/Primorski Št. 45 (15.489) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.__________________________ TRST-U.Montecchi 6-Tel. 040/7796600_______ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IKfM I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPED. IN AB8. POST. GR. T/50% C REDI JO VC00PERATIV0 ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-JULIJSKE KRAJINE NEDEUA, 25. FEBRUARJA 1996 M še otok sredi Evrope Bojan Brezigar Tržaški tisk je vCeraj z velikim poudarkom raz-bobnal »novico«, da sta Trst in Gorica med italijanskimi mesti, v katerih je odstotek upokojencev najvišji v državi. Trst zaseda kar prvo mesto s 47 odstotki upokojencev, Gorica pa je na solidnem tretjem mestu z 38,8 odstotke. Resnici na ljubo je veliko presenečenje zelo težko razumljivo. Že več kot dvajset let namreč priložnostno pišemo o pojavi, ki si ga naše mesto ne more šteti v čast, a je tako zelo značilen, da ga že rutinsko obravnavamo z velikim nezadovoljstvom, ker je dejansko pokazatelj propadanja nekega mesta. Pred dvajsetimi leti smo imeli vsaj alibi, da je bil Berlin najstarejše mesto v Evropi. Danes to že zdavnaj ni več, saj je združitev Nemčije napolnila tudi staro prestolnico z mladimi silami. Tako ostaja Trst otok sredi Evrope, kot da bi ga še vedno obdajala železna zavesa. Težko je pripisati odgovornost za to samo enemu krivcu. Nedvomno pa nosijo levji delež odgovornosti sile, ki že desetletja zapirajo vrata sodelovanju z naravnim zaledjem in z ustvarjanjem napetosti ob meji vztrajajo pri ločevanju ljudi na dva tabora. V takem ozračju ni mogoče govoriti o razvoju, saj bo vsak resen podjetnik -pa tudi vsak resen politik - dobro premislil, preden bi se odločil za pobudo, ki bi Trstu prinesla novega razvoja in novih delovnih mest ter bi zajezila odliv mladih boljšim trgom naproti. Ta politika zapiranja do zaledja se še ni končala. To skoraj vsakodnevno ugotavljamo, ko govorimo in pišemo o slovensko-ita-lijanskih odnosih, pa tudi ko poročamo o porajanju novega fašizma in o odnosih oblasti do naše manjši -ne; dogajanja v zvezi s slovenskimi šolami so dokaj zgovoren primer. Zato »novica« o visokem odstotku upokojencev sploh ni novica. Bila bi, ko bi podatki kazalo na pomladitev prebivalstva. Res ni razloga, da jo nekateri obešajo na veliki zvon kot negativni pojav Trsta; to je namreč samo posredno, kot neizbežna posledica odnosa do Trsta in s Trstom. Je torej stanje brezizhodno? Morda ne, čeprav je treba ugotoviti, da nova politika Občine in Dežele še zdaleč ne zadostujeta. Tržaške vzvode očitno manevrirajo drugje. g Načrt za omejitev prometa g v tržaškem središču TRST - Jutri bodo na tržaški občini uradno predstavili že dalj časa pričakovani načrt za preureditev ali bolje rečeno za omejitev prometa v mestnem središču. Po neuradnih informacijah bo županov odlok stopil v veljavo prve dni marca in bo uvedel prepoved prometa za vozila brez katalizatorja v večjem delu me- sta, predvsem na osi od Senenega trga do železniške postaje, pa še več drugih omejitev in prepovedi. Razlog za tako drastični poseg je nezadržno in vedno bolj nevarno naraščanje onesnaženja zraka zaradi izpušnih plinov vozil, ki je preseglo vse dovoljene mere in je že hudo škodljivo za zdravje. Na 3. strani I Bosno: Bildt prepričuje sarajevske Srbe SARAJEVO - Poveljnik Iforja admiral Leighton Smith, visoki mednarodni predstavnik Carl Bildt in predsednik parlamenta bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik so se včeraj v Vo-gošči sešli s tamkajšnjimi prebivalci srbske narodnosti, ki želijo zapustiti to sarajevsko predmestje. Bildt je prestrašenim in jeznim Srbom sicer zagotavljal, da bo za njihovo varnost poskr- bljeno, čeprav je Vogošča od petka pod nadzorom vlade Federacije BiH, vendar so zborovalci vztrajali, da se želijo izseliti. Admiral Smith je na koncu srečanja popustil pritiskom in sprejel odločitev, po kateri bodo enote Iforja vojaškim vozilom bosanskih Srbov dovolile vstop v sarajevska predmestja, da bodo lahko evakuirala srbsko prebivalstvo. Na 9. strani IRAK / VLADAR JIM JE »ODPUSTIL« BEG V JORDANIJO Krvav obračun v Sadatovi družini: ubita oba zeta ITALIJA l VOLITVE Dini napoveduje strogo samostojno gibanje RIM - Lamberto Dini je včeraj pojasnil, da bo njegovo novo pohtično gibanje »sredinsko, zmerno, samostojno in neodvisno tako od Oljke kot od Pola«, volilno zavezništvo pa si bo izbralo šele tedaj, ko se bodo povezale vse ostale politične sile. Dinijeva odločitev je naletela na največ odobravanja pri Ljudski stranki in Segniju, zadovoljen je tudi Prodi, ki je prepričan, da se bo predsednik vlade povezal z Oljko, medtem ko je nekaj zadrege v vrstah Oljkine-ga laično-socialističnega krila. Povsem drugačne so reakcije v desnosredinskem zavezništvu, kjer so posebno glasni predstavniki AN, ki oporekajo legitimnost sedanji vladi, medtem ko je po Berlusconijevih merilih Dinijeva odločitev nemoralna. Na 2. strani Gerardo Bianco v Trstu: z Dinijem močnejši center TRST - Vsedržavni tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco je na zborovanju tržaških somišljenikov pozitivno ocenil sklep predsednika vlade Dinija, da nastopi na skorajšnjih volitvah. V okviru Oljke bo LS podprla dogovorjene kandidate levosredinskega zavezništva pri večinskem glasovanju in predstavila lastne kandidate pri proporčnem glasovanju; če pa bo možen dogovor, bodo tudi ti kandidati dogovorjeni s sredinskimi strankami. Na 5. Strani BAGDAD - Le hi dni po vrnitvi iz Jordanije sta brata Kemal izgubila življenje v družinskem spopadu, ki je terjal devet žrtev. Husein Kemal (desno) in Sadam Kemal, ki sta bila pred begom v tujino v iraškem vojaškem vrhu, sta se po šestih mesecih eksila vrnila v domovino, ker se tujina in iraška opozicija nista več zmenila zanju. V spopadu s sorodniki, ki so v skladu s tradicionalno plemensko zakonodajo oprali družinsko čast z umorom izdajalcev, sta bila ubita tudi njun oče in brat. Opazovalci trdijo, da za družinskim obračunom dejansko stojijo oblasti, ki so sicer pomilostile izdajalca. Brata Kemal sta bila zeta predsednika Huseina (zgoraj), a sta se njuni ženi po vrnitvi v Bagdad od njiju ločili, češ da sta ju prevarala. Na 10. strani Rimski sodniki potrdili, da so poslali sodni poziv tudi liderju Oljke Prodiju RIM - V rimskem državnem službenega položaja, ker naj bi ni prejel in da ga nestrpno pravdništvu so včeraj potrdili, kupcu Ciria, navezi južnjaških pričakuje, saj je njegova vest da je tudi Romano Prodi med kmetijskih zadrug, dodelili po- popolnoma mirna. Se več, Pro-naslovniki sodnega poziva, ki sebne olajšave. Sodna preiskava di je zelo ponosen na privatiza-so ga v zvezi s privatizacijo se je začela na osnovi ovadbe cije, ki jih je IRI izvedel pod družbe Cirio leta 1993 poslali neke male delničarke družbe njegovim vodstvom v zelo vsem članom takratnega uprav- Cirio. Lider Oljke o je zadevi težkem političnem in gospodarnega sveta zavoda IRI. Slo naj govoril na tiskovni konferenci skem trenutku, bi za domnevno zlorabljanje in dejal, da sodnega poziva še Na 2. strani r SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO / ZENSKI SLALOM Zmagala VVibergova, Hrovatovi bron Slovenska smučarka je bila po prvi vožnji najhitrejša - Compagnonijeva odstopila SIERRA NEVADA -Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je Svedinja Pernilla Wi-berg po zmagi v kombinaciji dosegla zlato kolajno še v slalomu. Srebro je osvojila Francozinja Pahicia Chauvet, bron pa Slovenka Urška Hrovat (na posnetku AP) , ki je po prvi vožnji celo vodila. Za Slovenijo je to prvo odličje na svetovnih prvenstvih po osamosvojitvi in deseto v zgodovini. Smolo je tokrat imela zmagovalka veleslaloma Italijanka Deborah Compagnoni, ki je padla že v prvi vožnji. Svetovno prvenstvo se bo danes končalo z moškim slalomom. Na 20. strani Danes v Primorskem dnevniku Skupni dokument strank jezikovnih manjšin Na kongresu UV v Aosti so stranke - med njimi tudi SSk - izpostavile odprta vprašanja manjšin in opozorile na nevarnost nekaterih hendov ustavnih reform. Stran 2 V teku stavka železničarjev Končala se bo drevi ob devetih, od jutri pa bodo ostalo križem rok še osebje oddelkov za informatiko in telekomunikacije. Stran 3 Za volilni program Oljke V okviru zavezništva Oljke pripravljajo v Trstu pokrajinsko zborovanje, na katerem bodo izglasovali dopolnitve volilnega programa. Stran 5 O vpisu v slovensko šolo Nadja Marinčič, predstavnica Sindikata slovenske šole razmišlja o tej aktualni temi Stran 8 Nevšečnosti vesoljcev Na vesoljski ladji Shuttle Columbia je prišlo do okvare v računalniškem sistemu in bodo najbrž preložili poskus z italijanskim satelitom na vrvici. Stran 28 PREDVOLILNI MANEVRI / PO ODLOČITVI PREDSEDNIKA VALDE PREISKAVE / PRIVATIZACIJA DRU2BE CIRIO -i Dini poglobil razkol med zavezništvoma Histerijo na desni, (previdno) pozitivne ocene no levi Potrjen sodni poziv za liderja Oljke Sodniki domnevajo, da je ves upravni svet zavoda Ih leta 1993 zlorabil službeni položaj RIM - Predsednik vlade Lamber-to Dini je včeraj natančneje pojasnil svoj namen o ustanovitvi nove politične formacije, ki bo »zmerna, samostojna in neodvisna tako od Pola kot od Oljke«. O imenu novega političnega subjekta še ni razmišljal, prav tako kot se še ni odločil za morebitna volilna zavezništva. »Za to je še čas,« je izjavil, »prej je treba videti, kako se bo zamisel uresničila.« V pogovoru z novinarji se Dini ni hotel izraziti niti o morebitnem volilnem zavezništvu z Oljko v enomandatnih okrožjih, kajti zavezništva bodo odvisna tudi političnih sil, ki jih bodo sklepala. O Berlusconijevih skrbeh, češ da bi Dinijevo gibanje utegnilo pomagati levi sredini, pa je predsednik vlade dejal, da ima pač vsak svoje prepričanje. »Z Berlusconijem sem vedno imel zelo prisrčne odnose,« je dodal, »saj me je prav on pripeljal v vlado, potem pa me je lani s svojimi zavezniki močno oviral.« Reakcije na Dinijevo odločitev so seveda naravnost množične, zelo kritične na desni sredini in na skrajni levici (Bertinotti meni, da je Dini za levico kot »svinec na krilih«), pozitivne, sicer z odtenki, pa na levi sredini. Nekoliko nejevolje je čutiti med pripadniki laično-so-cialistične struje v Oljki, saj je Wil-ler Bordon izjavil, da je Dinijeva odločitev pozitivna, vendar pri njih nič ne spreminja, ker se ne nameravajo postaviti pod Dinijevo, Biancovo ali D’Alemovo zastavo. Večje zadovoljstvo vlada pri sindikatih, posebno v UIL in CISL, medtem ko CGIL predsednika vlade vabi, naj se čimprej in nedvoumno odloči, na kateri strani hoče biti. Načelno pozitivna je tudi ocena Zelenih, ki pa menijo, da mora Biancova Ljudska stranka v primeru, da se pridruži Diniju, izstopiti iz Oljke. Tega mnenja očitno ne deli sam Gerardo Bianco, ki predvideva, da se bo Lamberto Dini pridružil Oljki, česar se po neka- terih naravnost histeričnih izjavah sodeč najbolj bojijo v krogih desnice, kjer že oporekajo veljavnost njegove sedanje volilne vlade. Bolj molčeči (ali previdni) so zaenkrat predstavniki D’Alemove stranke, v imenu katere se je včeraj oglasil le Cesare Salvi, ki pravi, da ne verjame, da si je Dini zamislil tretji pol, ampak je prepričan, da bo njegova nova formacija pomemben prispevek za levosredinsko koalicijo. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj med obiskom v Pratu potrdil »povečano sposobnost dialoga« med političnimi silami o institucionalnih reformah in napovedal, da bo po volitvah na vrsti reforma »listine institucij«. Pri tem je omenil tudi možnost potrdilnega referenduma, kajti »preveč državljanov se je naveličalo in oddaljilo od politike«, glede samih volitev pa je dejal, da so zelo pomembne in da ima vsakdo pravico izraziti svoje prepričanje. RIM, BOLOGNA - Na rimskem državnem pravdništvu so včeraj potrdili, da so poslali sodni poziv tudi Romanu Prodiju. Lider Oljke se bo moral zglasiti na državnem pravdništvu v okviru preiskave, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Giuseppe Geremia o privatizaciji družbe Cirio, ki jo je zavod IRI izvedel leta 1993, ko ga je vodil prav Romano Prodi. Sodne pozive so prejeli tudi vsi ostali člani upravnega sveta IRI, ki so 7. oktobra 1993 sprejeli sklep o prodaji agroživilskega podjetja Cirio družbi Fi.Svi. oziroma navezi kmetijskih zadrug iz južne Italije. Pri tem naj bi Irijev vrh presegel svoja pooblastila in zlorabil službene dolžnosti, saj naj bi kupcu dodel posebne olajšave v obliki ugodnih obrestnih mer, dvomljivih jamstev in obročnih plačil. Kupec naj bi s tem prihranil približno 7 do 8 milijard lir, sklepajo v rimskem državnem pravdništvu, kjer se je tudi izvedelo, da je preiskavo sprožila ovadba neke male delničarke. Na račun privatizacije Ciria je bilo še nekaj drugih ovadb, ki pa so jih preiskovalci arhivirali. Romano Prodi je imel o zadevi včeraj v Bologni tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da sodnega poziva še ni prejel (čeprav ve zanj že pol Italije, je dodal), da pa je ponosen na delo, ki ga je zavod IRI opravil pod njegovim vodstvom in v skrajno neugodnem političnem in gospodarskem trenutku. O sami operaciji privatizacije državnega živilskega sektorja, ki je bila izvedena v treh tranšah (Italgel, Cirio-Bertolli-De Ri-ca in GS-Autogrill), je Prodi dejal, da je Irijev upravni svet določil le spoš-ne kriterije in politične cilje, za prodajo pa je zadolžil primarno poslovno banko, ki je potem izbrala kupca. Iztrženi denar je šel ves v Irijevo blagajno, je dodal Prodi. Odmevov na to epizodo seveda ne manjka, predvsem iz desnosredinskih vrst, kjer je svojevrstna izjema le vodja CCD Casini, ki je Prodiju izrazil polno solidarnost, ker verjame v njegovo poštenost. NOVICE Oderuški posli nesejo 103.295 milijard letno MILAN - To so povedali na posvetu Confesercen-tija ob podatku, da pri gornjem znesku kar 62.495 milijard lir odpade na obresti. Javno debato je združenje malih trgovcev in gostincev priredilo po prihodu “vlaka proti oderuštvu”, ki je odpotoval 19. februarja iz Palerma ter se ustavil v Reggiu Cala-brii, Neaplju, Rimu, Firencah in Bologni; pobudniki so od žrtev oderuhov vsak dan prejeli 50 ovadb. Z nezakonitim posojanjem denarja se bavi 12.000 malih družb in posameznikov, ki zaposlujejo 40.700 ljudi, od tega skoraj 5.000 pripad-" rukov organiziranega kriminala. Vsak njihov klient ima po dva ah tri dolgove, ki so posledica okohšči-ne, da prvega ni mogel poravnati zaradi previsokih obresti. Croxi je v bolnišnici RIM - Iz Hammameta je prišla vest, da leži nekdanji vodja PSI na bolniški postelji v Tunisu, kamor ga je ekipa specialistov nujnostno poslala po daljšem posvetu. Kaže, da so Bettina Craxija tudi že operirali na nogi. Kakor je" znano, ga že delj časa težko bremeni sladkorna bolezen. Jutri stavka gasilcev RIM - Oklicalo jo je “sindikalno predstavništvo baze” iz protesta, »ker se je poskus sprave med pred-sinočnjim sestankom z vladno delegacijo na notranjem ministrstvu izjalovil«. Protest zadeva vse gasilce in bo trajal ves dan (v izmenah pa od 10. do 14. ure). Sindikat jamči za redne posege v primeru nuje. Pacciani zavrnil branilca Bevacquo in Fioravantija FIRENCE - Kmet iz Mercataleja, ki ga je prizivno porotno sodišče oprostilo obtožbe, da je večkratna morilska “pošast iz Firenc”, se je včeraj nepričakovano odpovedal pravni pomoči odvetnikov Rosaria Bevacque in Pietra Fioravantija, potrdil pa svoje zaupanje v odvetnika Nina Marazzito. Sporočilo o odločitvi Pietra Paccianija je sodišču predal Maraz-zitov sodelavec odv. Valente. Zadeva je že povzročila hudo kri. Fioravanti je telefoniral bivšemu zaporniku, ta pa mu je zatrdil, da nič ne ve, da je pač podpisal listino, ki mu jo je bil prinesel Valente, da pa je ni prečita!.. Marazzita je Fioravantiju odgovoril, da so to same čenče. Bevacqua seveda sploh ni prizadet. Dan zatem, ko je Pacciani v intervjuju za Rete4 (15. februarja) označil Renza Ron-tinija, očeta ene izmed žrtev “pošasti” kot Judeža, se je odvetnik ogradil od vsake odgovornosti do osumljenega ubojev. »Sicer pa se je z oprostilno razsodbo moje delo končalo,« je izjavil. Drugače meni Fioravanti: »Ce je tako, potem mu bomo (Pac-cianiju, op. ur.) lepo poslali račun za honorar.« Umberto Eco prejel poljsko častno diplomo VARŠAVA - Izročil mu jo je rektor Akademije za umetnost Adam Myjak, ki je italijanskega pisatelja označil kot »preporodno osebnost tega stoletja«. Eca je sprejel tudi državni poglavar Aleksander Kwašnjevski. AOSTA / KONGRES UV Izjava strank jezikovnih manjšin Severne Italije SANREMO / FESTIVAL POPEVKE Skupina Take That požela navdušenje Syria zmagovalka med mladimi SAINT VINCENT - V Saint-Vincentu v Aosti se je včeraj pričel dvodnevni kongres stranke Union Valdotaine. Kongres poteka pod geslom »Politična suverenost Doline Aoste: razlogi in strategije«, na njem pa je govor o bodočnosti te avtonomne dežele v okviru zapletenega in mestoma protislovnega razvoja italijanske politične stvarnosti. Delegati so že ob koncu prvega kongresnega dne potrdili dosedanjega predsednika Alexisa Betempsa in glavnega tajnika Charlesa Perrina, do več zamenjav pa je prišlo v sestavi širšega vodstva stranke. V središču pozornosti so seveda tudi skorajšnje parlamentarne volitve. Union Valdotaine se zavzema za skupen nastop z drugimi dežlnimi avtonomističnimi in levosredinskimi silami, ki naj bi omogočil izvohtev parlamentarcev z jasno avtonomistično in federalistično usmeritvijo. Vse kaže, da bo kot glavni kandidat za poslansko zbornico potrjen dosedanji poslanec Lucien Ca-veri, za senat pa je vprašanje Se odprto. Večina se nagiba k temu, da bi dosedanjega senatorja Cesareja Dujanyja zamenjal mlajši neodvisni kandidat. Kongresa v Saint-Vincentu se kot gostje udeležujejo tudi predstavniki prijateljskih strank in avtonomističnih gibanj, in sicer zastopniki Partito Autonomista Trentino Tirolese, Slovenske skupnosti in Siidtiroler Volk-spartei. Ob robu kongresa so se sestah z voditelji Union Valdotaine in potrdili voljo po okrepitvi medsebojnega sodelovanja, kot je razvidno tudi iz vsebine skupne izjave, ki so jo izdelali ob koncu pogovorov. Slovensko skupnost zastopa tajnik Martin Brecelj. V izjavi je med drugim rečeno, da obstaja nevarnost, tudi zaradi kronične šibkosti vlad, da bi se italijanska politična kriza sprevrgla v krizo italijanske demokracije. Rastoče avtoritari-stične skomine in centralistične klice nas zelo zaskrbljajo. Med znamenji sedanjega časa moramo prištevati npr. dejstvo, da parlament Se vedno ni odobril okvirnega zakona za zaščito etničnih manjšin, kakor tudi dejstvo, da slovenska manjšina še vedno ni dočakala globalnega zaščitnega zakona in da tudi La-dinci še vedno nimajo ustreznega zaščitnega normativa. Toda prav tako zaskrbljujoča je propagandistična kampanja, ki skuša predstaviti posebne avtonomije kot institucije neutemeljenega privilegija. Vztrajno je govor tudi o ustanovitvi mak-roregij, v katerih bi se utopile tudi zgodovinske dežele in pokrajine s posebno avtonomijo, katerih so manjšine bistven izraz. V izjavi je rečeno, »da je zato potrebno: - nadaljevati s skupnimi akcijami in jih okrepiti za obrambo in razvoj posameznih narodnostnih skupnosti v logiki solidarnosti, ki naj predstavlja tudi vzajemno jamstvo v primeru stiske; - spričo napovedujočega se obdobja ustavnih reform okrepiti politično akcijo za ureditev federalistične Italije, ki naj polno spoštuje pravico narodnostnih in etničnih skupnosti, in to v okviru širših prizadevanj za federahstično ureditev Evrope; - sodelovati z drugimi narodnostnimi in etničnimi skupnostmi v Evropi za osnovanje takšne Evropske ustave, ki naj nudi pravna jamstva za zaščito in ovrednotenje vsake psamez-ne skupnosti v okviru integracijskih procesov, v katerih naj bo možnost tudi za razvoj tako imenovanih evropskih regij; - ob skorajšnjih parlamentarnih volitvah določiti in postaviti v središče pozornosti nekaj tem, ki naj jasno opozorijo, da obstajajo tudi posebna stališča in pohtične zahteve, ki sodijo v zgodovinsko tradicijo naših skupnosti in ki bi morale presegati logiko običajnih političnih kontrapozicij. Vsi naši izvoljeni predstavniki se bodo vsekakor morali v prvi vrsti zavzemati za zaščito pravic narodnostnih in etničnih manjšin ter v tem smislu sodelovati tudi v skupnih akcijah.