnje v 231. členu slovenske ustave piše, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva. Seveda pa je pri tem potrebno napisati tudi, da ima delavec takšno zdravstveno varstvo, kolikor je pripravljen zanj dati iz dohodka organizacij združenega dela na osnovi osebnih dohodkov. T. B. SOLIDARNOST Ker občinska zdravstvena skupnost s svojimi avtonomnimi viri ne zmore pokriti vseh potreb zdravstvenega varstva v občini, prejema solidarnostna sredstva od regionalne zdravstvene skupnosti. Lani je bilo teh sredstev 14.488.000 din. Delegati naše Občinske zdravstvene skupnosti pa menijo, da dogovarjanje o regijski solidarnosti še ni dorečeno, saj jo tisti, ki to solidarnost dajejo, še vedno preveč pojmujejo kot miloščino, namesto utemeljeno in pripadajoče ekonomsko pravico. Ob skupnem primanjkljaju 7,5 milijona din v naši občinski zdravstveni skupnosti, pa je imelo lani vseh pet ljubljanskih občinskih zdravstvenih skupnosti 350 milijonov din presežkov! STRAN 3 INVAZIJA ZAJEDALCEV VARAOA JACOBSONI HITROST ŠIRJENJA Zakaj nižji osebni dohodki? Tudi v naše uredništvo prihajajo pisma s približno takole vsebino: „Občan Litije sem, delam v Ljubljani. Za ista dela in opravila, ki jih opravlja tudi moj kolega iz Ljubljane, je moja kuverta ob koncu meseca tanjša za 300do 500 dinarjev. Zakaj razlika, ko pa opravljava ista dela in opravila." Sovražnik čebelarjev na pohodu Pred desetimi in še več leti smo večino družbenih področij financirali z davki, ki so, vsaj večina njih, veljali za vso Slovenijo. Delavca, ki sta imela enak bruto osebni dohodek, so vsi davki enako obremenili in to ne glede, v kateri občini je živel in kakšen družbeni standard je on in njegova družina užival. Razvoj samoupravnih odnosov je zahteval, da o vseh področjih družbenega standarda od krajevne skupnosti, občine, republike, zveze, odloča delovni človek, ki na delovnem mestu ustvarja dohodek — novo vrednost in ga po načelu dobrega gospodarja, namenja za razvoj delovne organizacije, za zadovoljevanje osebnih potreb ter okolja, v katerem dela in živi. Občina Litija je po letu 1969 predvsem po zaslugi občinskih samoprispevkov začela izredno hitro dvigovati družbeni standard. O tem pričajo obnovljene in nove šole, otroški vrtci, igrišča in telovadnice, dom za ostarele v Črnem potoku, kulturno dvorano zdravstveni dom in ambulanta v Gabrovki itd. Višji nivo družbenega standarda zahteva vedno večja denarna sredstva, ki jih v občini iz osebnih dohodkov združujejo zaposleni. Za našo občino trdimo, da je na meji med razvitimi in nerazvitimi občinami - območji v SRS, zato so solidarnostna sredstva, ki jih za funkcioniranje družbenega standarda prejemamo iz regije oziroma republiških SIS, razmeroma majhna. Vsa ta dejstva nas vsako leto ob oblikovanju programov SIS spremljajo in narekujejo sprejetje razmeroma visoke prispevne stopnje iz osebnih dohodkov, ki je zadnja leta med najvišjimi v SRS. Podobna gibanja so prisotna tudi v drugih občinah, ki si z lastnimi silami prizadevajo občanom nuditi višji standard, po razvitosti gospodarstva pa so podobne naši. Tudi v naši občini ugotavljamo, da sedanji si- Sava je onesnažena, kaj pa ribe? 2e sam naslov prispevka nam pove, da naj bodo zaradi onesnaženosti reke Save zaskrbljeni ne samo ribiči, ampak tudi ostali občani, ki živijo ob vodotoku Save. Litijski ribiči in tudi ostali ribiči, ki jim je ribolovni revir Sava, vedno z večjo zaskrbljenostjo spremljajo vedno bolj vidno slabše stanje vodotoka, ki je podobno vse bolj drugemu, kot pa nekdanji lepotici, reki Savi. Naša industrija se zelo hitro razvija, vedno se gradijo novi industrijski objekti, tudi urbanizacija se zelo hitro širi. Poleg navedenega so zelo pogosti vplivi pesticidov in herbicidov ter umetnih gnojil, ki jih uporabljajo kmetijska gospodarstva. Vsa ta odplaka se izliva v reko Savo v večji meri brez predhodnega prečiščevanja v čistilnih napravah. Količina škodljivih odplak je pa takšna, da je Sava ni možna prečistiti z naravno filtracijo. Ker je stanje reke Save zelo kritično, smo se ribiči kot upravljalci voda dogovorili za skupno akcijo (imenovala se je „AKCIJA LITIJA 79"). Nosilci te akcije so bili strokovnjaki Inštituta Rudjer Boškovič iz Zagreba, ob sodelavi prizadetih ribičev in ostalih dejavnikov. Rezultati akcije so zaskrbljujoči: Sava je močno onesnažena z organskimi in anorganskimi surovinami, predvsem so prisotne težke kovine. Njihov učinek je specifičen in različen ter povzroča v prehrambeni verigi - v rastlinah in živalih — resne nevarnosti za življenje. Osnovni namen opravljenih raziskav naj bi bilo varstvo rode; ohranitev zdravja ljudi in ivali, zavarovanje pitne in idustrijsko uporabne vode ter ihranitev voda in okolja v relativne namene. No sami ezultati so pokazali, da je ob odotoku Save ogroženih okoli » milijonov prebivalcev, zaradi aznih oblik možne zastrupitve. v Kaj pa ribe? Rezultat razis- av več vrst rib je tudi pokazal Vodljive snovi v mesu rib. Zara- di vse večje onesnaženost-i našega vodotoka izginjajo avtohtone vrste rib, kot npr. po-dust, klen, mrena, sulec in lipan, zelo se pa širi postrv križanka in amerikanka. Da določene vrste ribiz reke Save izginjajo, je precejšen vzrok tudi prekomerno in nenačrtno odvzemanje peščenih agregatov iz struge Save. Vse to so vzroki, da bo zelo priljubljen šport ribištvo, ki je bil vrsto let prijetna rekreacije občanov, pričel propadati. Razveseljive in optimistične so napovedi za v bodoče. Pristopilo se je že k izgradnji čistilnih naprav, podpisani so razni sporazumi glede obvarovanja čistoče vode, pa tudi ostrejši so ukrepi inšpekcijskih služb proti onesnaževalcu. V bližnji prihodnosti se obeta tudi v Litiji čistilna naprava. Naj izkoristim to priliko ter v imenu Ribiške družine Litija prosim vse občane, naj prispevajo svoj delež k ohranjevanju naše narave, s tem da ne bodo odlagali raznih vrst odpadkov ob vodotokih, ampak na mesta, kjer je to določeno. Tudi pranje avtomobilov z detergenti in spuščanje olja v vodotoke uničuje ribi življenje, ta pojav je tudi precej pogost. Discipliniranost in doslednost vseh onesnaževalcev vodotokov bo najboljše jamstvo, da bo voda zopet čista. Vanjo se bodo zopet vrnile ribe, čista voda pa naj bi služila tudi za potrebe pitne in industrijske vode brez zdravja škodljivih posledic. Lojze Vidic stem prispevnih stopenj za SIS ni najbolj pravičen, saj iz analize prispevnih stopenj za SIS ugotavljamo eno: manj razvite občine imajo praviloma višjo prispevno stopnjo kot razvitejše. Kako sistem spremeniti, da bo zagotavljal razvitim in nerazvitim enako startno osnovo na vseh področjih družbenega