« Izjavo so podpisale SSk, UV, SVPinPPTT. Syria je zmagovalka letošnjega Festivala italijanske popevke v Sanremu v kategoriji mladih upov, pravi adut predzadnjega večera tega glasbenega tekmovanja pa je bila prisotnost angleške skupine Take That. Mladi glasbeniki iz Velike Britanije, ki so v komaj nekaj letih delovanja postali idoli najstnic celega sveta, tako da so jih celo primerjali Beatlom, so se pred nekaj tedni odločili, da se bodo aprila meseca razšli. Njihova prisotnost v Samemu je bila zadnja v Italiji, za njihov prihod pa je v mesto vrtnic prišlo več kot osemtisoč deklet iz cele Italije. Prizori histerije so se ponavljali tako po mestnih ulicah kot v gledališču Ariston samenu. Nekaj desetin srečnih deklet, ki jim je uspelo priti v teater so ves čas vreščale in jokale. Take That, ki so nastopili na zadnjih treh izvedbah Festivala, so za njihov pozdrav Italiji izbrali skladbo How Deep iz Your Love, ki so jo pred dvajsetimi leti napisali in peli avstralski bratje Gibb, oz. Bee Gees, s povsem drugačnimi vokalnimi razsežnostmi. Kot smo uvodoma dejali, je žirija v sestavi 1.500 ljudi iz cele Italije izglasovala za najboljšo skladbo mladih pesem Non ci sto v izvedbi simpatične Syrie. Na drugo mesto se je uvrstila zelo mlada Adriana Ruocco s pesmijo Saro bellissima, na tretje pa Marina Rei, ki je v spremstvu angleškega gospel kvarteta zapela skladbo Al di la di questi an-ni. Žirija je potrdila samemsko tradicijo. Tako prva kot drugo uvrščena sta predstavili tradicionalne italijanske melodične motive. Precej bolj originalna je bila pesem Marine Rei, ki je dobila nagrado kritike. Motivi, ki so jih predstavili tekmovalci v kategoriji mladih upov niso pokazali nobene bistvene novosti. Dobre glasbene sposobnosti so poleg Syrie in Reie pokazali Silvia Salemi in Olivia, skupina O.R.O sledi tradiciji skupine Pooh, večino skladb pa bomo v prihodnjih dneh slišali še in še na vseh zasebnih radijskih postajah. Festival v Sanremu se je zaključil včeraj s proglasitvijo zmagovalca med uveljavljenimi pevci, do zaključka redakcije pa nismo dobili imena letošnje najboljše italijanske skladbe. Aleš VValtritsch TRŽAŠKA OBČINA / JUTRI PREDSTAVITEV JAVNOSTI Končno načrt za omejitev prometa V veljavo bo verjetno stopil prve dni marca Na tržaški občini so začeli napovedovati preureditev prometa v mestnem središču že novembra lani in sicer kot nujen poseg, ki naj bi stopil v veljavo že pred božičnimi počitnicami. Zapletlo pa se je in so z načrtom odlašali iz tedna v teden; medtem je tudi odstopil odbornik za urbanistiko Cervesi, ki je bil glavni pobudnik preureditve prometa. Končno pa bodo načrt predstavili javnosti in sicer jutri dopoldne v reprezentančni dvorani tržaške občine. Podrobnosti načrta seveda še niso znane, vsekakor pa občinski načrt izhaja iz dejstva, da je vse preveč vozil v mestnem središču in da se zaradi tega stalno slabša kvaliteta zraka. Onesnaženje je že doseglo tako mero, da statistični podatki pripisujejo vsako leto nekaj primerov raka ravno vdihavanju izpušnih plinov vozil. Za onesnaženje so kriva predvsem vozila brez katalizatorja. Ravno zaradi tega bodo omejili promet -tako vsaj kaže po neuradnih informacijah - zasebnih vozil brez katalizatorja na širšem območju, verjetno na vsej prometni osi od Senenega trga do trga pred železniško postajo. Zupanov odlok bo uvedel še več drugih omejitev in prepovedi, tako da se bo po mnenju načrtovalcev tržaške občine vsekakor izplačalo pustiti avtomobil na robu mesta in se opeljati v središče z avtobusom. Prav zaradi tega bo verjetno v najk- stavka / železničarskega osebja Pozor pred zapornicami! Danes na vrsti gasilci, v četrtek pa osebje družbe Telecom V mestnem središču je zaradi kaotičnega prometa zrak onesnažen (foto KROMA) rajšem prevozno podjetje ACT pripravilo dve novi avtobusni progi do središča, kot obširneje poročamo na 15. strani. Pri napovedanem načrtu pa je vprašljivo, in zaradi tega so ga naravovarstveniki že kritizirali, ker ne omejuje prometa vozil s katalizatorjem, ko pa je znano, da tudi katalizirana vozila izločajo znatne količine strupenih plinov pri počasni vožnji, kot je neizogibno po mestu. Med drugim nova zakonodaja, ki je stopila v veljavo letos, predvideva, da je treba meriti tudi onesnaženje, ki ga povzročajo katalizirana vozila, v prvi vrsti rakotvorni plin bencen, česar pa doslej tržaška občina še ni storila, saj še vedno merijo v edini centrali na Goldonijevem trgu samo ogljikov oksid. Spomin na Eugenia Curiela ob obletnici njegove smrti Včeraj dopoldne je bila v spominskem parku na griču Sv. Justa kratka, a občutena komemoracija ob 51. obletnici smrti mladega antifašista Eugenia Curiela, ki so ga nacifašistič-ni zločinci zahrbtno ubili prav v tem času v Milanu. Spominsko svečanost je organiziral Pokrajinski odbor VZPI-ANPI, skupno z Združenjem bivših deportirancev v nacističnih taboriščih in Združenjem političnih preganjancev. Predstavniki omenjenih organizacij so se svečanosti udeležili s svojimi prapori; pred spominski kamen pa so položili venec. Venec sta, v imenu tržaške občinske uprave položila tudi dva mestna redarja (na sliki KROMA). Kratek spomin na Curiela, ki je bil posmrtno odlikovan z zlato medaljo za vojaške zasluge, zadnji pozdrav fanfare in enominutni molk so zaključili svečanost, ki jo borčevske in antifašistične organizacije našega območja redno ponavljajo ob vsaki obletnici Curielove smrti, (ni) Drevi ob devetih se bo končala stavka železničarjev, ki se je začela ob isti uri sinoči na pobudo njihovih stanovskih organizacij Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uilt-Uil in Fisafs. Sindikalisti zahtevajo, naj Državne železnice nemudoma prekličejo nedavni sklep o odslovitvi določenega števila potujočih in drugih uslužbencev, ki bi ogrozil nadaljnji obstoj nekaterih železniških struktur v Furlaniji-Julijski krajini, obenem pa postavil pod vprašaj obnovitev pogodb o strokovnem usposabljanju; z odpusti naj bi družba tudi sicer prekršila svoječasni sporazum o namestitvi novega osebja. Sindikati poleg tega zahtevajo izgotovitev červinjanske ranžirne postaje in podvojitev tabelj-ske železniške proge, ki sta bistvenega pomena za preporod v deželi. Stavka je močno ohromila promet, a ogrozila tudi voznike, ki morajo speljati čez železniško progo, saj so zapornice dvignjene; potrebna je velika previdnost. Od jutri do 1. marca bo stavkalo tudi osebje oddelkov Dl (informatika) in TLC (telekomunikacije), ki omogoča elektronsko re- zervacijo vozovnic ter nadzor vlakov in prog. Jutri, 26., v torek, 27., in v četrtek, 29. februarja, bo ostalo križem rok zadnji dve uri vsake delovne izmene, v sredo, 28. februarja, pa od 10. do 13. ure. Stavka je uperjena zoper privatizacijo teh oddelkov brez posvetovanja z uslužbenci. V četrtek bodo prekrižali roke (zadnje štiri ure vsake delovne izmene) tudi uslužbenci družbe Telecom. Nasprotno pa danes ne bo stavke gasilcev, ki so včlanjeni v osrednjih treh sindikatih, pač pa jo bodo speljali “cobasi”. NEDALEČ OD TREBČ Izgubil nadzor nad vozilom, podrl tri drevesa in se prevrnil Šofer avtomobila, ki je včeraj zjutraj zapeljal s ceste nedaleč od nogometnega igrišča pri Trebčah in se zatem prevrnil, je imel še precej sreče: če ne bo komplikacij, bo namreč okreval v 40 dneh. Marco Degrassi (letnik 1967, Ul. Forlani-ni 85) je bil s svojo lan-cio prisma namenjen proti Opčinam (iz smeri Trebč), ko je izgubil nadzor nad vozilom. Zaneslo ga je naravnost v drevesa in potem ko je tri podrl, se je prevrnil. Poleg reševalcev Rdečega križa so na kraj nezgode prihiteli tudi agenti cestne poli- cije in openski gasilci, ki jih je vodil Tullio Martis-sa. Avtomobil je ležal na boku, pločevina pa je bila tako zvita, da je Degrassi ostal vanjo ukleščen. S posebno napravo so gasilci streho odrezali in ga tako rešili. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek (poleg drugega si je poškodoval nogo). Nekaj časa je promet potekal izmenično po eni strani ceste, ko pa so gasilci asfalt počistili, je spet redno stekel. Ni znano, zakaj je Degrassi izgubil nadzor nad volanom. NA 8. OBČNEM ZBORU Priznanje deželne uprave Adiju Podpredsednik Degano za socialno politiko v korist šibkejših slojev V veliki dvorani Friuhe v Ul. Locchi se je včeraj začel 8. deželni kongres organizacije katoliških delavcev ACLI, ki je tokrat namenjen prenovitvi organizacije same. Na včerajšnjem uvodnem delu zborovanja, ki se bo zaključilo danes, je deželno vlado zastopal podpredsednik Cristiano Degano. Poudaril je, da si tudi deželna uprava prizadeva za uveljavitev solidarnosti in sodelovanja in da je v središču njene pozornosti socialno napredovanje človeka in družine. Zaradi tega bodo usmerjali čim več finančnih sredstev za podporo nerazvitih območij in šibkejših slojev, je povedal podpredsednik Degano, ki je najavil, da bodo v prihodnjih dneh odločali o namembnosti 75 milijard lir dodatnega državnega prispevka deže-li. Degano je tudi pohvalil delovanje organizacije ACLI, kakor tudi prostovoljcev in zadružništva. KROŽEK VIRGIl ŠČEK / PREDSTAVITEV Nova Dolhaijeva knjiga V petek so na sedežu krožka za s ki strani med oblikovalci levosredin-družbena vprašanja Virgil Scek pred- ske formule na Tržaškem, in Ivanka stavili knjigo Rafka Dolharja Leva sre- Hergold, ki je delo ocenila v luči celot-dina in tržaški Slovenci, 1. del. Gre za nega Dolharjevega literarnega in publi-zgodovinsko-spominsko obravnavo cističnega opusa. V razpravo, ki jo je enega izmed ključnih obdobij naše vodil Ivo Jevnikar, je seveda posegel polpretekle zgodovine, v kateri je avtor tudi avtor. Na sliki (foto KROMA) tudi aktivno nastopil. O knjigi sta go- Rafko Dolhar med Legišo in Hergoldo-vorila Drago Legiša, ki je bil na sloven- vo, na desni moderator Ivo Jevnikar. Corrado Rojac na današnji matineji V kavarni Tommaseo na tržaškem nabrežju se nadaljuje niz glasbenih matinej, ki segajo na razna glasbena področja. Današnja je spet namenjena klasični glasbi, izmjalci pa so mladi, dasi že precej uveljavljeni glasbeniki. Prireditelji teh srečanj so želeli dati prednost predvsem mladim, da bi jih spoznal Cim Sirsi krog ljubiteljev glasbe. Na današnji matineji, ki se bo pričela ob 11. uri, bodo nastopili Elisa Frausin (klavir), Antonio mačehi (kitam) in Corrado Rojac (harmonika). Elisa Fmusin je mlada tržaška pianistka, ki Se Studim na konservatoriju Tartini pri prof. Nevi Merlak. Na isti Soli obiskuje razred klasične kitare Antonio Mačehi, medtem koje Corrado Rojac, ki je bil gojenec Sole Glasbene matice, že diplomiral iz vrste glasbil in se vse bolj uveljavlja kot virtuoz koncertne harmonike. Preiskava o požarih ni končana Preiskava o vzrokih požarov, ki so izbruhnili predvčerajšnjim v treh podstrešjih v Terezijanski četrti, doslej ni prinesla otipljivih rezultatov. Marsikdo je menil, da je bil ogenj podtaknjen (gorelo je skoraj istočasno v podstrešjih v Ul. Val-dirivo 15, v Ul. Machiavelli 13 in 22, v vseh treh primerih so podstrešja dostopna komurkoli, saj so vhodna vrata v poslopja dejansko vedno odprta), preiskovalci pa pravijo, da zaenkrat nimajo dokazov, ki bi neizpodbitno potrjevali, da je šlo za namerno dejanje. Na vsak način preiskovalci svojega dela niso še zaključili. NOVICE V MESTU IN OKOLICI / ŠTEVILO STAROSTNIKOV RASTE SV. IVAN Študent Jadranskega zavoda združenega sveta v vesolje Gian Marco Cabibbe iz Milana, ki mu je 27 let in je v obdobju 1986-88 obiskoval Jadranski zavod združenega sveta v Devinu, se v Texasu pripravlja na vesoljsko odpravo s Shuttleom. Na krožnici okoli Zemlje bo raziskoval rast tekočih kristalov v breztežnem prostoru in preizkusil sistem videnja v temi s pomočjo aparata na infrardeče žarke, ki ga je sam izumil. Zapora ceste pri Dolini Dolinska občinska uprava opozarja, da bo od jutrišnjega dne, 26. februarja, dalje ob delavnikih zaprta za promet odsek pokrajinske ceste, ki leži med odcepom za Prebeneg (zraven gostilne Tul) in hišno številko 146. Zapora, ki bo trajala od 8. do 17. ure, je potrebna zaradi polaganja cevi za občinski vodovod. Beneško gledališče danes na Opčinah Danes popoldne bo gostovalo na Opčinah beneško gledališče iz Čedada s komedijo »Vsak minut je na palanka«. Obeta se lepa zabava saj igra obravnava veCne človeške strasti kot so lov na denar in na ženske. Mešanica, ki je že marsikoga spravila s tira. Danes bomo prisostvovali odrskim dogodkom z očesom in govorico beneških rojakov. Delo je režiral Marjan Bevk (openska šola je poimenovana po oCetu) s sodelovanjem domačinke Marine Cemetig. Za obogatitev predstave se bo skupini izjemno pridružil kantavtor Davide Clodig s svojimi izvirnimi pesmimi. Jutri koncert v Rossettiju Ob 20.30 bo trio Kalichstein-Laredo-Robinson izvajal niz Haydnovih, Dvorakovih in Mendelssoh-novih skladb. Sporočilo prizivnega sodišča Volilni urad tržaškega prizivnega sodišča (prvo nadstropje sodne palaCe, soba 189, vhod s Trga Ul-piano)) bo od 7. marca do 20. aprila dajal informacije v zvezi z imenovanjem predsednikov volilnih sedežev in kraji, kjer bodo nameščeni. Urad bo odprt za javnost tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne od 15.30 do 17.30. Podelitev nagrad iz Sklada dr. Franeta Tončiča V torek, 5. marca, ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 podehtev nagrad iz Sklada dr. Franeta Tončiča za leto 1995. Nagrada, ki nosi ime po uglednem tržaškem pravniku, je namenjena disertacijam s področja humanističnih oz. znanstvenih ved, ki pomenijo obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti ter ima namen spodbujati slovenske visokošolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Številna prejeta dela je ocenila posebna komisija, ki jo vodi prof. Pavle Merku. Dobitnike nagrad in pohval bodo proglasili na večeru, ki ga bo uvedel kitarist prof. Marko Feri. Natečaj za raziskavo o zadružništvu na Opčinah Društvena prodajalna na Opčinah razpisuje natečaj za raziskavo Zadružništvo na Opčinah, kot prispevek k spoznavanju krajevne zgodovine. V ta namen doloCa 1 milijon lir nagrade. Raziskave se lahko udeleži posameznik, ki je že dokazal svoje zanimanje za tovrstno delo s kako publikacijo, ah kdor (tudi skupina) se namerava študijsko baviti z gospodarsko tematiko. Prošnje na navadnem papirju sprejema do 3. marca Društvena prodajalna na Opčinah, Alpinska 95. V prošnji navedite osebne podatke in morebitne dokaze o zanimanju za zadružništvo nasploh. Komisijo sestavlja društveni odbor. Pomoč CGIL za prijavo dohodkov Delojemalci in upokojenci se lahko za prijavo dohodkov 1995 (obrazci 730, 740, Ici idr.) obrnejo na davčne urade Cgil (Caaf), ki bodo od 26. februarja do 30. aprila odprti s sledečim umikom: Trst, Ul. Pondares 8 (tel. 3786210), od ponedeljka do petka 8.30-12.30 in 15.30-19.00; Milje, Ul. Bac-chiocco 6/a (tel. 271086), in Domjo, Cesta za Glinščico 58 (tel. 829681), od ponedeljka do petka 8.30-13.00; Nabrežina, Trg sv. Roka 103 (tel. 200698), od ponedeljka do petka 8.30-12.30. Natečaj ZKOS za mlade pesnike in psatelje Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje na- P T teCaj za 24. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Avtorji, ki še niso izdali knjige ali bili izbrani na dosedanjih srečanjih mladih literatov, lahko pošljejo poezijo, prozo, dramatiko ah esej do 20. marca 1996 v treh izvodih na naslov: ZKOS. Stefanova 5, 61000 Ljubljana, za 24. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podatke o avtorju - ime, naslov, starost, pokhc, telefon. Socialne razmere se vidno slabšajo V pokrajini prejema pokojnino 47% ljudi 24.577 oseb nad 65. letom je osamelih V KD Škamperle je Aldo Rupel predstavil svoje Zaznave in odtenke Od izida aprilskih volitev ne bo odvisna le politična sestava vlade, ampak tudi usoda “socialne države”. Ge bo nova izvršna oblast spretno krmarila med Čermi kompromisa, ki ga zahtevata obrzdanje državnega primanjkljaja s klestenjem javnih izdatkov ter reševanje Čedalje množic-nejšega sloja revnih iz stiske, bo Italija res postala enakovredna drugim Članicam evropske petnajsterice; Ce pa bodo prevladale monopolno združevanje in divje privatizacije, bodo nastopili hudi Časi. To velja predvsem za italijanski jug, a tudi za Trst in okolico. Anketa sindikata Fnp-Cisl kaže, da smo glede pokojnin prvi v državi: starostno, invalidsko, preživelostno ali kakšno drugo pokojnino prejema skoraj 47% ljudi v pokrajini. Ce naj drži, da znaša pokojninsko povprečje 11.123.000 lir na leto (vsedržavno: 14.370.000), pa še bolj drži, da je izračunavanje povprečij zavajujoce. Povprečni prebivalec naše pokrajine gotovo nima kdo ve kako visoke pokojnine, mnogo je takih, ki imajo minimalno (626.450 lir), in drugih, ki so deležni samo socialne pokojnine (375.550); ta'je namenjena moškim in ženskam iznad 65. leta, ki so brez vsakega dohodka. To starostno mejo je prekoračila dobra četrtina prebivalstva, a kar 24.577 jih živi Cisto samih. Zanimiva je porazdelitev po upravnih okoliših: Stara mitnica in Sv. Jakob 6.969, Novo mesto, Nova mitnica, Sv. Vid in Staro mesto 4.753, Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja in Skorklja 4.265, Skedenj, Carbola, Valmaura in Naselje sv. Sergija 4.022, Sv. Ivan, Kjadin in Rocol 3.286, vzhodni Kras 832 in zahodni Kras 450. Veliko starostnikov, zlasti nepokretnih, potrebuje vsestransko nego, ki pa jo je težko doseči in jo bo v prihodnje morda še težje. Tako vsaj kaže primer zasebne klinike Igea, ki jo je deželna vlada dovolila preurediti v “zdravstveno in oskrbovalno bivališče”; oskrbovalnina je visoka, o zdravstvenem okraju, ki bi moral strukturo nadzirati, pa ne duha ne sluha, (dg) Jutri občni zbor konzorcija Congafi Obrtna sekcija pri SDGZ v Trstu obvešča elane, da bo jutri, 26. t.m., v Sejni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu - Ul. S. Nicold 5, redni občni zbor Konzorcija za jamstvo posojil v obrtništvu CONGAFI. Dnevni red zasedanja, ki bo ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, predvideva poročilo Upravnega odbora, odobritev obračuna z dne 31. decembra 1995 in volitve novega odbora. Prisotnost slovenskih elanov je torej nujna, da se zagotovi izvohtev našega predstavnika v novo vodstvo CONGAFI-ja, v katerem nas je doslej zastopal Srečko Paulina. Slovensko deželno gospodarsko združenje obenem poziva elane, da se včlanijo v konzorcij, saj bodo z minimalno pristopnino lahko deležni olajšanih posojih do 50 milijonov lir, ki jih bo jamčil CONGAFI. Za podrobnejše informacije se obrtniki seveda lahko obrnejo na tajništvo Združenja v Trstu - Ul. Cicerone 10, ah neposredno na Zadružno kraško banko, ki je konvencionirana s konzorcijem in lahko uredi vse formalnosti glede posojila. (AS) Beležnica Alda Rupla Zaznave in odtenki je v četrtek zvečer privabila v KD Slavko Škamperle mlajše in starejše: na eni strani radovednost, na drugi potreba po ponovnem srečanju s prijateljem in tovarišem iz prvih organiziranih športnih podvigov "na Tržaškem. Po prikazu osnovnih prvin nove knjižice, se je z avtorjem pogovarjal Marko Kravos. Utrinja-nje spominov je med pri- sotnimi ustvarilo toplo vzdušje, v katerem je raslo zanimanje za Ruplovo delo, ki je vseskozi iskateljsko zaznamovano. Vznemirljivost pogovora je spodbudila zamisel za novo srečanje v prihodnjih mesecih. (BK) Na sliki (foto KROMA) večer z Aldom Ruplom v svetoivanskem društvu. Ob njem predsednica društva Milica Kravos in pesnik Marko Kravos. PRI NAS DOMA Prebujanje Čedermacev Danes bo na sporedu peta televizijska oddaja iz serije Pri nas doma, ki jo enkrat na mesec pripravlja in vodi Ivan Peterlin s pomočjo svojih sodelavcev. Tokratna nosi naslov Prebujajo se Čedermaci in je v celoti posvečena Beneški Sloveniji, njenim ljudem in njihovim dejavnostim, pa tudi problemom. Oddaja bo po svoji strukturi popolnoma drugačna od dosedanjih, saj voditelj ne bo imel v studiu le štirih gostov, ampak bodo oddaji sledih tudi ljudje v dvorani, ki se bodo tudi vključih v pogovor. Oddajo je televizijska ekipa posnela v sejni dvorani občinskega sveta občine Speter Slove-nov, voditelj Ivan Peterlin pa se je najprej pogovarjal z najmarkantnejšimi osebnostmi, ki delujejo v Beneški Sloveniji na različnih področjih in sicer z Izidorjem Predanom, Božom Zuanello, Fabiom Boni-nom, Eziom Gošnjakom, Jole Namor in Renzom Mateličem. Pogovor bo stekel tudi z občinstvom v dvorani. V debato pa bodo posegh tudi Igor Kont, Živa Gruden, Pasquale Gujon, Giorgio Bankič, Marino Vertovec in Igor Tul. Tudi tokrat nas bo na koncu oddaje s svojimi do-mishcami razvedril kabert-ski par Boris Kobal in Sergej Verč. (Inka) BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1996 in zapadejo 1. februarja 2006. ■ Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 9,22%. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 27. februarja. ■ Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1996; ob vplačilu (1. marca) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TAJNIK LJUDSKE STRANKE V TRSTU S SEJE STRANKINEGA POKRAJINSKEGA ODBORA Gerardo Bianco za dogovor z Dinijem LS zagovarja etiko v politiki in dosledno nasprotovanje avtoritarizmu desnice SSk: Nesprejemljivo vsakršno krčenje naših šolskih ustanov »Dinijeva politična kandidatura ne predstavlja problemov za Ljudsko stranko. Nasprotno, če utrjuje politično sredino, je Dini dobrodošel in mislim, da bo neobhodno poiskal stično točko z nami.« Tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco je pred včerajšnjim shodom tržaške LS pozitivno ocenil potezo predsednika vlade, ki je napovedal, da bo nastopil na volitvah z lastno listo. Kar zadeva sodelovanje v okviru Prodijeve Oljke, pa je Gerardo Bianco napovedal, da bo stranka nastopila z dogovorjenimi kandidaturami pri glasovanju z večinskim sistemom, pri pro-porčnem pa z lastnimi kandidati oz., če bo možen dogovor, tudi skupaj z drugimi sredinskimi predstavniki: »Z Mac-canicom smo se že dogovorili, sedaj čakamo še na Dinija,« je dejal Bianco in podčrtal idejno sorodnost s predsednikom vlade, ki ga je ravno Ljudska stranka najbolj dosledno podprla. Nastop Dinija ne bo nikakor zasenčil osrednje osebnosti levosredinskega zavezništva, Romana Prodija, čigar velike slike so visele za Biancovim govorniškim odrom. V zvezi s sodnim obvestilom Prodiju zaradi prodaje družbe Cirio med njegovim predsedstvom Irija, pa je Bianco poudaril, da v Ljudski stranki ne mešajo sodnih s političnimi problemi: »...pa naj gre za Prodija ali za druge politike..« V zvezi s političnimi zavezništvi je Bianco še Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je svojo zadnjo sejo posvetil vrsti aktualnih vprašanj, med katerimi je bila najprej na vrsti problematika v zvezi s slovenskimi šolami, posebno z onimi na Tržaškem. Svet je preučil svežo razsodbo deželnega upravnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo priziv 78 staršev proti ukinitvi vodstvene in upravne avtonomije srednjih šol v Rojanu in na Proseku, Erjavca in Levstika in ugotovil, kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, »da so italijanske oblasti kljub vsem ugovorom uspele uveljaviti svojo razlago zaščite slovenskih šol po Londonskem memorandumu in Osimski pogodbi in s tem postavile našo manjšino pred izvršeno dejstvo. Kljub temu manjšina ne more sprejeti takšne enostranske in omejevalne razlage, ker je besedilo posebnega statuta povsem jasno ter je njegovo spoštovanje notranje in mednarodno obvezno. Zato kakršnokoli spreminjanje ali krčenje naših šolskih ustanov pomeni kršitev ne samo pridobljenih pravic, temveč tudi mednarodne zaščite.« Obširna razprava se je tudi razvila o volitvah v okrajne šolske svete in pokrajinski šolski svet, ki so napovedana za 26. april. Glede na stališča raznih komponent, ki so bila v zadnjem času izražena v okviru šolskega odbora, se je pokrajinski svet oprede-lil za stališče, po katerem je do določene mere koristno, da slovenske šolske napovedal, da ne bo Ljudska stranka sklenila nobenega sodelovanja s Severno ligo, ker je »Bos-si prveč nepredvidljiv«, vendar bo skušala omogočiti izvolitev zastopnikov Lige, ki vsekakor predstavlja pomemben del prebivalstva. Srečanje z Biancom se je odvilo v v nabito polni dvorani hotela Excelsior; med publiko je sedela večina nekadnjih demok-ristjanskih veljakov, od Belcija do Colonija, od Zanettija in Botterija do Tombesija. Gerardo Bianco, za prijatelje »Jerry White«, je zagovarjal »politični ponos demokratičnih katoličanov«, ki so najbolj dosledni zagovorniki etičnih vrednot v politiki. Zaradi tega zagovarjajo demokratično parlamentarno ureditev in so odločno proti avtoritarnim težnjam desnice. LEVOSREDINSKO ZAVEZNIŠTVO Priprave na skupščino Oljke Danes na Opčinah in v Sesljanu predstavitev Prodijevih tez Manjkajo še štirje tedni do 23. marca, ko bo v Milanu vsedržavno shod, ali kot mu pravijo »convention« Prodijeve Oljke, na katerem bodo dokončno odobrili program, s katerim se bo levosredinsko zavezništvo predstavilo volilcem. Do takrat bodo iz vse Italije dostavili organizatorjem predloge za dopolnitev programa. O tem teče razprava tudi v Trstu, kjer bo prihodnjo nedeljo, 10. marca v gledališču Miela pokrajinska programska skupščina. Na zborovanju, ki se bo pričelo ob 10. uri, bodo obravnavali predloge za dopolnitev k Prodijevemu programu levosredinskega zavezništva - te dni se med drugim dogovarjajo tudi za definicijo programa glede slovenske manjšine, o katerem bodo spregovorih tudi na srečanju, ki bo v sredo ob 20. uri v boljunškem gledališču. Na nedeljskem zborovanju bodo tudi izvolili tržaške delegate, ki se bodo udeležili milanskega vsedržavnega shoda. Na sedežu Prodijevega odbora so te dni odprta vpisovanja za pokrajinsko zborovanje, na ogled pa so tudi programske teze zavezništva in predlogi, ki jih bodo predstavili na nedeljskem zborovanju. Sedež odbora je v Ul. Fo-scolo 7 in je odprt ob delavnikih od 17. do 19. ure. V okviru pobud za seznanjanje širše javnosti s predlogi levosredinskega zavezništva bosta danes dve pobudi Oljke: od 11. ure dalje na Opčinah in po 12.30 v Sesljanu bodo predstavili Prodijevih »88 tez«, na podlagi katerih pripravljajo dokončni volilni program. Organizatorji poudarjajo, da bodo radi sprejemali pripombe in predloge občanov. komponente nastopijo na volitvah in izvolijo po zakonu zajamčene predstavnike v omenjeni šolski zborni organ. Ta organ ima namreč določene pristojnosti tudi glede slovenskih šol in položaja šolskega osebja. Pokrajinski tajnik dr. Močnik je izčrpno poročal o pripravah na parlamentarne volitve 21. aprila in o sodelovanje stranke pri oblikovanju programskih točk Oljke, zlasti onih, ki se nanašajo na sprejem zaščitnega zakona za slovensko manjšino in njeno zajamčeno zastopstvo. Nadalje je bil na seji govor o referendumu za izvolitev skupnega manjšinskega predstavništva, ki ga je sprožila SSk in odziv na katerega je »zadovoljiv in vzpodbuden«. Pokrajinski svet se je seznanil tudi s položajem v miljski občini, kjer že dalj časa vladajo hudi medskupinski in osebni spori, tako da lahko v kratkem pride do krize in novih volitev. Slovenski predstavnik si v okviru novo ustanovljene mešane svetovalske skupine prizadeva, da bi se med sprtimi skupinami obnovilo sodelovanje in bi se tako izo-gnili komisarjski upravi. Nazadnje se je pokrajinski svet lotil razprave o zadnjem ukrepu tržaškega župana Illyja v zvezi z rabo slovenščine v dopisovanju z občino. Prisotni so kritično in negativno ocenih županovo okrožnico ter naročili pokrajinskemu tajništvu, naj nemudoma stopi v stik z županom in zadevo razčisti. O tem vprašanju bo strankin pokrajinski svet nadaljeval razpravo na prihodnji seji. r TRGOVINSKA ZBORNICA / SPREJET PREDLOG, KI GA JE SVOJČAS DALO SDGZn Prispevki podjetnikom iz bencinskega sklada Namenjeni so zaposlovanju, znižanju obrestnih mer na posojila in ukrepom za varnost na delu VOLITVE Predstavitev ženske liste Če bo zbrala dovolj podpisov, se bo na volitvah v Trstu predstavila tudi izrazito ženska lista z nazivom Pakt žensk Trst, ki so jo predstavili včeraj na tiskovni konferenci. Njen program daje prednost tematikam, ki jih ženske posebno občutijo, v prvi vrsti vprašanje družine. V tem pogledu se ogrevajo za okrepitev vlogo ministrstva za družino ter za državne prispevke družinam, ki imajo v oskrbi prizadete ali bolnike. Glede vprašanja posinovljenj se bo Pakt boril za »omejevanje vmešavanja socialnih delavk«, predlaga pa tudi ustanovitev nekakšnega razsodišča za družino, ki naj bi bilo pristojno tudi za ločitve in raz-poroke. Nazadnje pa imajo v programu tudi skrb za gospodinje, katerim je treba priznati ne samo aktivno družbeno vlogo, ampak tudi pravico do pokojnine. Tržaška trgovinska zbornica je te dni predstavila pomembno pobudo v korist krajevnega podjetništva: gre za prispevke iz sredstev bencinskega sklada, ki bodo malim in srednje-velikim podjetjem naše pokrajine na voljo za tri različne možnosti - zaposlovanje delovne sile, znižanje obrestne mere za posojila v zvezi z investicijami in prilagoditve v zvezi z Zakonodajnim odlokom 626/94 glede varnosti na delu. Gre za posege, ki jih krajevni gospodarstveniki krvavo potrebujejo, kar še zlasti velja za ukrep v zvezi z varnostjo pri delu, ki je bil sprejet tudi na podlagi predloga, katerega je Trgovinski zbornici svojčas predstavilo ravno Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ukrep glede zaposlovanja predvideva mi- lijardo lir, ki je bila dodeljena za ustanovitev sklada, namenjenega industrijskim, obrtnim in trgovskim podjetjem. Slednjim bi s temi sredstvi olajšali povečanje delovne sile glede na število enot z dne 30. septembra 1995. Podjetje, ki se odloči za ta korak, lahko za vsakega novega zaposlenega dobi 3.600.000 letno za dobo dveh let. Prošnje je treba predstaviti Trgovinski zbornici do vključno 30. junija 1996. V primeru, da sredstva ne bi zadostovala za vse potrebe, bo sestavljena posebna lestvice, na kateri bodo imela prednost podjetja, ki bodo zaposlila brezposelne družinske glavarje. Drugi ukrep, za katerega se je odločila Trgovinska zbornica, je poseg za znižanje obrestnih mer na posojila, ki so jih podjetja dobila od bančnih zavodov za naložbene in restruktu-racijske programe. V poštev pridejo posojila, ki so jih mala in srednjevelika industrijska, obrtna in trgovska podjetja najela od 1. oktobra 1995 dalje. S prispevkom bo obrestna mera znižana za štiri točke, olajšava pa je predvidena za obdobje do največ 36 mesecev, ne glede na rok vračanja posojila. Višina zneska, ki je podvržen olajšavam, ne bo smela presegati 80 odstotkov celotnih stroškov za investicijo do 250 milijonov lir. Investicije, ki bodo vzete v poštev, bodo morale biti usmerjene, kot že rečeno, v restruktura-cijo, obnovo in nakup nepremičnin, v katerih naj bi potekala dejavnost strojev, strojev z visoko tehnologijo, stro- jev za energetski prihranek, za posege v zvezi z varstvom narave, strojev in sredstev za posebno uporabo (vštevši orodja-kalupe), vozil in informatskih sistemov (hardvvare in softvvare). Trgovinska zbornica bo sprejemala prošnje, dokler bo imela na razpolago sredstva. Tretji prispevek iz bencinskega sklada je, kot omenjeno, namenjen malim in srednjevelikim industrijskim, obrtnim in trgovskim podjetjem, ki se bodo morala prilagoditi določilom zakonodajnega odloka 626/94 o zdravju in varnosti na delovnih mestih. Ta podjetja bodo na podlagi dokazanih stroškov lahko dobila nepovratne prispevke. V poštev pridejo vsi tipi stroškov, razen onih, v zvezi z konzulenco in obiskovanjem tečajev za odgovorne za varnost v podjetju. Trgovinska zbornica je tudi v ta namen nakazala milijardo lir, posamezna podjetja pa bodo lahko dobila prispevke v višini največ 10 milijonov lir. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 29. marca 1996, zato se morajo interesenti podvizati, nenazadnje tudi zato, ker bo na prednostno lestvico vplival tudi kronološki red predstavitve prošenj. Slovensko deželno gospodarsko združenje je svojim članom seveda na razpolago za dodatne informacije, kot tudi za pripravo ustreznih prošenj in vseh formalnosti, ki so s tem v zvezi. Zainteresirane člane pozivamo, da se čimprej zglasijo v tajništvu Združenja v Tr^ stu - Ul. Cicerone 8, tel. 362925/362949.(AS) t Dne 21. t. m. nas je po kratki bolezni zapustil naš dragi Lorenze Mauri vitez O.M.R.L odgovorni pri pošti Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 14.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Zahvaljujemo se dr. Manciniju in pomožnemu osebju medicinega kliničnega oddelka kati-narske bolnice za skrbno nudeno nego. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo žena Giuseppina, hčeri Erna in Noemi, vnuki Brian in Alexsander, sestra Antonia in Oscar, Paolo Negrini z družino Trst, 25.2.1996 t Zapustila nas je naša draga Carolina Micali Pogreb bo v torek, 27. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočata Dušan in Aleksander. Trst, 25.2.1996 Ob izgubi sestre Vittorie izreka Mirkotu in svojcem iskreno sožalje MePZ Slovenec-Slavec ZAHVALA Svojci Maria Micheli se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 25.2.1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob tolikem sočustvovanju ob izgubi naše tete Carle Taučer se iz srca zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, g. župniku Zvonetu S trublju za cerkveni obred, pevskemu zboru sv. Jerneja in vaščanom, ki so nam bili blizu ob tem težkem trenutku in kakorkoli počastili njen spomin. Svojci Opčine, 25.2.1996 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Lutkovno gledališče Papilu 13 RUISTDARI JA Danes, 25. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA ! Največji uspeh sezone v Trstu in v Italiji. Zgodba se dogaja na Opčinah in na Krasu V Kinodvorani ARISTON v Trstu Drevored R. Gessi 14 - Tel.: 040-304222 KINO ARISTON - 14.30, 16.30, 18.35, 20.40, 22.45 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cristi-na Comencini, i. Vima Lisi, Margherita Buy. EXCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days«, i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Two Much - Due di trop-po«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffith. AMBASCIATORI -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. Robin Wil-liams. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem DolinCanom in Kro-gljanom za prisrčno in radodarno gostoljubnost, s katero sta nas prejšnjo nedeljo na tradicionalnem pustnem koledovanju sprejeli po vseh vaških hišah in dvoriščih. Ce nismo uspeh obiskati prav vseh, naj nam ne zamerijo: bomo prihodnje leto prišli dvakrat! Se enkrat hvala in nasvidenje čez leto dni. Skrmate in zvesti sodelavci kralja pusta v Dolini Godba na pihala ARCOBALENO in pustne šeme se prisrčno zahvaljujejo vaščanom iz Ricmanj, Loga in Pulj za prijazen sprejem ob priliki obiska v pustnem času. Posebna zahvala družinama Komar Edvin iz Loga in Buzzai iz Ricmanj Godbeno društvo Nabrežina se iskreno zahvaljuje vsem občanom, posebno pa g. Mariu Grudnu in Poldinotu Grudnu za lep sprejem ob priliki pusta. MARS.91 MoteitU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-dr. cesta 202-HI. km Rocol (Callaia) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 »Dracula morto e conten-to«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Vite strozzate«, r. Ricky Tognaz-zi, i. Sabrina Ferilli. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Argento, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Corsari«, i. Geena Davis, Matthevv Mo-dine. Jutri: 16.00, 22.00 »Brividi di passione anale«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Al-len, i. Mira Sorvino. LUMEERE - 10.30, 15.30 »Gašper«, risanka; 18.00, 20.00, 22.15 »Smoke«, i. VVilliam Hurt, Harvey Keitel. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberta Largo Piave (Milje) Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (De vin-Nabrežina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 - križišče) Ul. Giulia 2 IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG PETROLI Ul. Piccardi 46 API Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severa 2/3 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severa 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP - Devin (sever) Devin (jug) V.D.E. Kontovel 451 Trst Tel. 040/225428 0337/543530 Verginella Dean & C. s.n.c. popravila • vzdrževanje • inštalacije in prilagoditve industrijskih in civilnih električnih napeljav po normati-vah zakona 46/90. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi člane in prijatelje na predavanje biologinje Damjane Ota NARAVNO BOGASTVO TRŽAŠKEGA KRASA v Četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 Agrarna skupnost komunal, srenj in jusov tržaške pokrajine vabi na manifestativni občni zbor ki bo danes, 25. t.m., ob 9.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 25. februarja 1996 TARAS Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide, ob 10.29 in zatone ob 0.11. Jutri, PONEDELJEK, 26. februarja 1996 TILKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,8 stopinje, zraCni tlak 1019,2 mb narašča, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Martina Hriaz, Maddalena Pe-trachi in Samuele Sirotic. UMRLI SO: 72-letna Ottavia Delpin, 60-letni Vinicio Rossi Mel, 87-let-ni Mario Neumueller, 88-letni Luigi Castellani, 81-letna Vittoria Cie, 76-letni don Matteo Fillini. OKLICI: šofer Mauro Loggia in frizerka Elisabet-ta Bertesina, elektromeha-nik Gianfranco Zacchigna in gospodinja Alesandra Indiano. LEKARNE NEDELJA, 25. februarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Tig Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. Nujno iščemo raznošalco za Sesljan. Tel. 040/7796699 Uprava Primorskega dnevnika 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje).- NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Od PONEDELJKA, 26. februarja, do NEDELJE, 3. marca 1996 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 n od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S: Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ^1 PRIREDITVE KD FRAN VENTURINI- Dan žena. V petek, 8. marca , v Domu Anton Ukmar Miro ob 20.30. Informacije pri Loterija 24. februar 1996 BARI 75 5 61 73 76 CAGLIARI 82 59 63 73 88 FIRENCE 10 34 14 58 41 GENOVA 88 33 78 7 62 MILANO 59 68 7 81 11 NEAPELJ 69 45 71 44 26 PALERMO 79 74 67 26 64 RIM 10 39 49 57 41 TURIN 77 24 4 6 84 BENETKE 62 34 63 22 4 ENALOnO: 2 2 1 2 X 2 2 1 2 2 X X KVOTE: 12 93.206,000,- 11 1.803.000,- 10 162.000,- “Ali smo, kar zadeva govor, še tako na tleh, da bi morali začeti resno ukrepati?“^^^0 Mahnič) RADIJSKI ODER ponovno organizira TEČAJ LEPE GOVORICE Slušatelji si bodo pridobili teoretične osnove dihanja, dikcije, smiselnega branja, obenem pa bodo to znanje uporabili pri oblikovanju umetnostnih besedil. Informativni sestanek bo v Četrtek, 29. t. m., ob 18.30 v Ul. Donizetti 3, kjer se bomo domenili za tehnične podrobnosti. ra Ivan KD I. GRBEC GRBEC ,. . „ Skedenj vabi svoje člane na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR jutri, 26. t. m., ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju Pred 55. leti sta si obljubila večno zvestobo v Rodiku Marija Race in Valentino Gurman Ob tem lepem jubileju jima Čestitata in želita Se na mnoga zdrava leta sinova Paolo in Mauriljo odbornicah KD F.Venturini. SKD GRAD - Bani, SKD TABOR - OpCine in MePZ VIŠAVA - Ferlugi ponovijo na splošno željo v soboto, 2. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah recital na igrano besedilo »Zedinil rod slovenščne cele«. Nastopajo recitatorji od Banov in z OpCin, MePZ s Ferlugov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine, scena Magda Tavčar. SKD TABOR - OpCine - danes, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dor-bolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje kuražo z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cemetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spoduden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom. DANES, 25. t. m., ob 17. mi bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopila bo igralska skupina PD Standrež z Nušičevo veseloigro ŽALUJOČI OSTALI. Lepo vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -OpCine - Prosvetni dom. V torek, 27. t. m., ob 20. mi predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi jutri, 26. t. m., ob 19. uri v SošCevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČLANJEVANJA. VAŽNO za otroke od 5. do 16. let! SLOKAD za kolonijo v Dragi (morje) in SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA za kolonijo v Comegliansu (gore) sporočata: vpisovanje v kolonije je v tržaški občini izključno do 2.marca. Starši naj takoj tel. na št. 3995030 - Ul. Fameto, 3, soba št. 106. med 8.30 in 13. uro, da vam povedo kraj in datum zdravniškega pregleda. K pregledu nesite izpolnjeno vpisno polo, ki jo dobite na šoli. Pojasnila na tel. št. 431194, 366970 ali 226117. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 praznovanje dneva žena v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije -tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge.Urnik tajništva : vsak torek od 16. do 17.30 , tel. 370301. MALI OGLASI tel. 040-361888 BI SE RAD naudi plesati? Serena, Vesna in Branko te pričakujejo v ponedeljek, 11. marca, ob 19. uri v rik-reatoriju v Križu s tečaji latinsko/ameriških plesov. DVE TEI,ETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel'št. 228932. NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. št. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783. PRODAM po ugodni ceni avto Renault R 9, letnik ’83 v dobrem stanju. Ogled in informacije na tel. št. 251351. PRODAM avto Alfa 33, DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOĐRAŽENCEV v Trstu priredi jutri, 26. t. m. predavanje prof. Antona MLINARJA na temo BIOETIKA kaj z njo? Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s priCekom ob 20.30 1500, berlina, 4x4, letnik ’86 za 2.500.000 lir. Tel. št. 040/220147. PRODAM psičke pasme nemški ovčar z rodovnikom. Tel. št. 226713 ali 226536. ZA prenašanje drvi, poljskega orodja in pridelkov iščem lahek, dvokolesni, ročni, kmečki voziček za kmečka opravila. Klicati v zgodaj zjutra ali pozno zvečer na tel. št. 327091. NUJNO iščem pravno/sposobnega odvetnika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem št. 214 šole F.Milčin-ski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvočno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na št. 228779. IŠČEMO nujno par srednje starosti za čuvaja vile. Nudimo stanovanje v posebni hiši z vrtom in garažo. Tel. št. 040/212239 med 14. in 15. uro. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. NUDIM lekcije slovenščine in matematike. Tel. tit. 312935. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 SLOVENSKI družini v Trstu nudim varstvo otroka. Poštena in zanesljiva. Tel. St. 51048. SERVISNO podjetje nujno išče uradnika/co. Pismene prošnje poslati na Publie-st Srl, Ul. Valdirivo 36/1. nadsr., 34132 Trst pod šifro “Uradnik". KREPKO zaokrožite vašo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. 22. t. m. sta se v okohci Samatorce izgubila psa pasme Samojedo. Slišita na ime Jago in Kirn. Najditelj na tel. na št. 229213. STANOVANJE na Opčinah dajemo v najem za urad ali ambulanto. Tel. št. 420604 v večernih urah. PIVNICA m. Generazione v Boljuncu bo v petek, 1. marca, ob 21. uri koncert skupine Frozen Guys. Vabljeni! OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 PREUREDITEV ŠOLSKE MRE2E Zakaj ni bilo dogovaijanja Na to vprašanje opozarja svetovalec Tavagnutti OB NOVIH/STARIH POBUDAH ZA IGRALNICO Kaj je bolj koristno in uspešno za promocijo gradeškega turizma? Gradeški turistični delavci v Sierri Nevadi Ce odmislimo volilno ozračje, ki je že krepko prisotno ima občinski svetovalec Severne Lige in pokrajinski odbornik za šolsko problematiko Tavagnutti prav. Na petkovi seji je spet - to je naredil v zadnjih mesecih že nekajkrat - izpostavil vprašanje kdaj in kako se namerava občinska uprava lotiti načrta racionalizacije šolske mreže. Obstaja namreč neposredna nevarnost, da bo za racionalizacijo, spričo pasivnosti občinske uprave, na svojo roko poskrbelo šolsko nadzorništvo, čeprav imata glede tega vprašanja občina in pokrajina primarno pristojnost. Tavagnutti je v dosedanjih nastopih opozoril na nujnost skupnega ukrepanja, na nujnost usklajevanja in dogovarjanja, predvsem pa na potrebo da se dogovor poišče čimprej, saj gre za sklop izredno pomembnih in med seboj povezanih vprašanj, ki jih je treba razreševati usklajeno, ne glede na različne pristojnosti občinske, oziroma pokrajinske uprave. S polovičnim odgovorom, ki ga je dala pristojna odbornica Francisova, ki je bolj kakor odgovor izzvenel kot nekakšen izgovor, češ, da so čakali točna navodila iz Rima in da se je s skrbnikom sestala 31. januarja, ne moremo biti zadovoljni. Toliko bolj ne, če razmislimo, kako je občina skušala razreševati prostorsko stisko šole Ivan Trinko in kako so lani, začele krožiti vesti, da naj bi pod izgovorom racionalizacije morda zaprli GORICA Delegacija SKGZ obiskala Valentija Predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze so včeraj bili na pogovoru z goriškim županom dr. Gaetanom Valentijem. Slo je za zelo odkrito izmenjavo mnenj in želja o najbolj aktualnih problemih slovenske narodnostne skupnosti v mestu in o nekaterih aspektih sožitja. Tako je bil govor o priznanju prave vloge mestni konzulti, o načrtovanju in sodelovanju prireditev v okviru tisočletnice Gorice ter o nekaterih problemih, ki se pojavljajo v zvezi s Kulturnim domom, šolami itd. Dr. Valenti se je z navedbami in predlogi načelno strinjal. V delegaciji so bili Boris Peric, Karlo Devetak in Livio Semolič. osnovno šolo v Pevmi. Način kako je občina obravnavala to vprašanje potrjuje, da sama občina nima jasnega načrta za prihodnje, kaj šele, da bi ta načrt uskladili s pokrajino. Konstruktivno sodelovanje med obema ustanovama bi nedvomno pomagalo pri razreševanju pogostih prostorskih stisk zaradi obnavljanja šolskih stavb, ki so bile, predolgo zanemarjene, oziroma jih je treba prilagoditi novim zakonskim predpisom glede protipožarne in druge varnosti. K gornjemu razmišlja-nu bi dodali še to, da bi glede mreže slovenskih šol Občina morala prisluhniti stališčem m est-ne konzulte. Preiskava o fizičnem napadu na 31-letnega VValterja Massarija v noči od 2. na 3. februar v bližini nekega javnega lokala v Kočniku je bila uspešna in se je te dni zaključila z ovadbo proti desetim osebam. Preiskovalci so prišli na sled skupini mladeničev, ki so o zadevi vedeli marsikaj, tri pa prijavili sodišču zaradi povzročitve težkih telesnih poškodb. Prijavo so napisali proti 21-letnemu Giu-seppu Bocchiju, 19-letnemu Alessandru Chersinu in 21-letnemu Luciu Ciarabelli-niju. Vsi trije so doma v Gradežu in naj bi, po dosedanjih ugotovitvah (dejanske odgo- V videmskih časopisih beremo, kako se sedaj, v predvolilnem času nekateri parlamentarci, ki nameravajo ponovno kandidirati, hvalijo in postavljajo pred volilci s svojimi zaslugami in predlogi za bodočnost. V ospredje prihajajo razna "jezna” področja na račun sosednje Slovenije. Poslanec Severne Lige Asquini je že pričel svojo promocijo z lastno hvalo o bencinu po znižani ceni za vse avtomobiliste iz naše dežele. Na jesen naj bi bil bencin že na razpolago in tako furlanskim avtomobilistom ne bo več treba čez mejo v Slovenijo. Nekateri drugi kandidati ali bodoči kandidati, iz krogov Nacionalnega za- vornosti bo ugotovilo sodišče) Massarija pretepli in mu povzročili težke poškodbe. Preiskava o dogodku je bila sprva zelo težavna, zaradi molka, oziroma izkrivljenih izjav, ki naj bi jih dajali nekateri očividci. Skupaj z zgoraj omenjinimi mladeniči so bile v lokalu še nekatere druge osebe, prav tako iz Gradeža. Proti sedmim so vložili prijavo zaradi prikrivanja dogodka, proti dvema pa še zaradi lažnih izjav. Do obračunavanja naj bi prišlo na ulici, v bližini javnega lokala. Zgleda, da si nasilje tudi na Goriškem kar uspešno utira pot, Zal tudi med mladimi. vezništva in tudi Severne Lige, se hvalijo, da so sprožili kampanjo proti takoimenovanim jugoslovanskim penzijam, ki jih prejemajo sedanji slovenski, oziroma hrvaški državljani. Tretji, še zlasti iz vrst okrog Berlusconijevega gibanja, se zavzemajo za to, da ne bi Furlani več kupovali cigaret v brezcarinskih prodajalnah. Tudi igralnice v Sloveniji so marsikomu v napoto. Videmski poslanec gibanja Naprej Italija Collavini si že dalj časa prizadeva, da bi odprli igralnico v Lignanu in tako odvzeli kliente tistima v Novi Gorici. Tistim, ki se zavzemajo za odprtje igralnic v raznih krajih naše dežele (Trst, Vsedržavni tajnik ljudske stranke, Gerardo Bianco, je bil včeraj v naši deželi, kjer se je udeležil številnih srečanj. V Gorici je govoril v pred-valnici jezikovnega licije "Paolino di Aquileia”, kjer je bila skupščina članov goriške sekcije ljudske stranke in to v okvim priprav na pokrajinski kongres, ki bo v nedeljo, 3. marca. V okviru priprav na kongres in na volitve, je bil dopoldne v Koprivnem tudi seminar, ki ga je priredila LS. Bianco je na njemu svojstven način komentiral zadnje dogodke na vsedržavni ravni (odločitev Dinija, da ustanovi svojo stranko - gibanje) in poziv Bosellija, da naj LS izstopi iz koalicije Oljke. Bianco je z zanimanjem prisluhnil izvajanju pokrajinskega koordinatorja Alberta Bergamina o stanju na Goriškem in v Gorici ter o težavah s katerimi se soočajo po razbitju nekdanje KD. Obisk državnega tajnika je bil zelo kratek, saj so ga zatem pričakovali tudi v Trstu. (Na sliki - foto Bumbaca - Gerardo Bianco na včerajšnjem srečanju v Gorici). Devin, Gradež, Lignano, Arta Terme), se je sedaj pridružil tudi poslanec DSL Ruffino, ki predlaga, da se odpre igralnica tudi v Palmanovi. Izbral, oziroma označil je že tudi kraj, kjer naj bi jo uredili: v opuščeni vojašnici. V Palmanovi je takih objektov sicer kar nekaj. Volitve so pač volitve; dovolj je, da se ime kandidata pojavi v časopisu, menda pa je toliko bolj pomembno, če je predlog nekako uperjen proti sosednji Sloveniji. V Gradežu in Lignanu si sicer želijo igralnico, vendar pa to vprašanje ni na vrhu prednostne lestvice. So namreč bolj konkretni od kakšnega politika. Predstavniki le-toviščarskih ustanov iz obeh krajev so bili prejšnje dni v Španiji, na prizorišču svetovnega prvenstva v smuku. Tam so promovirali poletne turistične zmogljivosti, v sodelovanju z deželno upravo pa tudi skupno pobudo za zimske olimpijske igre leta 2006 na tromeji med Trbižem, Kranjsko goro in Beljakom. V Gradež so povabili nekaj znanih smučarskih asov, seveda na brezplačne počitnice. Gradež je namreč znan tudi po zdravilnih peščenih kopelih. Na tako zdravljenje že prihajajo številni znani nogometaši. Prisotnost kakega Ghedine ali drugih znanih smučarskih asov bi verjetno pomenila, v promocijskem smislu, veliko več kakor predlog za odprtje igralnice. (Marko VValtritsch) TV PRIMORKA 0 večini in opoziciji v občini Števerjan Je sprememba večine v števerjanski občinski upravi prinesla kakšne novosti? Kakšni so odnosi med manjšino in večino in kaj bi kazalo storiti, da bi prišlo do učinkovitejše promocije briškega vinorodnega območja? To je le nekaj vprašanj, na katera bosta odgovarjala Zupan iz Ste-verjana Hadrijan Corsi in načelnik manjšinske skupine ter bivši župan Ivan Humar med oddajo “Med Sočo in Nadižo”, ki jo boste lahko gledali jutri ob 18.30 na TV Primorka. Pavšičeva sogovornika bosta izpostavila vrsto pogledov, ki zadevajo občinsko upravo in njeno vlogo pri uresničitvi pobud turi-stično-gospodarskega značaja, ki so vezane na vinorodne značilnosti tega območja. H BENCIN Danesso na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TR2JC MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon VCERAJ-DANES Iz matičnega urada goriške občine od 17. do 23. februarja 1996. RODILI SO SE: Maria Milanese, Matteo Fain, Roberta Bellemo, Selene Scuz, Luca Fross, Sara Kobal, Giulio Merlo, Sara Gerin, Janez Pintar, Virginia Glessi in Matteo Cia-ni. UMRLI SO: 79-letni upokojenec Antonio Mla-dovan, 86-letni upokojenec Gino Ruzzini, 68-letni upokojenec Ildegardo Contino, 76-letni upokojenec Angelo Pun-teri, 96-letni upokojenec Francesco Giuseppe Fa-mea, 76-letna gospodinja Teresa Scarinci vd. Rela-to, 81-letni upokojenec Felice Carlo Mucchiut, 93-letni upokojenec Antonio Cauzer, 63-letni upokojenec Aldo Zimolo. OKLICI: uradnik Er-manno Basso in uradnica Paola Floreancig, bančni uslužbenec Mario Busat-ta in uradnica Anna Sali-netti. POROČILI SO SE: podjetnik Paolo Majo in študentka Elisabetta Pi-cotti, šofer Franco Fuart in uslužbenka Rita Mau-ro, trgovec Armando Celom in univerzitetna študentka Silvana Brando-lin, podjetnik Romano Marco Venier in uslužbenka Silvia Valenti. g_______________IZLETI DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ, vabi člane in prijatelje na izlet v Prago od 25. do 28. aprila. Obiskali bodo tudi nekdanje koncentracijsko taborišče Mathausen. Pojasnila in prijave pri Ljubici Butko-vič, tel. 882302 do 28. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira celodnevni izlet v petek 8. marca, v Susegano pri Coneglianu. Obiskali bodo muzej starega kmečkega orodja ter krajevnih obrti. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 28. februarja. SPD - Smučarski odsek prireja 10. marca društveno smučarsko tekmovanje na Trbižu. Prijave, za tekmovanje in avtobus na sedežu društva. VOLITVE / KONGRESE LJUDSKE STRANKE Gerardo Bianco včeraj v Gorici V ospredju zadnja dogajanja v Rimu glede volilnih zavezništev EPILOG NOČNEGA PRETEPA Ovadba proti desetim osebam Zgodilo se je 2. trn. v Ločniku □ OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SO-VODNJAH prireja tečaj prve pomoči, ki bo potekal v Rupi, v prostorih društva Rupa - Peč, Prvo srečanje bo že jutri, 26. t.m. Prijave sprejemata Loredana (tel. 882525) in Stefan (tel. 882043). KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje, kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih in sicer od 17. do 18.30, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. SPDG - Rekreacija prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Pojasnila in prijave med vadbo 27. t.m. in 1. in 5. marca ter pri udeležencih, ki redno vadijo. KD OTON ZUPANČIČ organizira tečaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila bodo posredovali na prvem srečanju, ki bo dne 4. marca ob 20.30, v domu A.Budal v Stan-drežu. KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Marti tel. 21407 ob uri kosila. SINDIKALNA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Doberdob, prireja v petek, 1. marca ob 15.30 zborovanje v Glasbeni sobi v Doberdobu. □ ČESTITKE •Naša draga STANA se danes sreča z Abrahamom. Ob tem pomembnem dnevu ji iz srca voščijo vse najboljše posebno pa obilo zdravja, sreče in veselja vsi njeni najdražji - Vojko, Erika in Martina. Ob srečanju Stane Pe-tejan Nardin z Abrahamom izrekajo čestitke in najboljša voščila prijatelji in vsi, ki jo imajo radi. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi preureditvenih del. CORS016.00-18.00- 20.00- 22.00»Babe - il maialino coraggioso« TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»L’us-saro sultetto«. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv.Ani, Ul.Garzarolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Jutri, ob 9.30, Narcisa Stacchi, iz splošne bolnišnice na Placuto in na glavno pokopališče; ob 11. uri, Adalgisa Liberi por. Montagna, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 13.15, Vittoria Romanut por. Ballaben, iz splošne bolnišnice v Faro. NOVICE ŠOLA / PRISPEVEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V KULTURNEM DOMU Prešernova proslava v četrtek v KD Briški grič Kulturno društvo Briški grič bo v Četrtek, 29. t.m. ob 20.30 obeležilo Dan slovenske kulture. V dvorani na Bukovju bo nastopil moški pevski zbor Pod lipo iz Bamasa, ki ga vodi Nino Specogna, glasbene točke bodo izvajali gojenci šole Glasbene matice, recitacije elani društva. Za uvodno misel bo poskrbel Rudi Pavšič. Motto prireditve je Pesem nas bogati, pesem uci, pesem govori, želi in ohranja... Severna liga prireja Izbira med ozko umeritvijo in možnostjo široke izobrazbe Rozmišljanje ob bližnjem izteku roko zo vpis Dve zanimivi prireditvi Potekali sta v organizaciji SZ Dom 11. in 16. februarja Severna liga obvešča, da bodo kandidate za parlamentarne volitve izbirali elani gibanja in sicer na primarnih volitvah, ki bodo jutri na sedežu, Korzo Italia 190. Sedež bo jutri odprt do 22. ure, prav zato, da bi omogočili Cim širšo udeležbo. Podoben način izbire kandidatov bodo izvedli tudi drugod. Srečanje v Rimu glede kontigentov blaga proste cone Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacqua se je te dni v Rimu sestal z visokimi funkcionarji Ministrstev za finance, industrijo in zaklad v zadevi goriške proste cone in predvsem kontingentov blaga široke potrošnje za leto 1996. Posebej podrobno so obravnavali vprašanje prehvanja, oziroma spreminjanja kontingentov in možnost uvedbe novih blagovnih vrst, kakor recimo metana. FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini NAGLUŠN0ST PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednji prispevek Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. ”S pomladanskim brstenjem prirode v novo življenje se letos pojavlja tudi Cas težkih življen-skih izbir za starše in otroke. Starši se morajo ob vpisu otrok v vrtce in osnovne šole odločiti, ali jim bodo dali možnost, da se celovito razvijejo in ovrednotijo svojo identiteto s poukom v materinem jeziku, ali pa jih bodo že takoj prikrajšali za eno od kultur, ki ju radodarno ponuja naš obmejni prostor in kar bi moralo biti zanje poglavitno. Ob prestopu v višje šole se željam staršev pridružijo želje in nagnjenja otrok, ki morajo izbirati lastno življenjsko pot prav v Času, ko se šele odpirajo svetu in po večini še nimajo jasne predstave, kaj bi radi bili, ko bodo odrasli. V teh kočljivih trenutkih priskočijo na pomoC družinam šole, tako da organizirajo informativna srečanja in predstavitve o možnostih nadalnjega izobraževanja. Hvalevredno usmerjevanje pa ne more razrešiti družine odgovornosti, da skuša izbrati za svojega otroka najboljše in najprimernejše. To ni vselej lahko, ker šolski sistem ponuja veliko izbiro najrazličnejših, tudi zelo specifičnih usmeritev, med katerimi se človek večkrat zelo težko odloča. Kaj torej izbirati in čemu dajati prednost? Neprestane družbene spremembe in hiter tehnološki napredek narekujejo veliko previdnost pred preranimi specializacijami. Bodočnost bo zahtevala od mlajših in mladih generacij veliko prilagodljivost novim, še neslutenim razmeram in dobršno mero iznajdljivosti. Zato pa se v zadnjih letih poudarja pomen široke in tehtne izobrazbe na račun preveč specifičnih strokovnih znanj. Specializacija se postopoma pomika v podiplomske tečaje in v univerzitetni študij, pa tudi v permanentno izobraževanje, ki postaja iz dneva v dan prava službena dolžnost. Zato nikakor ne držijo pripombe, da mreža sloven- L 'UNICA UNICA/01 VSE ZA POROKO, OBHAJILA in BIRME v GORICI Korzo Italia 40 Tel. 0481/535572 bonboniere konfeti poročni seznami Ul. Garibaldi Vogal Ul. Morelli 55 OPREMA: lestenci preproge keramika porcelan kristal jedilni pribor okrasni predmeti skih srednjih šol ne zadostuje potrebam manjšinjske skupnosti. Slovenski dijak ima na voljo humanistično usmerjeni klasični licej, pedagoški licej, šolo za informatiko in dve ekonomski šoli za različne potrebe gospodarske dejavnosti. Na teh šolah si lahko vesten dijak pridobi tisto osnovno znanje in kulturno širino, iz katerih bo laže Črpal odgovre na izzive prihodnosti, kot bi jih iz preozko in neeelastiCno strukturiranih strokovnih znanj. Pri izbiri tudi ne gre nasedati trenutnim modam, Ce niso osnovane na trdnih temeljih. Dandanes se zelo poudarja znanje tujih jezikov, kar je in bo nuja za človeka, ki se bo premikal po evropskih in svetovnih koordinatah. Vendar" nam mora biti jasno, da je jezik sredstvo, sicer zelo pomembno, a vendar le sredstvo. Pomembnejše je, kaj zmoremo drugim povedati... Tehtno vsebino pa lahko