življenja? Po mnenju manj razvitih je to prerazporeditev dela dohodka iz razvitejših sredin, vprašanje pa je, ali je to stališče edino pravilno. Nedvomno pa drži ena trditev: Visok družbeni in osebni standard mora temeljiti na visoko akumulativnem gospodarstvu in visoki zaposlenosti prebivalcev. Zato je za vsako slabše razvito občino, tudi litijsko, nujnost krepiti gospodarstvo. In v tej smeri tudi delamo, novi obrati po krajevnih skupnostih nam to dokazujejo (Vače, Polšnik, Dole). L. K. S strahom pričakovani dan, ko naj bi v Sloveniji ugotovili prisotnost tega nevarnega parazita, je prišel v zgodnjih pomladanskih dneh. Navdal nas je s strahom in pred nas postavil vprašanje, kaj zdaj? Bodo naši panji postali prazni, bo čebelarjeva temna prihodnost še bolj črna? Odgovora še ni, saj sovražnika niti ne poznamo dovolj, vemo le to, kar smo slišali ali brali v dnevnem časopisju. In kdo je to, ki naj bi ogrozil obstoj čebel izpraznil čebelnjake? To je majhen parazit, komaj viden s prostim očesom. Spada v družino klopov, ime pa mu je Varaoa Jacob-soni. Poreklo mu je iz Vzhodne Azije. K nam je prišel iz Bolgarije pred tremi leti. Širjenje je bilo naglo zaradi nespoštovanja osnovnih veterinarskih načel. Lansko leto je pustošil na jadranskih otokih, zlasti na Hvaru. Tudi pasišča, ki jih kori- r. rs PISMA BRALCEV KAJ STORITI? V občini Litija deluje Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam že od leta 1971. Pomaga jim pri premagovanju težav, ki se porajajo ob njihovem vključevanju v šob, delo in okolje, ne glede na starost, oporo pa nudi tudi njihovim staršem. Na zadnjem občnem zboru, ki smo ga sklicali 2. aprila 1980, ob 17. uri, je bilo od 56 članov tega društva prisotnih le 5 in predstavnik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim osebam SR Slovenije. Občnega zbora nismo izvedli, marveč smo ga le preložili. Ob tem se vprašajmo, če je zares zamrla naša humanost? Se res borimo samo še za boljši vikend ter avto in ne opazimo ljudi, ki potrebujejo našo pomoč? Samo skromna pomoč bi jim odvzela z ramen njihovo težko breme, toda vse kaže, da niti tega ne zmoremo. Irena Ivanušič Kmetijske obdelovalne površine moramo dobro čuvati, saj zemlje ne pripravimo tako hitro, da nam daje hrano. (Foto: GO) Nagrajeni inovatorji RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA je na seji skupščine 10. marca 1980 podelila nagrade inovatorjem. V inventivno dejavost se vključuje vedno več delavcev. Iz nekaterih delovnih organizacij ni bilo pričakovanega odziva. Za najuspešnejše dosežke s področja inventivne dejavnosti v preteklem letu so bile podeljene tri denarne nagrade. Vsi nagrajenci so prejeli tudi knjižne nagrade s področja poljudnoznanstvene in strokovne literature. Prvo nagrado sta prejela delavca v SGP SLOVENIJA CESTE, TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE, tov. ALOJZ SLUGA in tov. RADO JELNIKAR za izboljšavo v sistemu delovanja žičnice. Rezultati inovacije se odražajo v odpravi težkega fizičnega dela, povečanju varnosti dela in odpravi zastojev, ki so bili pred navedbo inovacije pogosti. Drugo nagrado je prejel delavec v SGP SLOVENIJA CESTE TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE, tov. FRANC GROŠELJ za izboljšavo transportnega sistema v procesu proizvodnje peskov. Rezultati te inovacije se odražajo v odpravi zastojev in splošnem zmanjšanju transportnih stroškov. Tretjo nagrado pa sta prejela delavca GIP BETON ZASAVJE, TOZD GRADMETAL LITIJA, tov. IVO BROVČ in tov. FRANC INTIHAR za izboljšavo hidravličnega prijemala, ki se uporablja v procesu transporta zidakov s pomočjo standardnega viličarja. Rezultati te inovacije se odražajo v skrajšanju časov pri pretovarjanju, zmanjšanju delovne sile in manjši porabi pogonskih sredstev. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Ob tej priliki pa pozivamo vse delavce, še posebno pa poslovodne organe v naši občini, da si tudi v prihodnje prizadevajo k širjenju lastnega znanja, pospeševanju razvojnega in raziskovalnega dela in nenazadnje množične inventivne dejavnosti, ki naj bo vodilo v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva. Čuvajmo kmetijska zemljišča Z gospodarsko stabilizacijo prihaja tudi v praksi vse bolj do izraza pomembnost kmetijskih zemljišč kot dobrine posebnega družbenega pomena za pridelovanje hrane. Če bi imeli dovolj hrane, bi jo lahko izvozili in dobili zanjo pogonsko energijo in devize za uvoz surovin in strojev za kmetijstvo in industrijo. Danes pa smo v položaju, da moramo hrano celo uvažati, ker je sami ne pridelamo dovolj. V naši občini imamo po katastrskih podatkih kar 10889 ha kmetijskih zemljišč, če štejemo mednje njive, vrtove, travnike, sadovnjake, vinograde in pašnike. Vendar pa vlada tu določena specifika, namreč komaj 18 % vseh kmetijskih zemljišč je v ravnini, vsa ostala zemljišča pa so hribovita in hitro zaraščajo v gozd. Nekatera najboljša kmetijska zemljišča v ravnini so tudi v naši občini podvržena urbanizaciji, predvsem okoli Litije in Šmartna. Mnenja okoli pozidave teh zemljišč so zelo različne, s stališča pridelovanja hrane pa izredno pereča. Če namreč pozidamo 1 ha njive v ravnini, bodo najbrž minila desetletja, preden bomo uspeli • na drugi lokaciji usposobiti enako kvaliteto zemljišča, najverjetneje pa ga sploh ne bomo mogli usposobiti. Tem razmišljanjem nasproti se postavlja zahteva po razvoju krajev, jasno pa nam je, da si razvoja v naši občini nemara stijo naši čebelarji, prevozniki v drugih republikah, so bila lansko leto okužena. Ti naši prevaževalci pa so ga prenesli na slovenska tla. In kaj dela ta trenutno največji sovražnik čebelarjev? Prisesa se na spodnji del telesa čebele in se hrani z njeno krvjo. Čebele se s tem izčrpajo in umrejo. Borba proti njemu je še vedno velik vprašaj. Možno je dimljenje z raznimi domačimi in tujimi preparati, toda uspeh je pogosto dvomljiv. Do sedaj najbolj učinkovita in dognana obramba je izolacija okuženega območja, ki je povezana z disciplino in družbeno samozaščito. Marsikdo se bo vprašal, kaj ima družbena samozaščita pri tem. Veliko, zelo veliko. Važno je, da preprečimo dovoz čebel na naše območje, če nimajo veterinarskega potrdila. Področje naše občine je bogato z gozdovi, zlasti s kostanjem in smreko. Dosti čebelarjev pripelje na pašo k nam. Področje je veliko in kontrola je brez sodelovanja občanov skoraj nemogoča. Torej občani! Javljajmo vse zapažene premike čebel čebelarskemu društvu ali veterinarski inšpekciji. To naj bo naša naloga, saj imamo tudi mi radi med, ali ne? Prepričan sem, da uspeh ne bo izostal, in da nas bo tudi v prihodnosti spremljal šum teh pridnih in skromnih delavk. Premagali bomo tudi to težavo s skupnimi močmi. Grošelj Franc ■ prav vsi želimo. S to problematiko se bolj ali manj uspešno ukvarja v občini Kmetijska zemljiška skupnost od svoje ustanovitve v letu 1974 dalje. Važno pa je vedeti, da bomo prav v letošnjem letu v občini sprejemali nov prostorski plan, kjer bomo morali na samoupravni način te interese uskladiti in se tako dokončno opredeliti, katera zemljišča v občini bodo namenjena za trajno pridobivanje hrane. Kaj pa se nam dogaja v hribovitem svetu? Tudi tu neustavljivo in mnogo hitreje izgubljamo kmetijsko zemljo kot v ravnini. V Sloveniji je po oceni v opuščanju in zaraščanju četrtina vseh kmetijskih zemljišč. Nedvomno ta podatek lahko uporabimo tudi za področje naše občine in je glede na pretežno hribovita zemljišča gotovo celo prenizek. Pridelovalni stroški na hribovskih kmetijah so za 20 do 30 % višji kot v ravnini, zaradi česar si mladi ljudje poiščejo delo zunaj kmetijstva, na kmetijah pa ostajajo ostareli ljudje, ki zmanjšujejo obdelovanje zemljišč, v določenih primerih pa ga tudi popolnoma opuščajo. V kmetijstvu na področju naše občine je ta problem prisoten. Vemo, da potrebujemo hrano, in vemo, da je možno v naših hribih rediti govejo živino, kar je tesno povezano z rabo travnatega hribovitega sveta, ki ga zaraščata gozd in grmovje, če ga ne izkoriščamo za pridelovanje krme. Vemo tudi, da ljudje, ki so odšli s hribovskih kmetij, ne bomo več pridobili za kmetovanje v hribih brez ugodnih pogojev, ki pa bodo za našo družbo izredno dragi. Torej je naša naloga, da se pričnemo obnašati stabilizacijsko v tem smislu, da zagotovimo spodbudne ukrepe, ki bi dajali hribovskim kmetom primeren dohodek in socialno varnost. V občini imamo ustanovljeno Skupnost za pospeševanje kmetijstva, kjer se zbrana sredstva uporabljajo pretežno v gornje namene. Sredstva naj bi zbirale vse OZD in TOZD v občini. Ko se boste letos v vaši delovni organizaciji odločali o prispevku za pospeševanje kmetijstva, se boste morda lažje odločili, če boste vedeli, da bodo sredstva namenjena za pridelovanje hrane na hribovitem svetu - to pa je nedvomno tudi del naše stabilizacije. Lenka DIENTL, dipl. ing. agr. t- Delavci Gostinskega podjetja Litija čestitamo vsem občanom za praznik dela 1. maj. • Ob tej priliki se želimo zahvaliti za obisk v naših lokalih: Restavraciji Pošta v Litiji, Jerebov hram v Litiji, Kegljišče v Litiji, Majolka Šmartno pri Litiji, Gostišče ..Valvasor" v gradu Bogenšperk • še nadalje se priporočamo za obisk. Posebej želimo opozoriti občane na „Vinsko klet',' kjer prodajamo alkoholne in brezalkoholne pijače po izredno ugodnih cenah, ki so enake ali nižje od cen v trgovini. Postrežemo vam tudi ob nedeljah in praznikih. „Vinska klet" vam je na voljo vsak delavnik od 9. — 12. in od 15. — 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8. — 13. ure • Prav tako vas vabimo na Bogenšperk, kjer vas bo pomlajena ekipa postregla s pestro izbiro jedi in pijač. V tem gostišču lahko pripravimo tudi poročna kosila ((ohcet) in za druge zaključene družbe. Gostišče v gradu Bogenšperk je odprto vsak delavnik (razen ponedeljka) od 11. do 21. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. — 21. ure. LESNA INDUSTRIJA LITIJA Delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih zadev čestitajo ob dnevu O F in prazniku dela vsem občanom in jim želijo še mnogo delovnih uspehov. PREDILNICA LITIJA proizvaja kvalitetno bombažno kardirano in česano prejo, ter prejo iz sintetičnih in viskoznih vlaken. Svoje izdelke priporoča kupcem! TISKARNA SLOVENIJA Ljubljana Knjigoveznica Vače SGP Slovenija ceste — Tehnika TOZD IA Kresnice GIP BETON Zasavje TOZD Gradmetal Litija BEOGRAJSKA BANKA Temeljna banka Ljubljana AGENCIJA LITIJA KOVINARSKA Krško TOZD Transportne naprave Dole EMONA - MERKUR TOZD Centromekur Ljubljana BLAGOVNICA LITIJA SKUPŠČINA OBČINE LITIJA IUV TOZD Usnjarna Šmartno 1. MAJU Samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost Litija Družbenopolitične organizacije občine Litija MESARIJA in prekajevalnica Litija PKT KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA KOVINA Šmartno DELA DOM TIŠJE KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA MIZARSTVO Litija 29 EEQ Kardeljevo ime bo ostalo kot datum — je zapisal Miroslav Krleža. V spominu naših ljudi bo trajnejši od kakršnegakoli nagrobnega marmorja. 70-letnica rojstva tov. Edvarda Kardelja, njegove besede in misli bodo dajale vsebino vsem letošnjim proslavam in manifestacijam, zato je ta datum eden izmed tistih, kateremu bomo posvetili tudi v našem glasilu nekaj prostora. V obliki kratkega orisa boste lahko v nekaj nadaljevanjih spoznali življenje in delo Edvarda Kardelja, ki ga je pripravila učiteljica zgodovine v osnovni šoli Litija, Fani Kosmač: Kratek oris življenja in dela Piše: Fani Kosmač Edvard Kardelj je bil velik ljubitelj mladine, zato ji je posvetil delo »Potovanje skozi čas", v katerem je v preprosti in neposredni pripovedi prikazal razvoj človeške družbe, človekovo razvojno pot, hotenje in misel, njegov boj za obstanek, njegova prizadevanja za napredek. S to knjigo je Kardelj pripomogel, da so ljudje, predvsem mladi, bolje razumeli svet in človekovo družbo. Kljub svojemu teoretskemu delu, ki je zahtevalo vse njegove moči, je našel čas za umetnost bodisi literarno, glasbeno ali likovno. Rad je imel resno glasbo. Veliko njegovih del je nastalo ob poslušanju Beethovna, Haende-la, Rahmaninova, Šostakoviča ali VVagnerja. Neskončno je ljubil naravo. Ljubil jo je skraj- (Nadaljevanje s prejšnje številke) no nežno in občutljivo, kot je dano le redkim ljudem. Ljubil jo je celovito, tako kot življenje samo. Vesel je bil vsega živega kar je srečal v samotah gozda: cvetlic, dreves, gob, živali. Veselil se je školjk, rib, ki jih je ujel, in divjadi, ki jo je uplenil. Povsod je iskal lepoto in harmonijo. Članki in govori Edvarda Kardelja iz obdobja NOB so zbrani v knjigi Pot nove Jugoslavije (1946). Njegove povojne študije, razprave, govori in članki pa so objavljeni v devetih knjigah z naslovom Problemi naše socialistične graditve. Med posameznimi knjigami so najpomembnejše. — Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939) — Problemi socialistične politike na vasi (1959) — Socializem in vojna (1960) — Beležke o naši družbeni kritki (1966) — Razpotja v razvoju naše socialistične družbe (1966) — Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi (1972) — O sistemu samoupr. načrtovanja (1976) — Zgodovinske korenine neuvrščenosti (1975) — Smeri razvoja polit. sist. soc. samoupravljanja (1977) — Svobodno združeno delo (1978) ) Mnoga izmed njegovih del so prevedena v številne svetovne jezike (20) in so močno odmevala ; idi v mednarodnih diskusijah o problemih socializma kot svetovnega procesa. To še posebej velja za njegova dela o temeljih našega samoupravnega socializma in o politiki neuvrščenosti ter enakopravnih odnosih v mednarodnem delavskem gibanju. Edvard Kardelj je bil častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Srbske, Bosne in Hercegovine, Makedonije), častni doktor znanosti univerze v Ljubljani. Dobil je nagrado AVNOJ, Oktobrsko nagrado mesta Beograda. Bil je nosilec številnih jugoslovanskih in tujih odlikovanj, med drugim je dvakrat dobil Red junaka socialističnega dela. Za narodnega heroja je bil proglašen 20. decembra 1951. Imel je čin general—polkovnika v rezervi. Bil je tudi redni profesor politične ekonomije socializma na ljubljanski fakulteti. Umrl je po dolgotrajni in težki bolezni 10. februarja 1979 v Ljubljani. ^ Srečanje s prometnim miličnikom je za otroke pravo doživetje. (Foto: Zofka) Otroci iz vrtca so ga obiskali Večkrat pišemo in beremo v časopisih, da je otrok, udeleženec v prometu, povzročitelj prometne nesreče. Ob tem pa razmišljamo, kaj vse bi morali ob tem napraviti. Sistematično in postopno uvajanje otroka v promet je najbolj uspešno. Za to obliko imamo veliko možnosti tako starši, vzgojitelji, tovariši na cesti, prometni miličniki in vozniki. Že v VVO načrtujemo oblike in metode dela za načrtno prometno vzgojo. Otroka je potrebno popeljati v neposredno okolje in ga vzgajati, da bo pravilno doumel in ravnal. Miličnik kot osebnost je še do nedavnega vzbujal v očeh otrok, zlasti najmaljših, strah in trepet, namesto da bi ga spoznali kot človeka - tovariša, ki na cesti in ob različnih situacijah svetuje in pomaga. Ko smo z najmlajšimi udeleženci v prometu obiskali prometnega miličnika, je bilo to NOVICE IZ LITIJSKE SOLE Šolarji smo poskrbeli za lepši videz našega mesta (nadaljevanje prihodnjič) VZGOJA iN IZOBRAŽEVANJE Otrok in igra % Igra je osnovna aktivnost otroštva, posebno še v predšolskem obdobju. , Skozi igro se otrok uči, se razvija, spoznava samega sebe in svet okrog ' sebe, v igri se otrok sprošča in si pridobiva nove izkušnje. Otrokov razvoj se začenja s spočetjem. Razvoj do rojstva je odvisen od dednostnih činite-ljev, od zdravstvenega stanja matere, od njene prehrane in načina življenja ter od njenega psihičnega počutja. Ob rojstvu vstopi otrok v svet zelo aktivno - z jokom. Ves njegov nadaljnji razvoj je odvisen od cele kopice dejavnikov, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine: dednost, okolje in samoaktivnost. Na dejavnike okolja lahko bistveno vplivajo starši in osebe, s katerimi otrok živi. Posebno pozornost, dragi starši, posvečajte temu, da bo otrok enakovreden član vaše družine, da bo čutil, da je del večje skupnosti, ki se ji mora prilagajati in katera se prilagaja tudi njemu. Naučite otroka sodelovati z drugimi, da bo tudi sam sposoben življenja z drugimi. Poudariti pa bi želela še tole: tako, kot ima otrok svoje pravice (do hrane, obleke, počitka, igre, ljubezni in varnosti) imate tudi vi svoje pravice in svoje potrebe, zato ne dopustite, da bo otrok središče vaše družine, okoli katerega se bo vse vrtelo. S takim ravnanjem pripravljate sebi, predvsem pa otroku, prav slabo uslugo. Otroku skušajte ustvariti tako okolje, v katerem bo imel najboljše razvojne možnosti. Imejte otroka radi, skušajte se vživeti vanj in ga razumeti. To še ni razvajanje, ampak pravilna in smotrna pot, s katero omogočate otroku, da izkoristi vse svoje razvojne potenciale. Učite otroka v igri in z igro. Mnogi strokovnjaki so si edini v tem, da je obdobje prvih štirih let najbolj aktiven čas otrokovega telesnega in psihičnega, posebno še intelektivnega razvoja. Z različnimi vajami in s pravilno izbiro igrač lahko starši odločilno vplivate na otrokov razvoj. Prav o tem bo tekla beseda v naših prihodnjih pogovorih. Zavedajmo se, da igrača ni potrata in razkošje, ampak otrokovo prvo učilo. Prav tako velja, da najdražje igrače niso vedno tudi najprimernejše. Z igračo se otrok razvija, zato ni vseeno, kakšne igrače ima na razpolago. Nepravilno izbrana igrača bo otroka dolgočasila, ga utrujala in mu jemala voljo do igre, torej do otrokovega dela. V trgovinah je včasih težko najti primerno igračo. Nekaj zato, ker igrače niso razvrščene po starosti in obdobjih otrok, ki so jim namenjene, nekaj zato, ker so trgovine polne in je izbira velika. V nadaljnjih sestavkih si bomo ogledali, kakšne igrače so za otroka najprimernejše v določenem obdobju. dipl. psih. Dragica Mravlja Naše mesto je zadnja leta precej onesnaženo z raznimi odpadki. Okolje onesnažujemo mi sami. Prek časopisov, radia, televizije nas opozarjajo, naj poskrbimo za lepši videz našega okolja, vendar ostajamo gluhi za vsa ta opozorila. V ponedeljek je po pouku v razred stopila tovarišica razredničarka in dejala: „Učenci, danes je lep sončen dan, zato bomo izvedli očiščevalno akcijo"! Pospravili smo šolske potrebščine, zložili torbe v kot in se odpravili na delo. Razporedili smo se v skupine in začeli v vrečke nabirati preluknjene ponve, vrečke, papir, prazne steklenice, pločevinaste škatle in drugo navlako. Bili smo prijetno razpoloženi, saj smo vedeli, da opravljamo koristno delo, ki bo olepšalo naše mesto. Ko so bile vreče polne, smo jih odnesli na šolsko dvorišče, od tam pa so jih odpeljali na smetišče. Moramo priznati, da Litijani premalo pazimo na svoje okolje! Tudi jaz se včasih spozabim in vržem odpadke, ne da bi pogledal kam. Ko sem se vračal domov, sem sam pri sebi sklenil, da bodo odpadki iz mojih rok našli svoje mesto v košu z velikim trebuhom, ki je pogostokrat lačen. Take akcije, kot je bila naša, so zelo koristne, vendar želim, da bi se vsi občani bolj odgovorno obnašali ter da bi bilo naše okolje tako čisto, kot je bilo nekoč. Iztok Končar srečanje za otroke še posebno doživetje. Vedoželjno so ga spraševali o tem in onem ter si z zanimanjem ogledovali njegovo obleko. Vzljubili so ga, ker je znal prisluhniti njihovi govorici, radovednosti, in obljubili so mu, da ga bodo še obiskali. Sinreih Olga LESNA INDUSTRIJA LITIJA n.sol.o. Zagorica 1, Litija razpisuje JAVNO PRODAJO izbrisanih osnovnih sredstev ter materiala, in sicer: 1. ročne krožne žage MH 85 (Holz-her) 400,00 din 2. ročne krožne žage Tip 267 (Holz-her) 400,00 din 3. dva vrtalna stroja Holz-her 811 200,00 din 4. pištola avtomat belier 50,00 din 5. oblic el. ročni MH tip 223 600,00 din 6. avtodvigalo Eskavator brez motorja 7. lokomotiva parna Wolf 24 KW 8. motor diesel FAP 4 valni 30.000,00 din 9. 