jamčita le razgledanost in izobrazba. Nazadnje ne smemo podcenjevati pomena, ki ga ima šolanje v maternem jeziku za mladostnika v Času, ko dograjuje svojo osebnost, samozavest, odnos do kulture in družbe. Skoda je prekiniti hojo na pol poti in se tako odreci globljemu poznavanju svojega jezika, kulture in lastne biti.” Nadja Marinčič - v imenu Sindikata slovenske Sole V nedeljo, 11. februarja je bilo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, 3. srečanje v ritmičnih skupinskih sestavah z nazivom ”Gym-show”. Udeležile so se ga mlade telovadke OS Milojke Štrukelj, OS Fran Erjavec iz Nove Gorice, skupina HIT iz Nove Gorice ter SZ DOM iz Gorice. Skupno je nastopilo 69 deklet. Namen srečanja je bil predvsem stik med mladimi rit-miCarkami ob meji, ki goje to zvrst, priložnost za primerjavo njihovih sposobnosti in pa vzpostavitev stikov med trenerkami obeh Goric. Srečanje je zajelo 9 točk: dekleta OS M. Štrukelj so pod vodstvom trenerke Teje Berginc prikazale dve moder-ni-show predstavi, deklice OS F. Erjavec "moder- V sredo odprtje razstave Slovenci v Londonu 1991-94 Po Ljubljani, Mariboru, Celju in Trstu, si bomo v prihodnjem tednu tudi v Gorici lahko ogledali zanimivo razstavo o sodobni odmevnosti Slovenije v svetu. V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku bo v- sredo, 28. februarja ob 11.30 odprtje razstave pod naslovom Slovenci v Londonu 1991-94. Gre za prikaz gradiva iz arhivov Slovenskega centra in glasila The Slo-venian Newsletter iz Londona o delu Slovencev v Veliki Britaniji za neodvisnost, mednarodno priznanje in vsestransko predstavitev Slovenije. Razstavo si je zamislila in jo s sodelavci pripravila arh. Jana Valencie iz Londona, ki bo na otvoritvi imela spremno besedo. Razstavo, ki vse- buje obsežno arhivsko gradivo, fotografije velikega formata in predmete, so prvič postavili 15. decembra 1994 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Nadaljne postavitve so bile v Muzeju sodobne zgodovine v Celju, v Pokrajinskem muzeju v Maribora in v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pri prvi postavitvi so sodelovali The Slovenian New-sletter iz Londona, konferenci Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo in za Veliko Britanijo, Narodna in univerziztetna knjižnica iz Ljubljane in Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta ob podpori Urada vlade za Informiranje in Urada za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu. Razstava bo v Gorici odprta do 9. marca. ni ples” (tren. Tina Jakopič), HIT Nova Gorica (tren. Norma BenCiC-Si-moniti) z dvema skupinama mažoretk, ter DOM Gorica (tren. Mija in Damijana GešCut) s štirimi Cisto-ritmiCnimi skupinskimi sestavami. Tudi gledalcev ni manjkalo, saj je bilo stopnišče telovadnice kljub zgodnji uri (nedelja, 10. ura dopoldan) nabito polno-pa ne samo sorodnikov otrok! Lepo število staršev in "radovednežev” pa se je nabralo v telovadnici kljub pustnim prireditvam tudi v nedeljo, 18. februarja zjutraj, ko so se na pobudo Olimpijskega komiteja C.O.N.L - Centri Olimpia sreCali otroci iz Koprivnega, LoCnika ter SZ DOM (orodni telovadci, ritmicarke in Športni vrtec) iz Gorice. Naše društvo že vsa leta zastopa vsa ostala društva, ki v samem mestu delujejo in se ukvarjajo z malčki. Otroci so se pomerili v poligonu, spretnostnih igrah in šaljivih tekih in ob zaključku prireditve vsi prejeli spominsko značko, diplomo in znak Centri Olimpia. Žal je gripa naredila svoje in je otrok bilo samo 50. V imenu strokovne skupine trenerjev je vse prisotne pozdravil trener Roberto Fussi, ki se je zahvalil domovi sekciji SG SRG za gostoljubnost in za odlično izvedbo in izpeljavo srečanja. V imenu DOM-a pa je prisotne pozdravila trenerka Mija Ušaj-CeSCut in povdarila pomen takih srečanj, kjer se kujejo prijateljstva med furlanskimi, italijanskimi in slovenskimi malčki. (Damijana GešCut) GORICA / NASTOP GOJENCEV V MASKAH Pustno popoldne na Glasbeni matici Priprave na skorajšnji začetek Srečanj glasbenih šol Primorske Pusta ni brez glasbe in oboje se da prijetno združiti. Tako so menili pri Glasbeni matici, kjer so prav na pustni torek pripravili notranji nastop gojencev goriške in podružničnih šol. Nastopilo je ducat gojenk in gojencev in ker je bilo pac pustno popoldne so na nastop prišli v maskah. Morda je prav ta okoliščina prispevala, da so bili nastopi bolj sproščeni in da je bilo tudi razpoloženje zelo prijetno. Vsi so se na nastopu dobro odrezali ( od dame do klovna, pouarjajo prireditelji). Gojenci šole Glasbene matice se te dni zelo skrbno pripravljajo na nastope v okviru bližnjih Srečanj glasbenih šol Primorske in na razna tekmovanja, ki se bodo odvijala v Sloveniji in Italiji. Na notranji produkciji v torek, 16. t.m. so nastopili v glavnem mladi pianisti Teja Pahor, Lara Zanette, Diego Tomšič, Elisa-beth Miklus in Valentina Klanjšček, Ivana Na- nut in Valentina Klanjšček, Tjaša Nanut, Ana Kuštrin, Petra Ma-ronese, Janina Cotič (violina), Jana Plesničar in Maja Kragelj iz raz- redov Neži Plesničar, Beatrice Zonta in Erike Zavadlav. Za spomin na glasbeno pustno popoldne je nastala tudi gornji posnetek. IFOR JE PRIVOLIL V ZAHTEVE SRBOV IZ VOGOŠĆE Srbski tovornjaki prihajajo po rojake Koschnick nepreklicno zapušča Mostar SARAJEVO, MOSTAR (Reuter, dpa) - Prestrašeni in jezni srbski prebivalci sarajevskega predmestja Vogošća, ki so v tem naselju ostali tudi po petkovem prihodu policistov Federacije BiH, so se včeraj sešli z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Carlom Bildtom, poveljnilcom Iforja, admiralom Leig-htonom Smithom, vodjo sarajevskega urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Sorenom Jesse-nom Petersenom in predsednikom parlamenta bosanskih Srbov Momčilom Krajišnikom. Na srečanju v prostorih občine Vogošća se je zbralo približno dvesto Srbov, ki so od Bildta zalite vali, da jim priskrbi tovornjake za odhod iz mesta. Švedski diplomat je jezne Srbe miril, da jim mednarodna skupnost zagotavlja varnost in jim zato ni treba bežati, vendar zborovalcev ni prepričal. V Vogošći je zdaj le še približno 2500 od nekdanjih 17 tisoč prebivalcev tega predmestja. Tisti, ki so ostali, so večinoma revnejši prebivalci ali upokojenci. Predstavniki mednarodnih organizacij seveda nočejo, da bi sarajevski Srbi zapustili svoje domove. Petersen je poudaril prepričanje UNHCR, da Srbi lahko ostanejo, pri tem pa jim bodo nudili vso pomoč. »Vemo, da hočete oditi, toda UNHCR vas ne bo odpeljal od tod. Mi želimo, da ta skupnost ostane in začne normalno delovati,« je dejal zbranim Vogoščanom. Na koncu je admiral Smith popustil pod verbalnimi pritiski jeznih zborovalcev in sporočil, da bodo enote Iforja tovornjakom vojske bosanskih Srbov dovolile vstop v sarajevska predmestja, vendar bodo lahko vojaška vozila prišla tja izključno s človekoljubnim namenom - za evakuacijo prebivalstva. »Ljudje so se jasno odločili za odhod in imajo s tem že dovolj težav. Menim, da bomo lahko s takšno pomočjo ublažili napet položaj,« je dejal poveljnik Iforja. Evropski upravitelj Mostarja Hans Koschnick pa je včeraj v intervjuju za nemški časnik Bildt am Sonntag dejal, da bo 23. julija nepreklicno odstopil s položaja. Čeprav je evropski parla- ment v četrtek sporočil, da je 66-letni Koschnik pripravljen ostati v mestu ob Neretvi do konca leta, je nekdanji bremenski župan to novico zanikal s pojasnilom, da je pri razumevanju njegovega sporočila bruseljskim poslancem prišlo do nesporazuma. »Pri nastajanju nove uprave mesta morajo sodelovati novi ljudje,« je rekel Koschnick in poudaril, da mora držati obljubo o svojem nepreklicnem odhodu iz Mostarja, ki jo je dal svoji ženi. »Ce pa bo EU pred koncem julija našel koga, ki bi me lahko uspešno zamenjal, potem bom odšel še prej,« je sklenil Koschnick. Momčila Krajišnika, admirala Leightona Smitha in Carla Bildta Srbi v Vogošći niso sprejeli s pretiranim navdušenjem (Reuter) ANALIZA Vietnamska generacija in balkanski zverinjak Richard Holbrooke se je ob iskanju bosanskega mirovnega dogovora zelo hitro naučil, da mora bojevite predsednike treh nekdanjih jugoslovanskih republik obravnavati kot majhen in zelo nemiren zverinjak. Srbski predsednik Slobodan Miloševič je lisica - prekanjen, prebrisan in v boju za svoje preživetje sposoben vsakršnega dejanja. Alija Izetbegovič je trmasta mula, ki se je na pogajanjih izkazala predvsem s trdovratnostjo. Franjo Tuđman pa je hrvaški pav - osebnost, Id je odločena, da bo Hrvate iz balkanske revščine popeljala proti zahodnoevropskemu izobilju. Holbrooke je kmalu doumel, da je Tuđman pravzaprav dobro oborožen in brezobziren pav, ki je v pravem trenutku pripravljen pokončati Srbe. Toda potem ko je Holbrooke v sredo zapustil Clintonovo administracijo, je svoj pogled na daytonski sporazum - prvo ve-. čje diplomatsko zmagoslavje Clintonove administracije in Holbroo-kove vietnamske generacije - spremenil. Vendar zmagoslavje še ni dokončno. Daytonski sporazum doživlja opazne pretrese, zaradi česar ne moremo ugotoviti, ali je pred njim večna slava ali nizkoten poraz. Enako lahko rečemo za diplomata Holbrooka ter njegove nasprotnike in zaveznike v njegovi generaciji ameriške diplomacije. Zaradi vietnamske streznitve in zelo raznolike narave sveta po koncu hladne vojne si je Holbrookova generacija politikov pridobila kar nekaj izkušenj, kako dati neki priložnosti možnost za uspeh. Dayton na primer vojskujočim se stranem na območju nekdanje Jugoslavije ponuja možnost, da po štirih letih vojskovanja okusijo mir. Oni se morajo odločiti, ali je vredno, da mir obvelja. Popolno- ma enaka filozofija je vodila tudi Clintonovega varnostnega svetovalca Anthonyja Laka, ko je pomagal pri vzpostavitvi premirja v Severni Irski. Tu okus miru ni bil dovolj sladek, da bi preprečil nova razdejanja. Dve drugi pomembni področji, na katerih se je izkazala Clintonova diplomacija, kažeta -vsaj za zdaj -, da priložnost lahko postane uspeh. Izraelci in Palestinci so s pomočjo Združenih držav Amerike pokazali pogrnil in vizijo, s pomočjo katerih so presegli zelo nevarna razhajanja. Ameriškim pogajalcem pa je uspelo doseči tudi zamrznitev severnokorejskega jedrskega programa. Holbrookova genialnost pri krmarjenju skozi bosansko močvirje vključuje tudi njegovo sposobnost, da potrebo po priložnosti spremeni v vrlino. Na svoji zadnji balkanski turneji je na primer vztrajal, da bosanski sporazum ne sme propasti, saj je preveč pomemben, da bi lahko dopustili kaj takšnega. »Ne smemo si privoščiti neuspeha. S tem bi ogrozili Natovo prihodnost, zahodnoevropske odnose s srednjo Evropo in Rusijo, nemško pripravljenost za bolj dejavno sodelovanje pri zagotavljanju evropske varnosti in podporo ameriškega prebivalstva mirovnim operacijam in mednarodnemu udejstvovanju Združenih držav Amerike.« Holbrooke in Lake sta bila uradnika ameriške diplomacije v Vietnamu, Med predsedovanjem Jimmvja Carterja sta v State Department vnesla veliko zdrave konkurenčnosti. Toda ta konkurenčnost je postala zelo grenka, ko je Holbrooke 17 mesecev deloval kot Clintonov pomožni državni sekretar za evropske zadeve in si je nenehno prizadeval za večjo ameriško vlogo pri reševanju bosanske krize. Lake je v svojih javnih nastopih in zasebnih pogovorih vedno tuhtal, kaj je slo narobe v Vietna- mu. Premišljeval je, kaj bi morali storiti, da bi se vietnamska avantura končala drugače, svoje ugotovitve pa je uporabljal pri nasvetih glede ameriškega udejstvovanja v tujini - predvsem na Haitiju in v Bosni. V nasprotju z njim pa je Holbrooke govoril predvsem o vplivu vietnamske vojne na ameriške institucije in njegovo generacijo. Ko se je loteval novega problema, je bila zanj morebitne tragedija prejšnjega zgolj zgodovina. Holbrookova vrnitev v New York, kjer bo delal na Wall Streetu in pisal diplomatske spomine, je debato dveh izkušenih demokratskih diplomatov o vplivu Vietnama na stranko in narod začasno prekinila. Toda razprava se bo ponovila tako v VVashingtonu kot tudi drugje. Ameriški tvorci zunanje politike se namreč od Holbrooka niso poslovili z »zbogom« ampak z »nasvidenje«. Jim Hoagland, International Herald Tribune NA KOSOVU SE LJUDJE PREŽIVLJAJO S PRODAJO LASTNE ŽIVLJENJSKE TEKOČINE - > Potrebujete kri? Poceni vam jo dam. mEssgREjt. ..m-1. : Besim Abazi/AIM »Kri pomeni življenje« ni geslo kakšnega zavoda za transfuzijo krvi. To je geslo tistih, Id se zahvaljujoč svoji življenjski tekočini preživljajo iz dneva v dan. Pa ne zato, ker kri teče po njihovih žilah, ampak zato, ker si kruh dobesedno kupujejo z lastno krvjo. Morbidno, ampak resnično. Pred klinikami Medicinske fakultete v Prištini stojijo ljudje, ki čakajo, da se bo pojavil pacient, Id bo potreboval kri. Ko se to zgodi, so s svojimi žilami in ceno na ustih takoj na voljo. Takšnih »prostovoljcev« ni težko najti, težje pa jih je prepričati, da povedo svojo življenjsko zgodbo. Tisti, ki smo jih vendarle prepričali, so hoteti ostati anonimni, »ker bi se razvedelo, saj veste, kako je ...« M. R. iz Prištine pravi, da je bil rudar v Kišnici blizu Prištine, kjer je delal dvajset let. Je oče sedmih otrok in že štiri leta brez zaposlitve. »Začel sem s prodajo cigaret, vendar je bilo to za preživljanje devetčlanske družine premalo. Prijatelj mi je povedal, da je mogoče prodajati tudi kri. Odločitev ni bila težka, saj sem v preteklosti že dvakrat prostovoljno daroval kri. Takrat sem izvedel, da dajanje krvi, če je pod nadzorom, ni škodljivo. Za 250 milititrsko stekleničko krvi dobimo od 150 do 300 mark -odvisno od stranke. Včasih imamo razumevanje, vendar ne moremo biti velikodušni, saj si kruh služimo z lastno krvjo. Kri dajem (prodajam) enkrat na mesec, stranke pa ponavadi najdem pred kliniko. Pogosto se dogaja, da ljudje izvedo za moje početje in pridejo kar k meni domov. Toda pozabljajo, da so moje možnosti omejene,« pravi M. R. Ko je »-mož, ki prodaja svoje življenje, da bi preživel,« odhajal, se je obrnil in dodal: »Ne pozabite, da je zelo velikega pomena, katero krvno skupino imaš!« R M. iz enega od prištinskih predmestnih naselij je povedal, da se s tem poslom ukvarja že nekaj mesecev. »Poskušal sem oditi v tujino,« začenja svojo zgodbo. »Z ženo sem dvakrat poskusil oditi v Nemčijo... Ni nama uspelo, povrhu vsega pa je tudi veliko stalo. Denar smo si sposoditi, zdaj pa ga moram vrniti. Začel sem prodajati bencin, vendar mi ni uspelo ničesar prihraniti. Potem sem nekega dne od nekega taksista zvedel za ta »posel«. Prvič je bilo zelo težko. Strah me je bilo, toda pozneje... Moja krvna skupina je zelo iskana. Pomislite, nekdo mi je za 250 milititrsko stekleničko plačal štiristo mark.« Serijo pripovedi bi lahko še nadaljevati. Zgodbe so si zelo podobne, podobni pa so si tudi vzroki, ki ljudi vodijo v takšno početje. So pa tudi takšni, ki kri dajejo iz drugačnih razlogov. Neki dvajsetletnik trdi, da svojo kri prodaja zaradi žepnine ali, kot je rekel sam, »da bi si zagotovil večji standard«. »Družina ima druge vire preživljanja in ne ve za moje početje. Vse se je začelo po naključju. Pred časom sem prostovoljno daroval kri za enega mojih sorodnikov in izvedel, da je mogoče kri tudi dobro prodati. Do zdaj sem zaslužil 650 mark Pogovarjal sem se z nekim zdravnikom, ki mi je dejal, da lahko kri dajem vsake tri mesece. Ta nasvet skušam upoštevati - sevada, kadar morem.« 23-letni B. R živi, kot pravi, blizu bolnišnice. »Svojo kri sem prodal trikrat. To ni nič takšnega. Ljudje se s tem ukvarjajo že dolgo. Pred časom so to počeli Romi, zdaj pa tudi študentje srbske narodnosti, ki so na praksi. Takšen posel je mogoče s pomočjo transfu-ziologa opravljati zelo solidno. Nekaj pa moram priznati - tisti, ki ne upoštevamo zdravniških nasvetov, ogrožamo sebe in tiste, ki kupujejo našo kri.« V zavodu za transfuzijo krvi za omenjeno početje vedo, vendar pravijo, da ne morejo storiti skoraj ničesar, saj ne morejo nobenemu preprečiti, da bi »prostovoljno« daroval kri za domnevnega znanca ali prijatelja. Prodaja krvi je tako postala povsem normalen pojav. Ljudje si namreč na vse mogoče načine prizadevajo, da bi si zagotoviti preživetje. Ce upoštevamo politični položaj te dežele, kjer na enem kvadratnem kilometru živi 213 ljudi, kjer je po podatkih UNIJE (neodvisnega sindikata, ki združuje nezaposlene Albance) več kot 540 tisoč ljudi brez dela in kjer socialno podporo prejema več kot 120 tisoč družin, niti ni presenetljivo, da kri zares pomeni življenje - čeprav teče po tujih žilah. NOVICI Zadržana izjava Varnostnega sveta ZN o Hrvaški NEW YORK (dpa) - Varnostni svet ZN je pozval hrvaško vlado, da naj stori več za prebivalstvo in begunce, ki se želijo vrniti na svoje domove. V zadržano napisani izjavi, ki jo je v imenu vseh članic VS prebrala Madeleine Albright, so Hrvaški sicer priznati, da »se je bistveno zmanjšal obseg kršenj človekovih pravic«, kljub temu pa so izrazili »zaskrbljenost« zaradi posameznih primerov ubojev in dragih kršitev človekovih pravic. »Obsoditi« so dejstvo, da hrvaška vlada ni storila več za begunce, ki so se pripravljeni vrniti na svoje domove. Srbsko prebivalstvo na hrvaškem ozemlju ima po mnenju VS ZN pravico, da ostane v svojih hišah, jih zapusti ati pa se vrne. Za to hrvaška vlada ne bi smela postavljati nobenih pogojev. Spremembe v makedonski vladi SKOPJE (dpa) - Makedonski predsednik vlade Branko Crvenkovski je po razpadu koalicije sestavil novo vlado, v kateri ne sodelujejo predstavniki Liberalne stranke. Kot so včeraj sporočiti v Skopju, bodo poleg socialdemokratov Crvenkovskega in socialistov, ki so tudi do zdaj sodelovali v vladi, položaje v makedonski vladi zasedli tudi predstavniki albanske Stranke demokratičnega napredka. Liberalca Steva Crvankovskega bo na položaju zunanjega ministra zamenjal Ljubomir Frčkovski, dosedanji notranji minister. Predsednik makedonskega parlamenta Stojan Andov, ki je prav tako član liberalne stranke, je zaradi neudeležbe njegove stranke v vladi napovedal odstop. Koalicija Zveza za Makedonijo je razpadla zaradi nesoglasij v zvezi s programom in osebnih političnih razprtij. NAJSTROŽJA KAZEN ZA SKESANA IRAŠKA IZDAJALCA Umor je opral družinsko čast Sorodniki so sami sodili bratoma Kamel BAGDAD (Reuter) - Iraški mediji so poročali, da sta najbolj znana iraška ubežnika, brata Kamel, ki sta se pred dnevi vrnila v Bagdad, izgubila življenje v spodadu s sorodniki. Brata Kamel, ki sta bila pred begom v Jordanijo pred šestimi meseci v vrhu iraških oblasti, so sorodniki označili za izdajalca, iraška vlada pa je ob njuni vrnitvi dejala, da bodo z njima ravnali kot z »navadnimi iraškimi državljani«. Ubežnika sta se vrnila v domovino, potem ko je zanimanje Jordanije in Zahoda zanju splahnelo in ko jima ni uspelo, da bi ju tujina in iraška opozicija priznali za naslednika Sa-dama Huseina. General Husein Kamel Hasan, ki je vodil tajne projekte iraške vojske, in njegov brat polkovnik Sadam Kamel, ki je poveljeval predsedniški gardi, sta bila zeta predsednika Sadama Huseina, a sta se njuni ženi, ki sta ju pred šestimi meseci moža odpeljala s seboj v Jorda- ANALIZA Husein je še vedno trdno na prestolu AMAN - Sest mesecev po tem, ko je prebeg dveh vodilnih iraških vojaških poveljnikov že kazal na prve razpoke v vladavini Sadama Huseina, sta ubežnika mrtva, Husein pa se trdno drži na svojem prestolu. Celo tisti, ki so opozarjali, da brata Kamel z vrnitvijo v domovino podpisujeta svojo smrtno obsodbo, so bili presenečeni zaradi izjemne hitrosti razvoja dogodkov. Le tri dni po vrnitvi iz Jordanije sta ubežnika skupaj z očetom in bratom izgubila življenje v spopadu s svojimi sorodniki, ki so branili družinsko Čast. Njun umor je bil se zadnje znamenje, da se je Sadam Husein dokončno pobral po njunem avgustovskem begu v Jordanijo. Brata Kamel sta bila v samem vrhu iraškega vojaškega vodstva: general Husein Kamel Hasan je vodil tajne programe iraške vojske, njegov brat polkovnik Sadam Kamel pa je bil poveljnik predsedniške garde. Njun položaj in dejstvo, da sta bila poročena s predsednikovima hčerkama, sta ju uvrstila med Huseinove najbližje sodelavce. Po njunem begu v Jordanijo -kjer so zahodni