5 ročnih računskih strojev FACIT 100,00 din 10. pisalni stroj ZETA 200,00 din 11. pisalni stroj Rheinmental 200,00 din 12. telefonski aparati ATA 5,00 din 13. kombinirane škarje RŠ-17 500,00 din 14. elektro črpalke 15. elektro motorji 16. razne cevi od sušilnice 17. odpadni ultrapas 18. razne barve, laki razredčila, klinasta jermena 19. francoska nasadila, kljuka PVC. Vsi navedeni materiali in stroji imajo značaj odpadka oz. odpadnega železa. Pri cenah materialov pod št 14 do 19. je 50 do 80 % popust V cenah ni vključen prometni davek. Prodaja bo potekala dne 29. 4. 1980 od 13. do 16. ure, in sicer za sredstva navedena pod št 1 do 16. v prostorih LESNE v Zagorici 1. pod št 17 do 19 pa v prostorih TOZD mizarska proizvodnja v Šmartnem. Informacije dobite na tel.: 881-511 int 38 od 8. do 9. ure. PKT- LITIJA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PROIZVODNJO, KOOPERACIJO, TRGOVINO p. o. v ustanavljanju LITIJA, Cankarjeva c. 1 Vabi k sodelovanju in na podlagi sklepa začasnega sveta objavlja naslednja prosta dela, oziroma naloge: 1. Vodenje in organiziranje proizvodnega procesa (en delavec) 2. Vzdrževanje opreme in delo na avtomatskih pro-iz. strojih (dva delavca) 3. Skladiščna opravila in priprava dela (dva delavca) 4. Delo na avtomatskih proizvodnih strojih (šest delavk-delavcev) 5. Administrativna dela in naloge (ena delavka) 6. Čiščenje prostorov in kurirske naloge (ena delavka) Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1: — SSI ali VKV delovodje strojne stroke — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organiziranja — trimesečno poskusno delo. Pod 2: — poklicna šola strojne stroke — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok Pod 3 in 4: — Dokončana osemletka — enomesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok Pod 5: — SSI izobrazba ekonomske ali administrative smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — znanje stojepisja — dvomesečno poskusno delo Pod 6: — dokončana osemletka — enomesečno poskusno delo Pod točko 2., 3 in 4 je delo dvoizmensko. Delo združujemo za nedoločen čas. Stanovanj ni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih del in nalog sprejema PKT—LITIJA, 61270 LITIJA, Cankarjeva 1; 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. r Iz matičnega urada vi. Na območju občine Litija so bila v mesecu marcu naslednja matična dejstva: V mesecu februarju se je rodilo 20 otrok, od tega 8 deklic in 12 dečkov. V mesecu marcu se je rodilo 20 otrok, od tega 9 deklic in 11 dečkov. Na gradu Bogenšperk se je meseca marca poročilo 12 parov, od tega so bili trije pari z območja naše občine. Poročili so se: Mlakar Izidor, avtomehanik iz Litije in Agrež Marjeta, defektologinja iz Litije; Sovre Alojz, strugar iz Hrastnika in Gorišek Alenka, admi-nistratorka iz Zagorja ob Savi; Golob Stanko, delavec iz Moravske gore in Poglajen Bra-nislava, šivilja iz Cerovice; Ristič Igor, kemični laborant iz Zagorja ob Savi in Vidic Lijana, študentka iz Zagorja ob Savi; Butkovič Staško, kovinostrugar iz Trbovelj in Erker Ksenija, strojna tehnica iz Trbovelj; Slokan Dušan, RTV Mehanik iz Hrastnika in Kralj Dragica, študentka iz Hrastnika; Ritter Aleksander, skladiščnik iz Zagorja ob Savi in Kalin Ljubica, administratorka iz Litije Golob Milan, vzdrževalec iz Hrastnika, in Grošelj Jana, prodajalka iz Zagorja ob Savi V mesecu marcu so umrli: Kalan Jakob, star 73 let, iz Jevnice, Kres Edvard, star 50 let, iz Litije, Stojanović Ivica, stara 10 let, iz Litije, Škofic Viktor, star 53 let, iz Hotiča, Vodišek Angela, stara 78 let, iz Mamolja, Bajde Marija, stara 75 let, iz Litije, Hauptman Pavla, stara 84 let, iz Smartna pri Litiji, Južnik Ana, stara 80 let, Dom Tišje, Črni potok, Pevec Ivanka, stara 66 let, Dom Tišje, Črni potok, Škapin Pavla, stara 16 let, Dom Tišje, Črni potok, Cilenšek Alojz, star 93 let iz Tihaboja, Kepa Stanislava, stara 59 let, iz Gobnika, Sotlar Alojz, star 45 let, iz Gobnika, Zlembergar Anton, star 68 let, iz Brgleza. ^ 1 1 Wa ■' Ureja: Tone Praprotnik Zelezničarska stavka leta 1920 V revolucionarnem obdobju po I. svetovni vojni so bili železničarji skupaj z rudarji najstarejša, najmočnejša in najbolj organizirana sila slovenskega proletariata. Železničarji so dali tako v številčnem kot akcijskem pogledu odločilen prispevek k izoblikovanju komuni- J Alojz Simončič iz Litije je eden izmed 11 še živečih udeležencev stavke železničarjev v Ljubljani na Zaloški cesti pred 60. leti. stičnih političnih in sindikalnih organizacij na Slovenskem, iz njihovih vrst je izšla večina najbolj agilnih partijskih organizatorjev in agitatorjev. Železniška in splošna stavka leta ,1920 pa je bila višek razrednih spopadov v takratni Jugoslaviji, kjer so železničarji pokazali izredno DELAVSKA UNIVERZA LITIJA razpisuje v šolskem letu 1980/81 INFORMATIVNI VPIS v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLSKE OBLIKE — ekonomska srednja šola — tehnična prometna šola — gradbena tehnična šola ' — delovodska elektro šola — delovodska gradbena šola — delovodska kovinarska šola — administrativna šola — poklicna elektro šola — poklicna kovinarska šola — poklicna gradbena šola — poklicna šoferska šola — osnovna šola USPOSABLJANJE ZA DELA IZ POKLICEV — gostinstvo — gradbena stroka — lesna stroka — voznik viličarja — težka gradbena mehanizacija RAZNI TEČAJI — strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki nemški in angleški - začetni in nadaljevalni, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjači, minerji, priprava na višješolski študij Prijave od 10. aprila 1980 do 30. septembra 1980. Informacije na upravi DU, telefon 881-182 - Občanom priporočamo obisk knjižnic v Litiji, Šmartnem in Gabrovki ter kino-predstav v Šmartnem. : i Danes nasvet za gospodinje, ki rade presenečajo svojo družino, predvsem pa razveseljujejo otroke. Čeprav še ni poletje in čas za sladoled, vendar vseeno priporočam POPEČEN SLADOLED. Da bi pekli sladoled v ogreti pečici? Zamisel kar neverjetno zveni, pa je vendar uresničljiva. Pod zaščitno plastjo stepenih beljakov (snega) ostane sladoled tudi v pečici mrzel. Seveda pa ga moramo nato tudi takoj ponuditi. i. Za štiri osebe potrebujejo: 2 beljaka, 50 g sladkorja, 1 zavitek sladoleda Beljaka stepemo v zelo trd sneg. Sladkor dodajamo zelo počasi. Nato damo sladoled na podstavek ali že kar v posodo, kjer bomo pekli in ga okrog in okrog obložimo s snegom. Z žlico oblikujemo površino. Pečico segrejemo na 250 stopij. Sladoled damo na najvišjo rešetko v pečici in počakamo, da se sneg rjavkasto zapeče. Bodimo zraven