diplomati in strokovnjaki v zelo kratkem Času iz njiju iztisnili vse podatke, ki sta jih brata lahko posredovala - je kazalo, da se Huseinov tron močno maje, a je iraški predsednik z oktobrskim referendumom, na katerem mu je ljudstvo naklonilo skoraj stoodstotno podporo, pokazal tujini, da gre vse naprej po starem. S smrtjo izdajalcev je Husein dokončno dokazal, da so vsi vzvodi iraškega političnega življenja še vedno trdno v njegovih rokah. Za razliko od zgodbic o njegovi krutosti, ki jih je bodisi širila opozicija, da bi spodkopala njegovo oblast, ali pa sama oblast, da bi odvrnila ljudstvo od morebitnih poskusov upora, je umor bratov Kamel preprosto kaznovanje izdajalcev in jasno svarilo vsem tistim, ki bodo v prihodnosti pomislili na podobno dejanje. Nedvomno je namreč, da je napad sorodnikov, ki naj bi branili družinsko Čast, pravzaprav zrežirala oblast, ki se je tako rešila nepridipravov, ne da bi si umazala roke. Prav to pa poudarja tudi opozicija, ki je sicer zavrnila brata Kamel, ko sta po begu želela prevzeti njeno vodstvo. »Nedvomno je bil napad zrežiran. Brata Kamel sta bila hladnokrvno ubita, ne da bi imela možnost braniti se na sodišču,« je dejal jordanski predsednik vlade Abdul-Karim al-Kabariti, ki je eden vodilnih kritikov vladavine Sadama Huseina. Toda Čeprav se je beg bratov Kamel končal brez večjega učinka na življenje v Iraku, je imel določen vpliv na tujino. Kot vodja tajnih vojaških programov je Kamel Hasan natančno vedel, katere podatke je Irak zatajil ob obiskih tujih inšpektorjev. Ker Bagdad ni mogel vedeti, kaj sta brata Kamel izdala predstavnikom ZN, je Irak mednarodnim preiskovalcem predal ogromno gradiva, ki ga je dotlej pred njimi skrival. Ko je to pokazalo, da Irak pred tem ni bil pripravljen sodelovati s tujimi opazovalci, je Bagdad izgubil vse možnosti, da bi ZN v bližnji prihodnosti ukinili sankcije, ki so jih uvedli po iraški invaziji na Kuvajt. Do umorov je prišlo ravno v Času, ko se Irak pogaja z ZN za delno ublažitev sankcij v Človekoljubne namene. Čeprav zadevi nista povezani, lahko umora nagneta tehtnico odločitve na stran suma o iraški poštenosti, da bodo sredstva od prodane nafte dejansko namenjena za hrano in zdravila. »Kot kaže, brutalnost Huseinove vladavine ne pozna meja,« je dejala ameriška veleposlanica pri ZN Madeleine Albright. Smrt bratov Kamel je jasno pokazala, da se v Iraku v zadnjih letih ni spremenilo prav nic. Jack Redden / Reuter nijo, od njiju ločili kmalu po vrnitvi v Bagdad. Hčerki predsednika Huseina sta kot razlog za ločitev svoja moža obtožili, da sta ju prevarala. V spopadu ubežnikov in sorodnikov, ki niso mogli dovoliti osramoti-tve družinskega imena, je življenje izgubilo devet ljudi, med njimi tudi dva napadalca, ki so ju mediji razglasili za »heroja in mučenika«, ki sta izgubila življenje v »sveti vojni, ko sta hotela izdajalcema o drobiti glavi«. Krsti ubitih napadalcev, ki sta bila bratranca ubitih ubežnikov, sta bili zaviti v iraški zastavi in na njimi poslednji poti do večnega počivališča ju je spremljala množica ljudi, ki se je želela posloviti od umrlih. Procesijo je vodil podpredsednik Revolucionarnega poveljniškega sveta Izat Ibrahim, ki je drugi najpomembnejši mož v iraški vladi. V spopadu, ki so ga napadalci izvedli v skladu s tradicionalno plemensko zakonodajo, ki sorodnikom izdajalcev narekuje branjenje družinske časti, sta življenje izgubila tudi oCe in eden od bratov ubežnikov. »Izdajalca sta končala v peklu in se pred smrtjo nista pokesala "svojih grehov,« je eden od varuhov družinske Časti pisal predsedniku Huseinu. Napadalci so zaprosih iraškega predsednika, naj jih ne kaznuje za napad, saj je imelo njihovo delovanje za cilj »varovanje javne varnosti in splošnega interesa, tako da bi se ohranile družinske vrednote«. Iraški mediji so napadalce že razglasili za junake, ki so branih domovino in vero. Husein Kamel Hasan (skrajno levi) in njegov brat Sadam (drugi z leve) sta prepozno spoznala, kaj je družinska čast (Reuter) KRONOLOGIJA Od bega do nasilne smrti BAGDAD (Reuter) - Dogodki, ki so se zvrstili od bega do smrti bratov Kamel: 8. avgust 1995 - General Husein Kamel Hasan je skupaj z bratom polkovnikom Sadam Kamelom, ki je poveljeval predsedniški gardi Sadama Huseina, pobegnil v Jordanijo. Pobegla brata sta bila predsednikova zeta in sta s seboj odpeljala tudi ženi. 10. avgust - Med obsodbami Bagdada, ki je preklel izdajalca, je Jordanija ponudila pobeglima bratoma politični azil. Na iraški televiziji so kazali ljudi - vključno s predsednikovim sinom Udajem - ki so zahtevali smrt izdajalcev, a je Jordanija zavrnila iraško zahtevo po izročitvi ubežnikov. 12. avgust - Kamel Hasan je pozval iraško ljudstvo, naj vrže s prestola Sadama Huseina. General Hasan, po prepričanju opazovalcev drugi najmočnejši mož v Iraku, je dejal, da je pobegnil, ker mu ni uspelo ustaviti propada domovine, v katerega ga pelje Huseinova oblast. Avgust - Predstavniki ameriške administracije, ki so bili željni podatkov o iraških tajnih vojaških programih, naj bi se večkrat pogovarjah z ubežnikoma. Skušah so prido-bih Cim veC podatkov, in tako zapolniti vrzeh v ugotovitvah predstavnikov ZN, ki so raziskovah iraški program razvoja biološkega orožja. 22. avgust - Predstavnik ZN, ki je zadolžen za uničenje iraškega orožja za množično ubijanje, Rolf Ekeus se je sešel z ubežnikoma, da bi preveril resničnost podatkov, ki jih je Združenim narodom posredoval Irak. November - Kamal Hasan je poslal svoje odposlan- ce v Sirijo, Kuvajt in Saudovo Arabijo, a ga zalivske države niso sprejele kot morebitnega prihodnjega iraškega voditelja. December - Kamal Hasan je predlagal ustanovitev višjega sveta za rešitev Iraka, ki bi bil odprt za predstavnike opozicije vključno s podtalnim delovanjem v iraški vojski. 22. december - V svojem prvem javnem spopadu z uradno Jordanijo je Hasan zagrozil jordanskemu kralju Huseinu, da bo zapustil njegovo palaCo, Ce bo kralj podprl načrte za federalno ureditev Iraka po padcu Sadama Huseina. Januar 1996 - Ker so ga Zahod, Jordanija, iraška opozicija in druge arabske države zavrgli, je bil Hasan vse bolj izoliran v eni od Huseinovih palac. Opazovalci poročajo, da je obupal, ker so bila zanj zaprta vsa vrata. 19. februar - Hasan je sporočil, da je pisal Sadamu Huseinu in ga zaprosil za dovoljenje, da se vrne domov skupaj z ženo. Dejal je, da pričakuje odgovor v roku nekaj dni, in zaprosil Jordanijo, naj se ne vmešava v zadevo. 20. februar - Ubežnika sta v koloni limuzin, ki jima jih je dal na voljo kralj Husein, prestopila mejo in prišla v Bagdad, kjer so ju pričakali z majhno pozornostjo. Revolucionarni poveljniški svet, ki vlada Iraku, je napovedal, da bodo z njima ravnah kot z navadnimi iraškimi državljani. 23. februar - Iraški mediji so sporočili, da sta se Sa-damovi hčerki ločili od vrnjenih ubežnikov zaradi »prevare«. Le malo za tem so sporočili, da je nekdanja ubežnika ubila njuna družina. TEŽAVE KUVAJTSKIH BORCEV ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Ljudstva zaenkrat tiranija ne moti wmm KUVAJT - Vafa Al Atiki sedi sama v svoji pisarni v središču Kuvajta in zaman Caka, da se bodo člani tamkajšnje Amnesty International udeležili rednega tedenskega srečanja. Edina veja londonske organizacije Amnesty International v Perzijskem zalivu je prav kuvajtska, vendar apatija in tiho nasprotovanje oblasti, ki jim gredo borci za Človekove pravice v nos, veliko prispevata k temu, da skupina slabo deluje in se sestankov udeležujejo le redki. Nadaljnji obstoj organizacije, ki opozarja javnost na slabo stanje v kuvajtskih zaporih, in širjenje med pravniki, zdravniki in učitelji sta zelo vprašljiva, saj jo uradni krogi komaj še prenašajo. »Sprašujem se, ali ljudje v Kuvajtu sploh vedo, kaj so človekove pravice, in ah vanje res verjamejo,« je dejala Atikijeva, direktorica kuvajtske skupine. K Am-nesty International je pristopila iz istih razlogov kot vsi drugi elani organizacije po vsem svetu. Ljudje so zaradi vesti zaprti vsepovsod po svetu in Atikijeva verjame, da po njih ne sprašuje nihče razen njihovih domačih. Atikijeva se skuša vedno postaviti v položaj zapornikov - sleherni zapornik si najbolj želi, da bi se nekdo zanimal zanj in storil vse, kar je v njegovi moči, da bi mu pomagal. Za zapornike, ki so zaprti zaradi političnih razlogov, pa je še posebno pomembno, da se nekdo Rudi Taylor / Reuter zavzema zanje in da izraža solidarnost z njimi, saj ravno politični zaporniki najbolj Čutijo, da so zaprti po krivici. Njena majhna pisarna se nahaja v umazanem bloku nad frizerskim salonom in še zdaleC ni podobna prostornim pisarnam, ki jih vlada običajno odredi za dobrodelne organizacije, ki jih oblast priznava in podpira. Med stotimi elani, ki so pretežno Kuvajtčani, Azijci in pripadniki drugih arabskih narodov, motivacija iz dneva v dan pada, manj kot deset pa jih redno prihaja na tedenske sestanke. To pomanjkanje zanimanja pa je skoraj paradoksalno. Vse od zalivske krize leta 1990-91, ki je vzbudila mednarodno zanimanje za spoštovanje človekovih pravic v Kuvajtu, so v emiratu za osveščanje o človekovih pravicah naredili veliko vec kot v katerikoli zalivski državi. Oživili so parlament, odobrili več pravic tako za moški kot tudi za ženski del prebivalstva ter uvedli svobodo govora, kar je redkost na tem območju. Kuvajtski časopisi redno poročajo o slabem ravnanju s pomočnicami azijskega porekla, Cesar v drugih zalivskih državah ne bi nikoli dovolili. Parlament je sestavil komisijo za človekove pravice, ki raziskuje in objavlja pritožbe Kuvajtčanov in tujcev, za katere se v drugih državah arabskega polotoka niso zmenili. Za razliko od velikega zanimanja za človekove pravice med pisa- telji in zakonodajalci pa je očitno nezanimanje med navadnimi Kuvajtčani res presenetljivo. Atikijeva je prepričana, da ni razloga za njihovo nedejavnost, diplomati pa sumijo, da bo Amne-sty International na obrobju družbe, vse dokler se bo za omenjene probleme do neke mere zanimala država. Do tedaj naj namreč prebivalci ne bi Čutili potrebe po organizaciji, ki naj bi varovala njihove pravice. Kuvajtska skupina Amnesty Internationale je že pred leti vložila prošnjo, da bi postala registrirana organizacija, kar bi pripomoglo k boljšim odnosom z oblastmi in lažji uveljavitvi med ljudstvom, a odgovora na prošnjo še ni dobila. PINI STOPIL NA POLITIČNO SCENO Nič več tehnik ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________'__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Tom Marc Vstop Lamberta Di-nija v politično - in volilno - areno je dodobra pomešala karte na italijanski politični sceni. Oblike njegove politične angažiranosti, opredelitve njegovega napovedanega »zmernega in reformističnega« gibanja so še zavite v meglo, ki pa se bo morala v kratkem času razbliniti. Sicer vsebuje že kratko in v mar- jg S 1 - čem dvo-u m -n o sporo-^ čilo, s katerim je predsednik vlade napovedal svoj volilni nastop, zelo jasen namig na prihodnje izbire: Dini namerava nadaljevati akcijo, ki jo je začela njegova vlada, ki je pri tem imela zanesljivo podporo le-v e g a • centra • 'fv. F i n fron-JP “ talno nasprotovanje desnice. Novi center, ki ga snuje Dini -v tem so si italijanski politični komentatorji dokaj enotni - ne bo mogel biti stari de-mokrščanski center, ki je sklepal zavezništva zdaj na eni, zdaj na drugi strani, in se tako obdržal na oblasti pol stoletja. Toda eno-mandatni volilni sistem ne dovoljuje več nastanka tretjega pola, kot so pokazale tudi volitve pred dvema letoma. Dini bo moral torej izbirati, in ne bo mogel izbrati nič drugega kot zavezništvo z levo sredino, se pravi z Oljko. V tej fazi je glavno vprašanje odnosov med novo Dinijevo formacijo in Oljko. Ali je na obzorju samo volilni sporazum, kakršnega Oljka snuje s SKP in z Bossijevo Severno ligo, se pravi, da se bo Prodijevo zavezništvo odreklo volilnim okrožjem, kjer bodo Dinijevi kandidati imeli največje možnosti uveljavitve, ali pa bosta Dini in Prodi našla tudi skupne programske točke in se torej povezala v novo levosredinsko zavezništvo? V drugem primeru bo seveda leva sredina vsekakor postala manj »leva« in bolj »sredina«, kar verjetno -vsaj iz vidika volilnih rezultatov - ni napak. »Hiba« Oljke, če jo tako lahko imenujemo, je bila doslej prav ta, da je bila preveč nagnjena na levo, na stran Hrasta, ki ima sam - kot soglasno kažejo javnomnenjske raziskave - veliko več glasov kot vsi njegovi bolj ali manj sredinsko usmerjeni zavezniki skupaj. Prav zaradi te neuravnovešenosti smo priča anomaliji, da si zavezništvo ni izbralo za lider j a voditelja najmočnejše stranke, kot bi bilo normalno, ampak predstavnika »šibkejšega« krila koalicije. Z Dinijevim prihodom so se stvari krepko spremenile. D’Alema nima več na svoji desni le Prodija in nekaj grmičkov, ampak ljudi, kot so Maccanico, Ciam-pi in Amato, ki skupaj z Di-nijem predstavljajo trdno osnovo političnega centra. V volilnem pogledu pa to pomeni skoraj gotovo zmago levosredinskega zavezništva nad desnico. Da je tako, pričajo tudi besne reakcije z desne na vest o Dinijevi kandidaturi, predvsem za razočaranje sredinskih »grmičkov« Pola svoboščin, ki so upali, da bodo dobršen del volivcev, ki so v »prvi republiki« glasovali za Krščansko demokracijo in za druge sredinske stranke, pritegnili na svojo stran. Mimogrede naj ugotovimo, da so si to možnost zapravili ne toliko zaradi Dinijevega nastopa, pač pa zaradi vse bolj desničarske obarvanosti Pola svoboščin oziroma zaradi nezadržnega drsenja Berlusconijeve Forza Italia v objem Finijevega Nacionalnega zavezništva. Po drugi strani pa Dinije-va kandidatura postavlja tudi Oljki vrsto kočljivih in težko rešljivih problemov. V prvi vrsti problem lider-stva. Prodi je bil doslej v Oljki jamstvo za sredinsko volilno bazo, ki bi sicer nikoli ne volila za »bivšega komunista« D’Alemo. Toda ta baza ima zdaj tudi druge referente, v prvi vrsti same- ga Dinija, ki ne skriva svojih ambicij, da bi tudi v prihodnji zakonodajni dobi ostal na čelu vlade. Kar naenkrat je torej sredinski politični prostor prenatrpan, kar je lahko tudi pozitivno, ko gre za združevanje pomembnih izkušenj, in še bolj, ko gre za prepričevanje volivcev, postane pa problem, ko je treba izbirati, kdo je bolj primeren za pokrivanje najvišjih državnih funkcij. Gledano z levičarske perspektive, pa tudi ne more biti vseeno sredinsko obarvanje levega centra. Bertinottijeva SKP je že napovedala oster boj proti Di-niju, v katerem še naprej vidi predvsem nasprotnika delavskega razreda. Toda tudi sama DSL v tem premiku izgublja na teži znotraj zavezništva, v katerem je do včeraj vsaj številčno dominirala. Sicer pa se verjetno ne postavlja vprašanje, da bi italijanski nekoliko posiljeni in vse prej kot dovršeni bipolarizem v daljši perspektivi drsel proti modelom ameriškega tipa, kjer je pogostoma težko razbrati politične in programske razlike med obema taboroma, republikanskim in demokratskim. Tudi s premikom levega centra proti sredini italijanske politične šahovnice bodo razlike med obema prevladujočima taboroma še vedno ogromne. Morda ne toliko v programih, kolikor v »stilu«, v politični in sploh življenjski filozofiji, ki jo je moč razbrati v Polu svoboščin in v Oljki. En sam primer bo dovolj: pred kratkim sta tako Forza Italia kot Oljka razdelili svojim aktivistom majhen priročnik z vrsto nasvetov, kako prepričati sogovornike, da zaupajo svoj glas njihovi strani. Priročnik FI poudarja, da »ni odločilna« vsebina sporočila, pač pa način podajanja, pri čemer so pomembni predvsem ton glasu (ki vpliva za 30 odstotkov) in gibi (kar 60 odst.). Šele v naslednjih stikih z morebitnim volivcem postaja vsebina sporočila važnejša, vendar, tako pravi priročnik FI, »nikoli ne vpliva za več kot 50 odstotkov«. Povsem drugačne nasvete pa dajejo izvedenci Oljke: »Poznavanje tehnike komuniciranja ne pomaga, če ne vemo, kaj naj sporočimo.« Hudo bi bilo, ko bi se razlike med obema taboroma omejevale zgolj na to, kljub temu pa ne gre za malenkostno razliko. Upati je le, da jo bodo znali volilci doumeti. V dvajsetih letih človek dozori in že preseže mejo, ki jo zakon postavlja glede polnoletnosti. Skoraj dve desetletji je moral zoreti zakonski predlog proti spolnemu nasilju, da je končno postal zakon. In le malo je manjkalo, da ne bi razdor v italijanski politični areni ponovno preprečil izvedbo zadnjega prizora zadnjega dejanja napete tragikomedije (po vsebini je sila resna, vendar pa je veliko vmesnih prizorov v dveh desetletjih trajajočem odigravanju mejilo ___PO SKORAJ 20 LETIH ODOBREN ZAKON PROTI SPOLNEMU NASILJU_ Z odobritvijo se žensko zavzemanje še ni izpelo na komedijo absurdov). Malo sreče pred zaključnim razpletom si je širokopotezna pobuda tudi zaslužila, če ne zaradi drugega že zaradi velikega prizadevanja žensk, ki so kot zastopnice različnih strank zasedala mesta v obeh vejah parlamenta. Zmagala je »rožnata koalicija«: tudi tako so ob zadnjem glasovanju v parlamentu ocenjevala končni rezultat dolge poti določil proti spolnemu nasilju. V oznaki je ob ironičnem prizvoku tudi priznanje za dovolj enoten nastop parlamentark, ki so kljub različni strankarski pri-' padnosti in drugačnim pogledom na nekatere vidike obravnavanega vprašanja le znale najti skupen jezik. To seveda tudi pomeni, da je prišlo do kompromisnih rešitev, zaradi katerih ima veliko žensk pripombe na nekatera določila zakona. Vendar pa je bil prav zaradi nenehnega zavzemanja in velikega truda parla- mentark (tekst je bilo treba prilagajati in stalno usklajevati) končno izglasovan zakon, ki je določil, da je spolno nasilje napad na osebo ne pa kršitev morale. Slaba štiri leta nas ločijo od vstopa v tretje tisočletje in Italija se mora zahvaliti ženskam, da se je le znebila nevzdržnega anahronizma v svoji zakonski ureditvi, ki je dajala večji pomen splošnemu moralnemu čutu kot pa integriteti človeškega bitja. Z odobritvijo zakona je bila izbojevana nadvse pomembna bitka, pot do osvojitve vojne pa bo še dolga. V prvi vrsti gre za uresničevanje tega, kar je bilo izglasovano; ob tem se takoj postavlja vprašanje morebitnih izboljšav ali popravkov. Najdlje p& bo trajal proces odpravljanja pojava, zaradi katerega je bil zakon osnovan in sprejet, dejanj spolnega nasilja z boljšo zakonsko ureditvijo in poostritvijo kazni za storilce ne bo mogoče ne zatreti ne odpraviti, nujni so drugačni, globji posegi. Odobritev zakona pa je tudi pomemben pokazatelj, da so prijemi tudi na drugih področjih - na primer na Solsko-vzgojnem ali kulturnem v Širšem pomenu besede - danes možni. In to v družbi, ki je velikokrat z dvignje-mim prstom karala žrtev posilstva, češ da je gotovo vsaj malo kriva, ni povsem zanemarljivo znamenje spremenjenega splošnega dojemanja nasilja oz. odnosa do žensk. Kaj pravzaprav določa novi zakon? Dejanje spolnega nasilja ni več prekršek proti morali, temveč kazensko dejanje proti osebi. Po novem ni več razlike med nasiljem in dejanji nasilne spolne sle (v skladu s prejšnjim zakonom je bilo treba ugotavljati, če je prišlo do spolnega odnosa ah ne); če ni obojestranske privolitve je vsako dejanje obravnavano kot nasilje. V skladu z opredelitvijo dejanja novi zakon predvideva strožje kazni za storilce, najnižja zaporna kazen se je s treh let zvišala na pet (s tem je preprečena možnost »dogovora« na sodni obravnavi), najvišja zaporna kazen pa se je s prejšnjih Sest dvignila na deset. Se strožje zaporne kazni so predvidene v primerih, da žrtev nima niti 14 let (z najmanj šest do največ 12 let zapora) ali pa celo manj kot deset (od najmanj sedem do največ 14 let zapora). Posebej za- kon upošteva primer skupinskega posilstva, kar sodi med novejše oblike nasilja in ni najboljše spričevalo o »novih časih«. Udeležence skupnega posilstva lahko obsodijo na zaporno kazen od 5 do 12 let, vendar so lahko kazni blažje za vse, ki niso v prvi osebi izvedli nasilnih dejanj. Po novem zakonu so spolni odnosi med polnoletno in osebo, ki ni dopolnila 14. leta, vedno in vsekakor nasilje, se pravi kaznivo dejanje. Ni nasilja, če sta oba partnerja stara od 13 do 18 let oz. v vseh primerih, ko starostna razlika ne preseže treh let. Novi zakon bolje ščiti žrtve nasilja, saj je dopušča preiskav o zasebnem življenju in določa zaporno kazen od treh do šestih mesecev za vse, ki objavijo ime ali fotografijo žrtve. V primerih, ko gre za spolno nasilje nad osebo, ki ni dopolnila 14. leta ali ko je storilec eden od staršev oz. varuh, za sprožitev sodnega postopka ni potrebna prijava. V ostalih mora dejanje prijaviti žrtev, za to ima šest mesecev časa, vendar kasneje svoje odločitve ne more več preklicati. In še o AIDS testu: vsi, ki jih obsodijo, da so zagrešili dejanje spolnega nasilja, se morajo podvreči AIDS testu, kar je sicer v nasprotju z zakonom iz leta ’90, vendar so za ta dejanja določili izjemo. Se največ pripomb, tudi z Zenske strani, je letelo na račun določil o mladoletnikih oz. najstnikih in o nepreklicnosti prijave. Vendar pa je bila v splošnem ocenjena kot sprejemljiva zakonska osnova, ne samo za nastop proti storilcem, temveč predvsem za odpravljanje pojava kot takega, ki nobeni družbi ni in ne more biti v čast. Stran pripravila Breda Pahor Foto Damjan Balbi/KROMA »Gre za pomemben korak, saj je bil končno odpravljen neopravičljiv anahronizem« Kako ocenjujejo odobritev zakona Slovenke na Tržaškem? Na vprašanje seveda ne moremo odgovoriti izčrpno, ker smo samo nekaj žensk povprašali za kratko mnenje. Iz teh pa izhaja, da je za vedno odobritev zakona pomembna pridobitev, ki je za rep ujela korak časa. Mnenja posredujemo po naključnem vrstnem redu, s tem, da smo dali prednost mlajšim. Poljanka Dolhar Ravno na Valentinovo je tudi senat odobril zakon o spolnem nasilju in to v času, ko sredstva javnega obveščanja stalno poročajo o izpadih tovrstne oblike nasilja. Mislim, da je največja pridobitev, katere je bil deležen ženski svet z odobritvijo tega zakona v tem, da se spolno nasilje ne pojmuje več kot zločin proti morali, pač pa kot zločin proti fizični osebi. Sprašujem se, kako to, da smo na to povsem samo po sebi umevno definicijo, čakali dve desetletji, kajti mislim, da ni nobenega dvoma, da je posilstva »deležna« oseba in ne morala. Ob branju časopisja mi nekateri aspekti zakona niso bili povsem jasni (recimo tista delikatna kategorizacija odnosov med mladoletniki). Zato mislim, da bi morala država poskrbeti, da bi čim širši krog prebivalstva seznanili z vsebino zakona. Informiranje oziroma javno pogovarjanje o tej temi, bi tudi pripomoglo k temu, da bi žrtve nasilja pozabile na tisto tančico sramu, ki jih obdaja in odločno nastopile proti posiljevalcem. Kolikor mi je znano, se je predstavnica komisije za enakopravnost za to tudi zavzela. Neva Zaghet Najprej moram povedati, da sem zadovoljna, ker je končno prišlo do odobritve tega zakona, v kolikor je bil skrajni čas, da bi spolno nasilje postalo kaznivo dejanje proti osebi in ne samo proti morale, kar bi bilo anahronisti- čno. Edino, kar mi daje precej misliti, je del, v katerem je govor o tem, da bodo lahko še zahtevali pojasnila glede prejšnjega zasebnega življenja žrtve. To se pravi življenja pred spolnim nasiljem, v kolikor sem pred leti čisto slučajno po televiziji sledila obravnavi proti trem fantom, ki so jih dolžili posilstva mlade žeske. In odvetniki treh fantov so stalno namigovali na »razvratno spolno življenje« ženske, češ da je v nekem smislu sama kriva, češ da jih je nekako sama povabila k sebi. V oklepaju povedano so trojico aretirali ravno, ko je posiljevala to osebo. In sedaj sem zopet slišala, da je še vedno je dovoljeno spraševanje po prejšnjem zasebnem življenju žrtve, to se mi zdi zares nesprejemljivo, ker bi moral zakon ščititi žrtev. JanaPeCar Nedvomno je komaj izglasovani zakon o spolnem nasilju pridobitev za italijansko, vsaj formalno, demokratično državo upoštevajoč, da je spolno nasilje tudi na pragu 21. stoletja še vedno razširjen pojav. Pravzaprav bi morali posvetiti več pozornosti takim zločinom, ki povzročajo v času AIDS-a ne le moralne, a tudi »fizične« posledice žrtvam, ki so mnogokrat tudi otroci. Žal pa, je taka vrsta nasilja večkrat prikrita, gleda na to, da predstavlja po naši morali posilstvo, spolno nadlegovanje z vidika žrtve najprej aspekt življenja, ki se ga je treba sramovati in le potem obsoditi. Predvsem mladoletnim ni enostavno priznati trpljenja tako-vrstnih dejanj zaradi družbe, ki vsekakor obsoja spolnost in je zaradi tega tembolj skeptična pri obsojanju žrtev in storilcev. Zakonu pa bi vsekakor morali posvetiti več pozornosti, predvsem kar zadeva obveščanje ljudi, čas pa bo pokazal, kako bo ta zakon obveljal in če se ga bodo italijanski državljani posluževali. Marta IvasiC Potrebnih je bilo dvajset let prizadevanj in razprav (to nas spominja na zahteve po zakonu za zaščito slovenske manjšine), v tem času so se v Italiji in drugje pogledi na ta vprašanja toh-ko spremenih, da ta zakon sedaj ni tako kočljiv, je pa še vedno zelo pomemben. Upam, da se bo izvajal tako, da bodo osebe, ki so žrtve nasilja, zaščitene in da ne bodo tudi na sodiščih in v medijih deležne bolečih in tudi poniževalnih obravnav. Se vedno je med nami razširjeno prepričanje, da so tudi žrtve po svoje krive za spolno nasilje, da so si ga najbrž šle same iskat s svojim neprevidnim vedenjem ali celo izzivanjem (tudi za napade na Slovence ah na Rome ali na Afričane marsikdo misli, da se dajo tako razložiti, z izzivanjem samih žrtev). Zakon ureja tudi spolno življenje mladoletnih, a o tem sama nimam jasnega mnenja. Gotovo pa je sedaj čas že povsem zrel za uvedbo spolne vzgoje v šolah kot redne vsebine šolske vzgoje in izobraževanja. Naj v šolah pri tem pridejo pač do izraza tako verske kot laične kulture. Važno je, da premagamo molk, tabuje in tudi razvrednotenje in potlačevanje vsega, kar je spolno in telesno, saj kljub mnogim pobudam in poskusom v posameznih šolah in posameznih učiteljev vse to še zaznamuje naše šolsko življenje. Bruna Spetič Zomni Pozitivno je, da je bil zakon odobren pred razpustom zbornic. Po dvajsetih letih je bil pravi anahronizem brati, da je posilstvo zločin proti javni morah. Seveda gre za kompromis med raznimi stališči in odraža tudi nujnost popuščanja klerikalni sredini, predvsem kar zadeva spolnost mladoletnikov. Negativno ocenjujem ohranitev nekaterih pogojnikov, zaradi katerih bodo sodniki še vedno drezah v privatno življenje žrtev posilstev. Nove norme bi torej morah popraviti. Za to bo čas v naslednji mandatni dobi parlamenta, če bo zmagala napredna, bolj odprta opcija. In če bo v novih zbornicah več žensk. Vera Tuta Ban Odobreni zakon je vsekakor korak naprej na poti k bolj omikanim družbenim odnosom, saj smo še daleč od dejanske enakopravnosti žensk tudi pri nas, da ne govorim o povprečju v nižje razvitih predelih italijanske države. Ustvariti se mora nova miselnost - in zakon bo deloval v tej smeri -, po kateri bodo humani odnosi postali dejstvo in ne le deklarirane fraze. Ta proces je vsekakor v nasprotju s konservativnimi družbenimi silnicami kakor tudi z ekonomsko-političnim razvojem, po katerem je profit važnejši od človeka, in ti dve nevarnosti bosta najbrž ovirali polno izvajanje omenjenega zakona. Ana Kalc Izražam veliko zadovoljstvo nad odobritvijo zakona, ki smo ga toliko, preveč let, pričakova-h. Pri tem gre podčrtati napor, ki so ga vložile predvsem parlamentarke, in to vseh strank. Zakon seveda ne bo rešil problema posilstev, saj so ti vezani na izkrivljene odnose med spoloma. V tem smislu upam, da se bo takoj za tem ponovno začel postopek za odobritev zakona o spolni vzgoji v šolah, kar bi vsekakor pomagalo mladim k večjemu osveščanju o spolnosti, saj so drugače prepuščeni kvarnemu vplivu pomo-grafskih revij in filmov najniže ravni. Vse to bo seveda lažje, če bomo uspeh izvesti reformo parlamenta, da ne bodo tako pomembni zakoni romali od senata do zbornice in nazaj. Tudi ta zapleten postopek je bohoval dejstvu, da je posilstvo postalo kaznivo dejanje šele leta 1996, torej na pragu leta 2000. NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. februarja 1996 Igra mačke z miško (ali obračunavanje matice z gospodarsko družbo slovenske manjšine) »Naš namen je ponuditi bralcu vse tisto elemente, od opisa splošnega konteksta pa do navedbe dejstev, ki mu nudijo možnost, da si sam poišCe odgovor na vprašanje: kaj vse se mora zgoditi, da se del politike in javnega mnenja matične države obrne proti organiziranim oblikam lastne manjšine, ki nezaščitena živi v sosedni državi?« Tako se začenja uvod v »grozljivko v petih delih z dvema predigrama, prologom in epilogom«, ki jo je Branko Jazbec napisal kot nosilni prispevek knjigi z naslovom Na obrobju in podnaslovom Ali je Primorska klonila? Knjigo je izdala novogoriška založba Oko v sodelovanju s tržaško založbo DZP-PRAE, v knjigarnah pa bo na razpolago v prihodnjih dneh. S privoljenjem avtorja objavljamo uvodni del te »grozljivke« in njen epilog; knjiga pa bo nedvomno vzbudila zelo veliko zanimanje pri nas in tudi v Sloveniji, saj obravnava tematiko, Id je že nekaj let v središču pozornosti. Matica Prvi pogoj vsega je, takšne so videti stvari, da s sesutjem stare države manjšina dobi novo državo matičnega naroda, ki je sicer manjša od prejšnje, vendar je narodno homogena, se pravi, nacionalna država. Nujen, vendar še ne zadosten pogoj (brez katerega je malo verjetno, da bi se matica obrnila proti manjšini) je, da se država matičnega naroda nahaja v procesu politične in ekonomske tranzicije iz starega v nov sistem. Značilnosti tega procesa, na katere bi radi posebej opozorili, so zlasti: te: - ne le da stranke nočejo ali pa ne zmorejo izoblikovati političnega konsenza o vprašanjih nacionalnega pomena in interesa, kakršnop je npr. vprašanje lastnih manjšin v sosednjih državah, posamezne izmed njih te manjšine celo uporabljajo kot poligon za merjenje svoje moči, vpliva in veljavnosti; stranke torej poudarjajo svojo različnost tudi v odnosu do nacionalnih in državnih interesov; - neselektivno zavračanje ali pa celo demoniziranje vsega starega in torej tudi tistih nekaj domišljenih in uporabnih sistematskih rešitev iz preteklosti, kakršna je bila npr. politika obmejnega gospodarskega sodelovanja, v katero so bili na partnerskih osnovah vključeni gospodarski subjekti z obeh strani meje; - popravljanje krivic iz preteklosti se uvaljavi kot nacionalni program, ne glede na težavno izvajanje samega načela in ne glede na nove krivice ter razdiralni naboj, ki ga nosi v sebi revanšistično zamišljen program. Domicilna država Državi, v kateri živi manjšina, je spremenjeni položaj vsekakor v prid; zadošča že, da izkoristi slabosti oz. zablode države matičnega naroda. Ce gre poleg tega še za veliko večjo državo z dolgo državniško tradicijo, ki je zato tudi bolje vključena v mednarodni svet, je igra toliko lažja. Pripeti se lahko tudi, da na parlamentarnih volitvah slavi desnica, ki s svojim nastopaštvom razvname strasti, odpre stare rane ter pri sosedi sproži refleks zapiranja vase in izganjanja vsega tujega oz drugačnega. Pretirano samozavestna manjšina? Zadnja sestavina, brez katere seveda ni mogoče objasniti navideznega paradoksa, ki ga obravnavamo (kako se matica lahko obrne proti manjšini), je sama manjšina s svojimi vsakdanjimi problemi in včasih pretiranimi pričakovanji; ta so včasih lahko prav usodna. Država matičnega naroda v novi obliki daje o sebi videz, da se je zmožna s hitrim tempom pridružiti kontinentalni integraciji. V tej perspektivi se lahko nekaterim vplivnim pripadnikom skupnosti, ki se od nekdaj niso mogli sprijazniti s tem, da je jokajoča in zmeraj nezadovoljna manjšina njihova usoda, zazdi ta stereotip že skoraj preteklost. Meja, ki je po vojni ostro zarezala naselitveno ozemlje naroda, naj ne bi več delovala tako ločevalno. V skladu s tako predstavo o lastni prihodnosti mnogoštevilni manjšinski podjetniki razširijo svojo dejavnost na ozemlje matične države. Porodi se zamisel, kako v koncept razvoja manjšinskega gospodarstva vključiti tržišče matične države. In v resnici se lahko zgodi, da manjšina -posebej, če je dobro organizirana in dovolj samozavestna -koncipira tudi zahtevnejše projekte. Denimo, da se kot ena sicer redkih manjšin na starem kontinentu lahko pobaha s svojim dnevnikom, s katerim so sicer same težave, saj je tržišče, ki ga lahko zagotovi sama manjšinska skupnost daleč poddimenzionirano v primerjavi s tem, kar zahteva ekonomija obsega. Vendar dnevnik je v okoliščinah, v katerih živi manjšina, neprecenljiv instrument povezovanja skupnosti in občevanja v njej, seveda v materinem jeziku. Dodatne možnosti prodaje so v državi matičnega naroda. Ker tamkajšnji bralci potrebujejo drugačen proizvod, pade ideja o abinaciji manjšinskega dnevnika s časopisom dvojčkom, ki bi bil namenjen bralcem v matični državi. Recimo, da ima manjšina poleg dnevnika tudi nekaj poslovnih bank. Tudi te v novih okoliščinah vidijo možnost povezave s tržiščem matične države. Pojavi se priložnost in s pomočjo podjetij, ki delujejo vsklajeno v isti gospodarski skupini, se odločijo za investicijo v matični bančni sektor. Prav verjetno je, da vplivni pripadniki manjšine niso predvideli možnih reakcij gospodarskih in političnih krogov v Sloveniji, ki v teh pobudah zaznajo predvsem nevarnega konkurenčnega tekmeca iz tujine ali pa, s političnega zornega kota, nostalgične podpornike stare države matičnega naroda. Predpostavke same po sebi ne zadoščajo Do tu smo navedli osnovne obrise, splošno sceno, vendar se nismo še dotaknili vprašanja dinamike oz. tehnike napada na manjšino. Nekaj gre domicilnim državam manjšin, ki delujejo kot pravne države, tak je recimo primer povojne Italije, priznati. Nikoli ne ukrepajo zoper gospodarstvo manjšine brez razlogov. Koliko so ti razlogi tehtni, je seveda drugo vprašanje. Dejali bi celo lahko, da jim za ukrepanje zadostujejo pravzaprav povodi, ki jih običajno dajejo časopisne kampanje zoper gospodarske institucije manjšine. Izrazi organiziranega gospodarskega življenja manjšin, ki žive na občutljivih mejnih območjih, kot je bil recimo primer italijansko-jugoslovanske meje, so bili nemalokrat tarča napadov in sovražnih medij- skih kampanj. V vsem povojnem času se je ničkolikrat zgodilo, da je bila medijska gonja, ki je služila kot povod za represivne ukrepe zoper organiziranost manjšine oz. za upočasnjevanje tempa njenega gospodarskega razvoja, inscenirane v desničarskem tisku večinskega naroda. Drugi korak, ki ga predvideva ta tehnika obdelovanja manjšin, so utrujajoči nadzorni pregledi. Trajajo lahko tudi po več mesecev. Praviloma ne odkrivajo omembe vrednih nepravilnosti, saj to pravzaprav ni niti njihov prvenstveni cilj, zanesljivo pa uspejo -za daljša obdobja - ohrometi normalno delovanje podjetij in ustanov. Ali se ni v devetdesetih letih prav zaradi sprememb, do katerih je prišlo na območju bivše države matičnega naroda, nakazala možnost (za domicilno državo morda celo priložnost?), da se v napad na gospodarske institucije manjšine vključijo mediji iz matice in pa posamezni segmenti njene politike? V nadaljevanju želimo med drugim tudi preveriti, ali je domicilna država znala izkoristiti priložnosti, ki so se širokogrudno razprostrle pred njo. Potrebni liki Kot rečeno, vse te sestavine so potrebne, lahko bi tudi dejali, da so nujni vendar ne zadostni pogoji, kajti brez nekaterih likov oz. figur se zdi nemogoče, da bi zadevo (ali je ne bi lahko imenovali premišljen napad na manjšino?) utegnili spravili v tok. Kateri so torej liki, brez katerih se zdi malo verjetno, da bi bilo mogoče pognati kolesje? Potrebne so pravzaprav tri ključne figure. Če ga ni, si je treba v zamejstvu omisliti provokatorja in mu omogočiti delovanje. To mora biti člo- vek, ki zna sejati nezupanje v manjšinska vodstva in organizacije, s svojim delovanjem mora v manjšino zažreti črv dvoma in v končnem zaporedju onesposobiti njeno akcijsko enotnost. Ce je v zamejstvu že dovolj ena sama figura, sta v matični državi potrebna najmanj dva lika: neobhodno potreben je lik vplivnega slovenskega novinarja - z avtoriteto, ki mu jo daje položaj, mora obvladati uredniško politiko pomembnega časopisa, na straneh katerega bi bilo mogoče v dovolj odmevni obliki obračunati z deli lastne manjšine v tuji državi - takoj za tem pa še 'lik skesanca, ki lahko “živo” ter tako rekoč iz prve roke priča in tako daje “verodostojnost” zgodbi. Posledice hujše kot za časa fašizma Ce je bil ta cilj dosežen in so se "sankcije" najprej pripravljale, potem pa tudi izvajale, kakšen smisel je lahko imelo še dodatno, nikoli prekinjeno obdelovanje te teme, celo po 6. aprilu 1994, ko so Kmečko banko že obiskali inšpektorji, ali pa po 3. oktobru istega leta, ko so vanjo vstopili komisarji? Ce se je to početje nadaljevalo, to pomeni, da cilj tistih, ki niso odnehali (Slovenca, Petrovčičeve, SDSS, SLS), ni mogel biti le materialno oškodovanje dela manjšine ampak njeno moralno opustošenje. Kako ne bi na osnovi vsega, kar je bilo slovenski javnosti prikazano in tudi tistega kar ji je bilo zamolčano, prišli do sklepa, do katerega se je dokopal prvi veleposlanik RS v Italiji Marko Kosin. Ob njegovi predčasni vrnitvi v domovino je v intervjuju za Delo (11. novembra 1995) izjavil: »Kar zadeva manjšino, moram reči, da ji je republika Slovenija, odkar smo samostojni, naredila več škode kakor fašizem. Zakaj? V časih fašizma je bila manjšina sicer zatirana, preganjana, toda Slovenci so vseeno imeli upanje, vsi so se upirali fašizmu, vsi so upali in bili prepričani, da bo enkrat tega konec. Ko sem pred enajstimi leti odhajal iz Italije, je bila ta manjšina samozavestna, imela je polet, bila je polna idej, verjela je vase in svojo prihodnost. Danes pa so vsi demoralizirani. Zakaj? Tudi zato, ker smo hoteli svoje no- tranjepolitične prepire prenesti na manjšino.« »Slovenija je nasploh do leta 1991, ko je bil v Italiji sprejet zakon o obmejnih območjih, nosila glavno breme financiranja manjšine, čeprav je gospodarsko slabše stala kot danes. Hočem reči, da smo ves čas v prejšnjem režimu podpirali kulturne ustanove slovenske manjšine v Italiji. Zdaj pa se delajo razlike po tem, ali je kdo črn ali rdeč. To je grozljivo.« »Prisilna uprava goriške banke je povsem političen ukrep, saj ima na primer Banco di Napoli dva tisoč milijard lir izgube, pa ni v njej nobene prisilne uprave. Kmečki banki je šlo čisto dobro. Prisilna uprava je sledila člankom o Saftiju in udboma-fiji, ki so jih raziskovalni novinarji objavili v slovenskem tisku. Inšpektorji so imeli s seboj prevode tistih člankov.« Po teh tako jasnih, a tudi vznemirljivih besedah še eno vprašanje. Kdo je od tega imel koristi? Tržaški publicist Parovel (Delo, 30. junija 1995) je ocenil, da »je Rim izpeljal svojo najsijajnejšo protislovensko obveščevalsko akcijo v zadnjih letih, ki bi zaslužila natančne analize in spraševanje vesti tudi v Sloveniji. Malo je dvomov o tem, da so prav italijanske obveščevalske strukture z vrinjenci in s širjenjem dezinformacij vplivale na bitke v slovenskih strankah in sprožile uničujočo kampanjo s političnimi in ekonomskimi sumničenji o glavnih finančnih strukturah manjšine, ki jih še vodijo nekdanji komunisti, da bi jih osamile od Ljubljane in olajšale v Italiji napad nanje.