pečice, ker je to zelo hitro. K sladoledu lahko dodamo sadje ali razne prelive (sadne ali orli). Pa veliko veselja in dober tek! Mojca razredno zavest. Odprava protokola sporazuma (protokol sporazum je bil kolektivna pogodba med zvezo prometnih in transportnih delavcev in uslužbencev Jugoslavije ter ministrstvom za promet) in zamenjava le-tega z začasnim pravilnikom, ki je železničarjem odvzel že priborjene pravice, je zbudila in dobesedno prisilila izkoriščane k uporu. Z začasnim pravilnikom je novi prometni minister dr. Anton Korošec, kateremu so le nazadnja-ki pravili „pameten in varčen mož", železničarjem odvzel osemumi delavnik, starostno in bolniško zavarovanje, prikrajšal jih je pri plači in drugih prejemkih, kurilniške in še nekatere delavce uvrstil v nižje plačilne razrede, nekaterim podaljševal delovni čas, ne da bi jim bil za to pripravljen kaj plačati itd. Datum začetka stavke so zastopnikom slovenskih podružnic sporočili 10. aprila, ko se je sestal osrednji odbor Splošne železničarske organizacije za Slovenijo. Na shodu, ki je bil dan pred stavko v Ljubljani na Krekovem trgu in na katerega so vabili z letaki „Delavci in delavke, vse pošteno in trpeče prebivalstvo, udeležite se vele-važnega shoda v najmočnejšem številu!", so govorniki zahtevali uveljavitev protokola sporazuma in ukinitev začasnega pravilnika, spoštovanje 8-urnega delovnika, 120 do 200-odstot-no zvišanje plač in uvedbo že-lezničarskih svetov. Podobni shodi so bili tudi po drugih že-lezničarskih središčih, podobne so bile tudi zahteve, ki so jih izražali drugi delavci. Splošna zelezničarska stavka na južni in državni železnici je izbruhnila v noči od 15. na 16. april in je zajela vso Jugoslavijo. Železniški tiri so v nekaj urah opusteli omrtvičene so bile zavoljo njih tudi tiste redne proge, kjer so bili železničarji še pripravljeni delati. Stavkajoči so pustili vlake tam, kjer jih je pač ujel čas, napovedan kot za- VARNOST D. O. VARNOST o. sob. o. TOZD Varovanje premoženja Ljubljana — Moste vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil VEČ VARNOSTNIKOV ZA OBMOČJE LJUBLJANA-MO-ST E-LITIJA-ZA-GORJE Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — dokončana osemletka — primerne moralnopoli-tične lastnosti — uspešno opravljen preizkus znanja (Ur. list S RS št. 27/76), ki ga je varnostnik obvezen opraviti v poizkusnem delu Poizkusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestil OD. Rok prijave je 15 dni po objavi. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Ljubljana-Mo-ste, Proletarska 1/111 in DE Litija, Ponoviška 6. - Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh. četek stavke, pogasili so ognje, pozaprli kurilnice. Tudi delavci iz drugih panog so se pridružili železničarjem, podprli so jih ne le moralno, pridružili so se jim s stavkami. Po prejšnjem dogovoru z njimi so tako 20. aprila začeli stavkati kočevski rudarji in radeški papirničarji, naslednji dan so se jim pridružili trboveljski, zagorski in hrastniški rudarji, le-tem steklarji, za njimi knapi iz Senovega, lesni delavci iz Kočevja .... Solidarnost je bila živa, zavest, da je v množičnosti moč, močna. Svojo solidarnost pa so izkazovali delavci tudi na delavskih zborovanjih, tako na primer v Kamniku, Kranju, Tržiču in Kočevju. Bilo je tudi veliko akcij stavkajočih — pri Trojanah so bili požagani telefonski in brzojavni drogovi, porezane žice; v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku so rudarji zasedli železniške postaje, v Trbovljah so zavzeli tudi pošto, odstavili občinski svet, izvolili novega in razglasih sovjetsko republiko .... V Ljubljani so se železničarji zbirali kljub prepovedi. Tako so se zbrali 21. aprila v Takškarje-vem gozdu, kjer so govorili člani stavkovnega odbora Makuc, Zorga, Perdan. Zelo pomemben shod je bil popoldne 23. aprila na Fužinah pri Ljubljani. Na njem se je zbralo približno dvatisoč ljudi, ki jim je Makuc sporočil začetek splošne stavke in naročil, naj se drugega dne zberejo pred tramvajsko remizo na Zaloški cesti. Po sedmi uri, 24. aprila, so se demonstranti začeli zbirati pred tramvajsko remizo na Zaloški cesti. Do osme ure se jih je zbralo okoli dvatisoč,novi pa so še vedno prihajali. Med njimi so bili tudi nekateri delavski voditelji dr. Milan Lemež, Viktor Kolesa. Zbrani so se postavljali v povorko, na čelo so stopile ženske, ker je Perdan menil, da policija nanje ne bo streljala. Vlada je policiji ukazala, da mora na vsak način prepričiti demonstrantom pot v mesto Orožniki so povorko pričakali s puškami in bajoneti. Pregovarja li so demonstrante, ki so hodi! naprej, naj se razidejo. Počili sc streli. Na Zaloški cesti je v lu žah krvi obležalo 13 mrtvih dvanajst moških in petletn deklica, več desetin pa je bile ranjenih. Del demonstrantov sc je v skupinah napotil v mesto, okoli petsto se jih je zbralo na močno zastraženem prostoru pred hotelom Slon, kjer jim je spregovoril Golouh. To je bil dotlej največji in najbolj krvav razredni spopad v jugoslovanski državi. Po tem vrhuncu razrednega boja je buržoazija v nekaj dneh zlomila stavko, temu pa so sledile števil ne aretacije in množični odpusti stavkajočih železničarjev z dela. Z odlokom tovariša Tita ji; bil 20. januarja 1950. leta 15. april proglašen za dan železničarjev Jugoslavije. V njem je med drugim zapisano: Čeprav je bil veliki štrajk za dušen v krvi in čeprav ga je vladajoča buržoazna klika zlomila, je vendarle važen zgodovinski dogodek našega delavskega gi banja zato, ker je v njem prišla do izraza popolna enotnost organiziranost in odločnost železničarjev, enotnost in solidai nost delavskega razreda Juge slavije in ker je v tem krvav obračunu vladajoča buržoa/ pokazala svoj pravi obraz pr< narodi Jugoslavije. Da bi p< črtali značaj revolucionar borbe železničarjev, da bi da priznanje železničarjem Jug slavije za njihovo udeležbo osvobodilni borbi narodov goslavije, da bi še zlasti pour' rili značaj samopožrtvovalm in herojskega dela železničarj pri izgradnji nove socialističi Jugoslavije, odločam, da se 1 april proglasi za dan železnica) jev Jugoslavije in ga bodo v pri hodnje proslavljali v vseh eno tah in ustanovah jugoslovanski! železnic. Odbor udeležencev družbenega dogovora o združevanju sredstev za pridobivanje poslovnih prostorov za namene servisnih in drugih dejavnosti malega gospodarstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija razpisuje na podlagi sklepa, sprejetega na seji dne 4.4.1980 Javni natečaj za oddajo v najem neopremljenega poslovnega prostora v Litiji, Valvasorjev trg 11, za opravljanje gostinske dejavnosti. Prostori so v kletni etaži in v celoti adaptirani . Poslovni prostori obsegajo: dve gostinski sobi, kuhinjo, sanitarije za zaposlene in ločene sanitarije za goste. Skupna površina vseh prostorov znaša 69,25 m2 POGOJI ODDAJE POSLOVNEGA PROSTORA: 1. Izklicna cena za najemnino je din 50,75 za m2 2. Ponudnik se mora obvezati plačevati vse druge obratovalne stroške in komunalne storitve. 3. Ponudnik se je dolžan s sedanjim najemojemalcem dogovoriti o povrnitvi stroškov, ki jih je le-ta imel s finalnimi deli pri ureditvi poslovnih prostorov in z nabavo opreme. 4. Ponudnik mora izpolnjevati pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja. 5. Ponudnik je dolžan ob sklenitvi najemne pogodbe vplačati na račun stanovanjske skupnosti lastno soudeležbo v višini din 8.000.- Za plačilo soudeležbe bo sklenjena pismene pogodba. Poslovne prostore bomo oddali najugodnejšemu ponudniku za nedoločen čas. Najugodnejši ponudnik bo začel plačevati najemnino s 1.5.1980. Interesenti naj vložijo ponudbo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Ulica solidarnosti 5. Ponudba mora biti dostavljena v zapečateni ovojnici z napisom: Javni natečaj za poslovni prostor Valvasorjev trg 11. Rok za sprejemanje pismenih ponudb je do vključno 12. 5.1980.0 sklepu odbora glede izbire najugodnejšega ponud- nika bodo ponudniki pismeno obveščeni Odbor udeležencev družbenega dogovora ŠPORT IN REKREACIJA • SPORT 17S REKREACIJA * PLANINSTVO Planinci na občnem zboru Litijski planinci so se v petek, 14. marca, zbrali na rednem občnem zboru. Pregledali so rezultate dela v preteklem letu, sprejeli program dela za leto 1980, nagradili s priznanji nekatere prizadevne člane ter izvolili nove organe društva. Zbora so se poleg 130 domačih planincev udeležili tudi predstavniki planinskih društev Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Dol pri Hrastniku ter predsednik meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev. V imenu Planinske zveze Slovenije je zbrane pozdravil Marjan Oblak. KOŠARKA 1M Na začetku zbora je predsednik skupščine občine Litija podelil priznanja predsednika republike trem zaslužnim delavcem PD Litija. Medaljo dela s srebrnim vencem sta prejela Mirni Cvek in Feri Tičar, medaljo dela z bronastim vencem pa Albin Jesenšek. Planinsko društvo Litija je imelo v letu 1979 736 članov, od tega 350 članov, 100 mladincev in 286 pionirjev. Delo je potekalo v štirih komisijah oz. odsekih: gospodarski komisiji, 5 MINUT Ana Mohar Na občnem zboru Planinskega društva Litija si bila izvoljena za predsednico društva. Kaj pomeni zate ta funkcija? „Predvsem veliko obveznost." ' Bo sedaj v društvu drugače? „Niti ne. Naši cilji bodo ostali isti. To je pridobivanje čim večjega števila občanov v članstvo, razširitev planinstva v druge kraje občine, pridobivanje novih kadrov, ml. vodnikov in mentorjev in na splošno nadaljevati sedaj uspešno planinsko dejavnost". Ana Mohar Glavni problem? „Janče! Dom na Jančah je potreben temeljite sanacije. Tu bom imela nedvomno največ dela". Tvoje „trofeje? " „Sem planinski vodnik. Ponosna sem na lansko osvojitev Mont Blanca, leto dni poprej pa sem bila na Grossglocknerju. Tudi v Visokih Tatrah sem že bila. Sicer pa sem prehodila slovensko transverzalo, Savinjsko pot, dvakrat Zasavsko in Badju-rovo in še kaj" . Kaj misliš o nedograjenem domu na Slivni, ki že vrsto let ničemur ne služi? „Potrebno bi ga bilo do konca zgraditi in usposobiti za planinsko-turistično dejavnost. Dom ima zelo lepo lego in bi bil primeren za oddih delovnih ljudi. Še najbolje bi bilo, če bi ga odkupila ena izmed litijskih OZD in ga preuredila v dom odprtega tipa". . markacijskem in mladinskem odseku ter izletniški komisiji. Razveseljivo je, da je veliko zanimanja za planinsko dejavnost prav med mladimi. Mladinski odsek združuje planinske skupine osnovnih šol Šmartno in Litija ter skupino srednješolske mladine v Šmartnem. Z delom so pričele tudi planinske skupine na osnovnih šolah Dole, Gabrovka in Sava. Mladinski odsek je v 1. 1979 izvedel 28 izletov, priredil planinsko šolo, ki jo je uspešno zaključilo 33 planincev, ter organiziral več predavanj. Pionirji so bili na tradicionalnem srečanju zasavske planinske mladine na Gorah nad Bistrico ob Sotli, kjer so uspešno sodelovali na kvizu in na orientacijskem tekmovanju. Trije mladi planinci so preživeli teden dni v taboru v Bavščici. Mladi že vrsto let sodelujejo v akciji Pionir—planinec, kjer tekmujejo za bronasti, srebrni in zlati znak. Številnim priznanjem, ki so jih prejeli prejšnja leta, so letos dodali nova. Na občnem zboru so dobili bronasti znak: Igor Potisek, Mari in Darko Ceglar, Janez Skubic, Saša Koprivnikar, Robi Kos in Sabina Motoz. Alenka Bernik je dobila srebrni znak, zlatega pa Igor Jurič. Tudi člani radi krenejo na planinska pota. Komisija za iz-letnišvo je lani izvedla kar 18 izletov, na katerih je bilo 447 planincev. Člani PD Litija so organizirano obiskovali točke Badjurove krožne poti, Zasavske transverzale, Savinjske poti ter Slovenske transverzale. Udeležili so se treh tradicionalnih akcij: pohoda na Stol, tabor ljubljanskih planinskih društev in dneva planincev. Trikrat so se podali tudi v tujino, skupina planincev je osvojila Mont Blanc. Tudi po- ročilu izletniške komisije je sledila podelitev znakov: značke Badjurove krožne poti so prejeli: Anica in Vojko Mohar ter Maja in Špela Lesjak; za prehojeno Zasavsko transverzalo sta prejela znak Ančka.in Franc Kra!: Markacijski odsek je skrbel predvsem za obnovo Badjurove krožne poti. Pot, ki poteka po obronkih Litije, ima 19 kontrolnih točk. Od otvoritve pred šestimi leti do danes jo je prehodilo 443 planincev. Društvo skrbi za Dom II. grupe odredov na Jančah. Postojanka je v preteklem letu poslovala uspešno. Planinci so na zboru sklenili, da bodo v letu 1980 bolj poskrbeli za vzdrževanje postojanke. Prva in glavna naloga, ki so se je že lotili, je napeljava vodovoda. Na občnem zboru so bili izvoljeni novi organi društva. V naslednjem mandatnem obdobju bo društvo vodila Anica Mohar. Ob zaključku je predstavnik osrednje slovenske planinske organizacije podelil priznanja Planinske zveze Slovenije najzaslužnejšim članom PD Litija. Bronasti častni znak ŽZS so prejeli: Albin Ankon, Helena Friškovec, Franc Gorenc, Jože Gretič, Albin Jesenšek, Franc Kralj, Anica Mohar, Ivan Pavlica, Mija Razpotnik in ing. Franc Štrus. Srebrni častni znak PZS sta prejela Vinko Damjan in Marko Dernovšek. Zlati častni znak PZS so prejeli: Andrej Cirar, Mirni Cvek, Robert Kastelic, Marija Konjar, Franc Penik, Jože Sirca, Feri Tičar. Po občnem zboru so planinci prisluhnili besedam Lojzeta Hostnika, ki jim je ob diapozitivih pripovedoval o vzponu litijskih planincev na Mont Blanc. Razp0tnik Pestra sezona Glavna namiznoteniška akcija v sezoni 79/80 je nedvomno bilo regijsko prvenstvo za pionirje in pionirke, ki je bilo v telovadnici v Šmartnem. Litijski mlajši pionirji so na tem prvenstvu zasedli 2. mesto, prav tako pa so bile druge tudi mlajše pionirke. Na medregijskem tekmovanju v Zalogu so pionirke v dvojicah zasedle 3. do 4. mesto (Vrisk, Govekar), Vrisk Liljana pa je pri posameznicah zasedla 5. mesto. Na pravkar končanem Zasavskem prvenstvu so tako pionirji kot pionirke zasedli 3. do 4. mesto. V posameznih kategorijah so prvaki za sezono 1979/80 pri pionirkah ekipno ŠŠD Tišje (Šmartno), pionirji posamezno R. Kos, pionirke posamezno L. Vrisk, člani posamezno F. Stopar, ml. veterani J. Kobal, st. veterani V. Pajer in Predilnica v konkurenci °ZD- T. B. V zadnjem kolu — 7. mesto Litijske košarkarice so končale s tekmovanjem v ženski super košarkarski ligi Slovenije. Glede na močne ekipe v ligi in igralske težave, je plasma na 7. mesto povsem realen in ga ne moremo oceniti kot neuspeh. Tik pred pričetkom prvenstva je namreč prenehala igrati 187 cm visoka Mira Pevec, kar se je ekipi vsekakor močno poznalo, saj v kratkem času ni bilo možno uigrati nove igralke na mestu centra. Trener ekipe Tone Lebinger ocenjuje, da bi ekipa bila morda sposobna osvojiti tudi 6. mesto, vendar pa je tudi uvrstitev na 7. mesto realna. Tatjana Milinkovič in Miša Urbič sta bili gonilna sila ekipe, za sedanjo generacijo igralk pa pod vodstvom Duše Piršič že prihaja nova generacija igralk. V jeseni bo tekmovanje za ženske nekoliko spremenjeno, do takrat pa bo ekipa nekatere elemente igre še popravila. KONČNA LESTVICA SUPER SKL ZA ŽENSKE: 1. Marles 2. Alpina 3. Pomurje 4. Sava 5. Mengeš 6. Jesenice 7. Litija 8. Maribor 14 13 14 11 14 10 14 8 14 6 1 981:737 26 3 1036:884 21 4 953:772 20 6 814:774 16 88 847:854 12 14 5 9 867:1015 10 14 2 12 627:924 4 14 1 13 823:988 2 T.B. KOLESARSTVO AA skozi Litijo Letošnja vsakoletna mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria — 14. po vrsti - bo potekala tudi skozi Litijo. Pisana karavana izredno močnih kolesarjev iz Jugoslavije in tujine bo prispela v Litijo 9. maja okrog 11. ure. Cilj te etape, ki se bo pričela v Velenju, bo na Bogenšperku. V okviru izvršnega odbora Predsedstva OK SZDL Litija je bil oblikovan tudi poseben odbor za sodelovanje pri organizaciji poteka te mednarodne dirke skozi našo občino, saj se ne zgodi preveč pogosto, da bi v naši občini potekala kakšna mednarodna športna prireditev. Celotna dirka bo imela 5 etap, start bo v Murski Soboti, cilj pa v Portorožu. Dirka bo trajala 5 dni in se bo pričela 7. S. v Murski Soboti, potekala pa bo prek Velenja, Maribora, Dravograda, Litije (Bogenšperka),Ljubljane, Vrhnike, Nove Gorice, delno Italije do Portoroža. Skupna dolžina proge je 703 km. Na dirki bodo sodelovali kolesarji iz 9 držav; Švedske, Čehoslovaške, Liechtensteina, Italije in Jugoslavije. Iz Jugoslavije bodo na dirki vozili olimpijski kandidati Ropert, Udovč, Zanoškar, Polončič, Rakuš, Bulic, Vitaso-vić, Valčić, Čolig in Pavlic. Pisana karavana kolesarjev bo privozila v Litijo po Zasavski cesti mimo Kegljišča, pri spomeniku na Trgu svobode zavila v levo na Valvasorjev trg, po zgornji cesti v Šmartno in nato na Bogenšperk. Istega dne popoldne bodo kolesarji sodelovali še na prireditvah v Ljubljani v okviru obletnice osvoboditve Ljubljane. T, B. NOGOMET Dober start članov Litijski nogometaši so dobro startali v drugem delu prvenstva v drugi republiški ligi - Vzhodna skupina, saj so v gosteh z vodilnim Kladivarjem igrali neodločeno, doma pa so premagali selekcijo Koroške. RAZPORED TEKEM ČLANOV V MAJU JE NASLEDNJI: 11. 5. Litija:Kladivar 18. 5. Koroška: Litija 25. 5. Litija:Aluminij MLADINCI PA BODO V MAJU IGRALI NASLEDNJE TEKME: 4. 5. Pragersko:Litija 11. 5. Litija:Usnjar (Šoštanj) 18. 5. Vransko:Litija 25. 5. Litija:Maribor Hotič vodi V občinski ligi so nogometaši odigrali 12. kolo, oziroma prvo spomladansko kolo. Ekipa Hotiča je očitno najbolje pripravljena, saj še nobene tekme ni izgubila. LESTVICA PO 12. KOLU JE NASLEDNJA: 1. Hotič 11 10 1 055:19 21 2. Dolina 11 5 4 2 39:22 14 3. Šmartno 11 6 2 3 37:24 14 4. Ribče 11 5 3 3 47:35 13 5. Zavrstnik 11 6 1 4 42:44 13 6. Dobrava 11 4 34 26:23 11 7. Polšnik 11 4 25 32:37 10 8. Dole 10 3 1 6 28:37 7 9. Gradec 10 30 7 22:41 6 10. Sava 10 2 1 7 23:41 5 11. Tišje 11 209 21:46 4 T.B. T.B. z regijskega prvenstva za pionirje in pionirke v Šmartnem. BRILE J ZANKA .samostojni rajši). Podrobne informacije o obrtnik. Ulica Luka Svetca 3, sprejemu v delovno razmerje LITIJA - VABIM K SODE- dobite na omenjenem naslovu. LOVANJU 2 šivilji (lahko sta- Izmenjalna koncerta — Moški pevski zbor iz Gabrovke je sodeloval 21. marca na koncertu v Trebnjem, kamor ga je povabil domači zbor „Trimo." Teden dni pozneje pa so Trebanjci vrnili Gabrovčanom obisk. Nad sto poslušalcev iz Gabrovke in okolice je prisluhnilo ubranemu petju domačinov in 25-članske-mu mešanemu zboru iz Trebnjega, ki ga vodi zborovodja Ivo Matoš. Za prijetno vzdušje sta z vezno besedo poskrbela Anica Bostič in Vinko Resnik. Po koncertu se je srečanje nadaljevalo z družabnim večerom, kjer se je sodelovanje med zboroma še utrdilo. Dvanajsta pevska revija - V Litiji se že ves april pripravljajo na XII. revijo Zasavske pevske skupnosti, ki bo v soboto, 26. aprila 1980, ob 17. uri popoldne v dvorani na Stavbah. Prireditelji računajo, da bo na koncertu sodelovalo nad 20 zborov iz vsega Zasavja — to je od Jevnice do Radeč. ZKO in KS Litija bosta z revijo počastila obletnico ustanovitve OF in delavski praznik - 1. maj. Obisk gledališču — Osnovna organizacija sindikata šmarske osnovne šole je organizirala obisk v ljubljanski Operi, kjer so si opero „Hoff-manove pripovedke" poleg članov kolektiva in upokojencev ogledali tudi drugi Šmarča-ni — ljubitelji tovrstne umetnosti. Poživitev dela ZKO Litija — V drugi polovici aprila bo v Litiji izredna konferenca Zveze kulturnih organizacij občine Litija. Na njej bodo ocenili dosedanje delo in sprejeli okvirni delovni program za prihodnje leto, obenem pa na novo postavili izvršni odbor te organizacije, ki se že vrsto let bori s kadrovskimi težavami. Poskušali bodo ustanoviti tudi razne komisije, ki bi prevzele posamezna delovna področja. B.Ž. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija Bernik (lektor), Mojca Lebinger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: IBM - Dnevnik. Tisk: Tiskarna ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.