« Ta del resnice, ki ostaja očem prikrit, je z drugega zornega kota osvetlil Marjan Sedmak (Republika, 24. julija 1994): "tudi v preteklosti so imeli manjšinci že težave zaradi predobrih delovnih odnosov med protiobveščevalno službo JLA in eno od mnogih italijanskih obveščevalnih služb, na žalost s tisto, ki je bila Slovencem najbolj gorka. Iz dejstva, da so diverzije prihajale iz kroga Janševih političnih zaveznikov, in iz dejstva, da se je pod Janšo v obrambnem ministrstvu znašlo kar nekaj takšnih, ki so si izkušnje nabirali v Kosu, je potem seveda lahko priti do sklepa o tem, od kod vnema, s katero se lotevajo ravno Saftija. Objektivno vzeto in v zgoraj opisanem kontekstu so namreč napadi na zamejsko gospodarsko bazo, katere pomemben del je Safti, napad na temelje slovenstva - v zavezništvu z italijansko desnico in ostanki posrbljenoga jugoslovanstva". Nedvomno gre iz te zgodbe najbolj polomljena prav manjšina, saj bo sama utrpela največjo škodo. Vendar mislim, da ne greši, kdor opozarja, da tudi najbolj odgovornim v matici ne bi smelo biti vseeno, če je res, da bo napočil čas, ko bo treba pri zamejcih utrditi omajano zaupanje... Branko Jazbec Alije Primorska klonila? NEDELJSKE TEME 14 Nedelja, 25. februarja 1996 A / 7^ wmmm SbSb mJm. w yE Glede na to, da so zaradi trenutne situacije večinoma tudi izven Srinagarja hoteli zaprti, tavanje izven uobičajenih poti pa nevarno, se najbolj splača spati v glavnem mestu in se odtod voziti naokoli po enodnevnih izletih... pa ne predaleč, kajti po določeni uri se zvečer zaradi policijske ure ne moreš veC vrniti v mesto. Tak prijeten enodnevni izlet je tudi obisk Gulmarga, ki je del gorske verige Pir Panjal in je pri 2730 m nadmorske višine nekoč slovel po enem najvišjih golf igrišč na svetu. Gulmarg je bil svojcas zanimiv tudi pozimi in sicer kot smučarski center, opremljen z vsem, kar mora tako središče imeti: vlečnice, izposojevalnico smučarske opreme, hotele, restavracije... O vlečnicah ni ne duha ne sluha, nekdanji hoteli, banka, trgovine s suvenirji, restavracije - vse je zaprto in vztrajno propada: tu ni več oken, tam so Cez vrata pribite že segnite deske, streha je že skoraj zdrsnila s tramov... Ob nekdaj negovanem igrišču za golf tu- jahanja. Kosilo smo prinseli s sabo in Cim izbrano mesto prekrijemo s kočo, že se okoli nas začnejo zbirati izletniki, za katere smo mi zanimivejši od narave, ki so jo prišli občudovat. Na zaCetku se še ne pustimo motit: prežvekujemo, zajemamo, nosimo k ustom, uživamo ob pogledu na oddaljene ledenike, ob svežini, ki zaveje vsakič, ko se sonce skrije za mimolebdeci oblak, toda poCasi se okoli nas nabere že toliko radovednežev, da si ne morem kaj, da ne bi nenadoma vstala in jih -še preden se razbežijo - nepričakovano slikala. To bo slika! Kot da smo na sindikalnem izletu! (na sliki pod naslovom) Na poti nazaj v Srinagar nama Gulam razlaga, da je večina polj, mimo katerih se peljemo, riževih in da je tukajšnji riž zelo cenjen ter stane dvakrat več kot navaden riž... celo pol ameriškega dolarja, kar je za indijske razmere zelo veliko. Po riževi žetvi na istih poljih raste soja, iz katere pridelujejo jedilno olje. Ko se ob rampi ustavimo za redni pregled dokumentov, mimo nas pri- ti torej že zdi sumljivo dejstvo, da vsi tako počasi lezejo v stavbo. Nato se približaš in ko se izogneš vrhu vate uperjene puškine cevi, odkriješ, da se vrsta nabira zato, ker tik pred vhodom do zob p atam še stoji napis: "Ne hodi po igrišCu! ", toda danes to ni veC pomembno, in po njem se sprehajajo ljudje, pasejo krave ter kopitajo konji. Kdo pa naj se v teh časih posveča golfu?! Kdor pride sem, to stori za en dan in ne zaradi mondenosti, pac pa zaradi narave, ki je verjetno sedaj, ko je turistov bolj malo, še lepša kot prej, ko je tod okoli mrgolelo bogatih družin na aristokratskem oddihu. Zrak je na tej višini precej redkejši in hladnejši kot v Srinagarju in cim se sonce skrije za oblak, se razveselim svoje vetrovke, ki sem jo s sabo vzela bolj “za vsak slučaj" kot pa zato, ker bi verjela, da jo bom res rabila. Na vrhu gricka sameva hindujski tempelj v razpadajočem stanju: le kipci božanstev so za zaklenjenimi železnimi vrati še nedotaknjeni: ostalo poCasi prežvekujejo Cas in pobalini. Domačini, ki so prej živeli od turizma, so se večinoma odselili - le redki so ostali, le-ti pa zdesetkanim obiskovalcem nudijo pijaCe, industrijske prigrizke ter možnost tečejo z velikimi vrečami otovorjene ženske. Ravnotežje tovora na glavi ohranjajo s Cez tovor potegnjeno vrvjo, ki jo ob vsakem koraku nekoliko povlečejo na drugo stran...(na sliki spodaj desno) V Srinagarju je obisk glavne pošte pravi podvig. Poštna stavba se nahaja v mestnem predelu, imenovanem "the Bund", kjer so se nekoč Angleži, nato Indijci na oddihu najraje sprehajali ob reki Jhe-lum, med trgovinami z bogato ponudbo in restavracijami z izbranimi jedmi. Ta mestna Četrt je še videti nadpovprečno urejena, vendar te tu pa tam lahko preseneti dolga puškina cev, ki se izza priprtih duri ali vreč peska nenadoma prikaže tik ob tvojem mimoidoCem ušesu. Sok je garantiran! Tako se sprehajaš mimo trgovin, tu pa tam v katero tudi vstopiš in še sanja se ti ne, kaj si hudega storil s tem, da si prijateljem in znancem napisal razglednico... V vodiču, ki je bil napisan pred začetkom kašmirskih nemirov, o tem seveda ni informacij... Pred pošto se oboroženi vojaki pregledajo vsakega moškega, ki je namenjen v stavbo. Oddahnem si, ker sem ženska, toda takoj po prestopu praga ugotovim, da sem si zaman oddahnila, kajti ženske morajo prav tako na pregled in sicer ena po ena v zastrto utico, kjer jih dočaka radovedna do zob oborožena vojakinja. Pa ko bi me vsaj samo pretipala! Ne: iz torbe moram dat vse, kar se da: od papirnatih robcev, do pisala, razglednic, šminke, fotografske opreme in ... baterij iz fotoaparata. Da z njimi ne bi aktivirala bombo in raz-streščila pošto! Saj se mi še sanja ne, kako se to počne. Zensko prepričam, da baterij ne morem vzeti iz aparata in po dvajsetih minutah vohljanja po mojih stvareh me končno spusti na pošto. Tu pa ne moreš kupit znamke, jih nalepit in poslat, ker bi jih skoraj zagotovo uslužbenci odlepili in jih ponovno prodali. Zato je treba . še počakat, da jih uslužbenec z žigom uniči in konCno je kolobocije konec. Ko bi prej vedeli, kako je procedura za- pletena, bi prav gotovo nihče ne dobil najinih razglednic odtod. Sledi prijetnejše poglavje, ki pa se ravno tako ne izteče brez zapetljajev: z Gulamom sva bili zmenjeni, da se bomo s šikaro peljali po reki Jhe-lum vse do zadnjega izmed znanih 9 mostov, toda noben voznik nas noCe zapeljat do konca. Pogajanje prepustiva Gulamu, ki se končno dogovori za vožnjo do petega mostu. Ob reki je veliko Čudovito grajenih hiš, ki pa v glavnem propadajo ali pa so bile požgane (na sliki levo) . Od njih ostajajo le še nosilni zidovi ali tramovi, strehe pa so se iz drugega nadstropja preselile v prvo ali pritličje. Na vodni gladini seveda lebdijo houseboati, ki so nekoC gostovali turiste, a jih danes uporabljajo le domačini, ker je to najnevarnejši del mesta. Kar je še starih mostov, so res stari in zelo lepi, novi, ki nadomeščajo prejšnje, pa so prav tako železni kot kjerkoli drugje po svetu. Sele kasneje izveva, da nas voznik ni hotel pekjati dlje, ker so v delu starega mesta v teku policijske racije... verjetno je kdo kaj ušpičil... toda več nama nihče noče povedat. Po skrajšani vožnji s šikaro nam nic drugega ne preostane kot da uberemo pot pod noge. V tem delu mesta so pravkar zaključili z racijami. Vse trgovine so zaprte, ljudje pa tako redki, da jih tako malo le stežka vidiš v prenaseljeni Indiji. Onkraj mostu, ki ga z neprijetnim občutkom kar najhitreje prehodimo, je ljudi na cesti še manj, vendar večina trgovin ponuja svojo robo - seveda med desetinami oboroženih vojakov. Izven te mestne četrti je življenje normalno in namenimo se k mošeji Makdum Sahib, do katere naj bi se po z žgočim soncem obsijanih stopnicah povzpel kar bos. Vstop v notranjost mošeje je dovoljen le moškim, medtem ko ženske lahko molijo za mošejo: na slamnatih preprogah in z dovoljenjem, da med molitvijo škilijo v notranjost svetišča. Ta mošeja je v primerjavi z ostalimi, ki sem jih videla tod okoli, nenavadna: dokaj majhno glavno poslopje obdaja trg, prekrit z golobi in njihovimi iztrebki, nad skal- natim prepadom pa se v senci stebrišča hladijo obiskovalci in verniki. Glavna stavba je štirioglatega tlorisa, sredi katerega se do stropa dviga nekakšen oltar, bogato okrašen s stiliziranimi napisi in drugimi dragocenostmi. S stropa visijo lepi lestenci, ki so verjetno - kot marsikje v Indiji - belgijskega porekla. Ob oknu na sonCni strani stavbe sedi starejši možak, ki se predstavi kot "eden izmed duhovnikov". Ko zadosti svoji radovednosti, posveti nekaj Časa tudi moji in pove, da mošejo z daritvami vzdržujejo verniki, ki da jo prihajajo obiskovat iz cele Indije. Kako prijetno se je po tako vročem in napetem dnevu vrniti na houseboat: razen glasov sostanovalcev in domačinov ni slišati ničesar, nad jezerom vlada popolen mir, lotosovi cvetovi s široko razprtimi listi lovijo sončne žarke, brezskrbni ptički se za kratek Cas ustavijo na kolu, ki tik ob verandi štrli iz vode, in začivkajo v modro nebo. Cvetličar se zopet s svojo šikaro pripelje mimo in me prepričuje za nakup semen in cvetja. Prav simpatičen je in že zaradi tega bom kaj kupila. Strani dnevnika se med pogovorom polnijo le zelo počasi, vendar je pred jutrišnjim odhodom pred mano še ves popoldan miru in Čistega zraka. Vsak odhod je neprijeten, toda odhod iz Kašmirja je še manj prijeten kot ostali. Že nekaj kilometrov pred letališčem je prva policijska postaja, kjer morajo vsi in vse iz avta ter vsi in vse na pregled. Ko po opravljenem pregledu skušamo vse, kar smo morali pokazat, stlačit nazaj v nahrbtnike, žepe, torbe in vrečke, je naenkrat vsega preveč. Se med vožnjo se vsak ubada s svojim "viškom", ko se že znajdemo na naslednji kontrolni postaji, ki se nahaja tik pred letališčem in zgodba se ponovi. Nato še enkrat na letališču, v letališču, na pisti, pred letalom .... pojem roCne prtljage ne obstaja in vsakič na novo razlagam, zakaj fotografske opreme ne morem poslati med redno prtljago in vsakič vleCem vsak posamezni predmet iz torbe ven in... vse se konca s petnajstminutno zamudo zaradi mene in fotoaparata, ki ga nikakor nisem hotela prepustiti prtljažniku. Neprijetni občutki, ki so se mi nabirali pred vzletom, se me še nekaj Časa držijo, nakar se ob malici poCasi razblinijo. Polagoma se sproščam in v mislih se mi prikazujejo prizori preteklih dni: kašmirski obrazi - tako drugačni od indijskih, zelene pokrajine bogate z gozdovi, obilica vode, lotosovi cvetovi, okna zabarikadirana za vrečami peska, vojaki in radovedni otroci... (Konec) * •mi . p® NEDELJSKE TEME Nedelja, 25. februarja 1996 TRŽAŠKI KONZORCIJ ZA PREVOZE ACT Samatorca Mavhinje prečnik ZGONIK Cerovlje e Repnič Gročana • Gropada Medja Vas Briščiki« > OPČINE Vižovlje e Slivno Žel.. • postaja Štivan • • SESUAN Trebče Bazovica Pesek Gabrovec Padriče • Bani v Draga S.Nazario Papirnica Jezero • NABREŽINA PROSEK Javni prevozi s Krasa v mesto Ribiško naselje Openski tramvaj Trg Oberdan Okoliške proge 43 45 46 51 53 Nova avtobusna proga Žel. postaja 39 42 TRST V predalih Konzorcialnega prevoznega podjetja so pripravljeni kar trije načrti, ki bodo nemalo vplivali na navade ljudi, ki se vsak dan vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi, t.j. z 270 avtobusi in 6 tramvaji, kolikor jih premore ACT. Spremenili bodo nekatere proge, druge bodo ukinili, uvedli pa bodo tudi nekaj povsem novih povezav. V bistvu gre za tri sklope načrtov, ki bodo stopih v veljavo postopoma oz. v raznih obdobjih leta. Verjetno bodo najprej prilagodih avtobusne proge novemu načrtu za omejitev prometa v mestnem središču, ki ga občinska uprava napoveduje od novembra lani in ga bo predstavila javnosti jutri dopoldne. ACT nadalje načrtuje vrsto sprememb pri rednih avtobusnih progah z namenom, da racionalizira prevozno mrežo in predvsem zato, da odpravi dvojnike, ki niso več v skladu s sodobnimi zahtevami prometa. Na tretjem mestu pa je morda naj- do Opčin (ne pa od Sesljana do Trebč, kot je bilo prvotno napovedano) in ta proga bo postala osrednja os na tem delu Krasa. Od postajališč te nove avtobusne linije bodo namreč peljale stranske proge do vasi, ki niso ob glavni cesti. Istočasno pa bodo ukinili neposredne povezave s teh vasi do mesta, tako da ne bo več avtobusov, ki bi peljali iz Nabrežine, Zgonika, Križa, z Re-pentabra, pa tudi s Peska naravnost v mesto; potniki se bodo morali najprej odpeljati do Proseka, Opčin ali Bazovice, od koder se bodo lahko odpeljali v mesto in sicer s Proseka z avtobusom št. 42 (ki bo nadomestil tudi sedanjo progo št. 44), z Opčin z avtobusom st. 4 in predvsem openskim tramvajem, iz Bazovice pa z avtobusom št. 39. Iz raznih krajev zahodnega Krasa bodo štiri krajevne proge pripeljale potnike do postajališč nove avtobusne proge, s katero : 1 ***|!’i| p "Vi * pr -Al • • • »veto- . « . ec • . .........Ji JI pomembnejša novost in sicer temeljita reorganizacija vse prevozne mreže na Krasu. Preureditev prevozov na Krasu Slednji načrt so okvirno že predstavili javnosti in sicer na sestanku s predstavniki rajonskih svetov za Vzhodni in Zahodni Kras prve dni februarja letos, od takrat pa so ga že delno spremenili. Načrt predvideva novo redno povezavo od Devina se bodo potem odpeljali do Proseka in Opčin. Krajevne proge bodo naslednje: • avtobusa št 43 in 53: doslej je na progi Cerovlje, Praprot, Nabrežina, Seljan, Devin, Medja vas peljal avtobus št. 43, ki ga bodo »podvojih« in sicer bo novi avtobus št. 43 vozil iz Nabrežine v Sempolaj, Praprot, Prečnik, Slivno in spet v Nabrežino, novi avtobus št. 53 pa bo peljal od Medje vasi do Sti-vanske papirnice, Stivana, Ribiškega naselja, Devina, Sesljana, Vižovelj, Mavhinj in Cero- velj; • avtobus št 46: ne bo več vozil iz Trsta skozi Prosek do Zgonika in Samatorce, pač pa samo s Proseka do Gabrovca, Zgonika, Saleža, Samatorce in Repnica; • avtobus št 45: ne bo več vozil iz mesta, pač pa samo s Proseka mimo Naselja S. Nazario, skozi Brišičke, Repen, Repenta-bor in mimo Fernetičev do Opčin in nazaj. Avtobusi na krajevnih progah bodo sinhronizirani z avtobusi na glavni prevozni osi od Opčin do Devina, ki bodo vozili vsakih 40 minut. Novost torej ne izgleda ravno najbolj ugodna za potnike, saj sedanji avtobusi vozijo v glavnem vsake pol ure. Poleg tega bodo potniki morali na Opčinah oz. na Proseku prestopiti iz avtobusa oz. tramvaja, s katerim so se pripeljali iz mesta, na avtobus, ki jih bo peljal po glavni kraški osi, in potem še na avtobus, ki jih bo pripeljal do bolj oddaljenih vasi. Na drugem koncu Krasa bodo spremenili progo št. 51, ki ne bo več vodila iz mesta do Peska in do Raziskovalnega področja pri Pa-dričah, pač pa samo iz Bazovice do Jezera, Drage, Peska in Gročane. Tudi v tem primeru bo v Bazovici takojšnja zveza z mestom oz. proti Opčinam in sicer avtobus št. 39, ki bo peljal od železniške postaje do Bazo-Trebč, Banov in vice, Gropade, Opčin. Po novem načrtu bodo avtobusi prevozih 136 tisoč kilometrov na leto več kot do sedaj; tako so izračunah na Konzorcial-nem prevoznem podjetju. Krajevni avtobusi bodo namreč vozili na krajših progah, vendar dvakrat pogosteje kot doslej, zagotavljajo pri vodstu ACT. Pogostejši bo tudi openski tramvaj, ki bo vozil vsakih 20 minut namesto sedanjih 22 minut: torej na trgu pred opensko postajo bo vsak drugi tramvaj pričakal avto- bus nove glavne proge, ki je na našem zemljevidu zarisana z rdečo barvo. Spremenih bodo tudi veljavnost in ceno prevoznih kart. Vozovnica za en odsek bo veljala na daljši progi kot doslej, in sicer iz mesta do Proseka, Opčin in Bazovice. Uvedli bodo tudi 75 minutno vozovnico, ki bo omogočila prevoz iz vsakega kraja tržaške pokrajine do mestnega središča za 1.500 lir: prevoz iz Mavhinj do Trsta bo torej cenejši kot doslej, trdijo pri vodstvu ACT, kjer pa poudarjajo predvsem, da se velika večina 100 tisoč potnikov, ki se vsak dan peljajo z avtobusi, poslužuje mesečne karte, ki je med najcenejsi-mi v Italiji. Preureditev javnih prevozov na Krasu naj bi stopila v veljavo postopoma in vsekakor ne pred zaključkom Šolskega leta, torej junija, da ne bi preveč prizadeh ustaljenih navad. Potem bo vsa mreža prevozov delovala po novem, vendar samo po 8.30 zjutraj, medtem ko bo pred to uro vse teklo po starem, vaj v začetnem obdobju, ki naj bi trajalo do konca leta. Novi progi v mestu Ko bo začel veljati odlok tržaške občinske uprave za omejitev prometa v mestnem središču, se mu bo ACT prilagodil in uvedel dve novi hitri progi. Prva, ki so jo že poimenovah L, bo peljala od velesejma do železniške postaje in torej po osi Seneni trg, Drevored D’Annun-zio, Stara Mitnica, Ul. Carducci in Ul. Ghega, po kateri bo omejen zasebni promet. Druga novost pa bo proga G, ki bo peljala pravokotno s progo L, in sicer od parkirišča Šege Park pri Sv. Andreju do Oberdankovega trga. Pri podjetju ACT upajo, da se bo s preureditvijo prometa v mestu lahko povečala hitrost javnih prevozov, ki danes vozijo v gostem prometu s povprečno »hitrostjo« 15 kilometrov na uro. Racionalizacija sedanje mreže V okviru splošne racionalizacije javnih prevozov v mestu pa bodo verjetno pred koncem leta uvedb Se vrsto sprememb in sicer pri naslenjih avtobusnih progah: • št 5: od Rojana do Trga Pe-rugino kot doslej, potem pa še naprej po Drevoredu D’Annun-zio mimo hipodroma do Ul. Cumano; • št 6: od Barkovelj bo vozil samo do Goldonijevega trga in ne več do Sv. Ivana; • št. 9: po dosedanji progi od. Sv. Ivana do Čampa Marzia bodo peljali številnejši avtobu- si, ker bo odpadla proga St. 6 od Sv. Ivana do Porticev; • št. 10: od Valmaure do Borznega trga in ne več do Trga Venezia; • št. 15 in 16: od Čampa Marzia do Goldonijevega trga in naprej do Oberdankovega trga; • št. 17/: od ponedeljka do petka bo peljalo več avtobusov od železniške postaje do univerze ob prihodu vsakega vlaka; • št. 18: progo bodo ukinili, ker bodo podaljšali progo št. 5; • št. 21: od železniške postaje do Naselja S. Sergio in daljši krog po Naselju; • št. 19: od železniške postaje do Sv. Ane, po Ul. Costa-lunga do Ul. Paisiello; • št. 25: od Tommaseovega trga do Katinare tudi po Ul. Felluga mimo športnega igrišča pri Kjadinu; • št. 26: od Podlonjerja do Osirka Osoppo po progi sedanje št. 35; • št. 29: od Podškednja do Goldonijevega trga in ne več do Oširka pri Ljudskem vrtu; • št. 30: od železniške postaje do Elizejskih poljan (Čampi Elisi) po Ul. Colautti, Combi, Trgu Rosmini, Ul. Mamiani in Ul. Schiaparelli; • št 34: nova proga od Valmaure prek Pantalejmuna po Ul. Puccini spet do Valmaure; • št. 35: od Lonjerja do Trga Gioberti po Ul. Gornici, Ul. Boegan, Vrdelski cesti in Ul. S. Cilino. Navedene spremembe bodo omogočile, da bodo javni avtobusi prevozili letno skoraj 115 tisoč kilometrov manj kot sedaj, kar naj bi tudi nekako »odtehtalo« več prevožene poti na Krasu. Na vodstvu ACT pa zagotavljajo pa, da bodo na preostalih mestnih progah avtobusi vozili pogosteje in da bo torej prevozna služba učinkovitejša. Sergij Premru Nedelja, 25. februarja 1996 NEDELJSKE TEME 7^ Nekaj utrinkov iz prvega obdobja izhajanja Edinosti VABILO. ---OK>- V nedeljo, 17. decembra ob 11. uri dopoludne bode v dvorani tukajšnje „Čitalnice* (via St. Francesco št. 4) privaten shod, da se zarad prihodnjega izhajanja lista „Edinost* pogovorimo. Kako potreben je list i toliko je nam koristil, to se je večkrat pokazalo, vzlasti pri volitvah. Da nijsmo imeli društva „Edinost8 i časnika, vzeli nam bi bili naši sovražniki, morebiti vse sedeže v mestnem i deželnem zboru v veliko škodo i sramoto vsem Slovencem. Pričakujemo, da se vsak rodoljub potrudi v zbor, v katerem se bode sklepalo o tako važnej stvari, če bodemo tako nemarno, da pokopljemo list, gotovo pri prihodnjih volitvah popolnem propademo, i ko smo enkrat propali, bomo reveži stokali i stokali za dolgo, ali za vselej; naši sovražniki pa se bodo veseli naše reve dobičke želi. Komur je na srci našega naroda blagosti i slava, tega pričakujemo v zbor. V Trstu, dne 14. decembra 1876. Uredništvo. Osmega januarja 1876 se je v Trstu prvič pojavil slovenski javnosti časopis "Edinost”, s podnaslovom Glasilo slovenskega političnega društva slovenske okolice. V prvih številki lahko razberemo ne samo dejstvo, da je časopis na začetku izhajal vsako drugo in četrto soboto v mesecu, ampak tudi podatek, da so novonastali časopis prodajali v "tabakarnah v Trstu pri posti, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvedere pri g. Bertolinu”, v okolici pa ”na Občini v loteriji, na Proseku pri g. Gorjupu, v Barkoli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Sancin, M.Magdaleni zg. J. Ježu”, in to za 7 kron. Izid časopisa je bilo kronanje nekajmesečnega dela odbora političnega društva "Edinost”. Na vabilu na VI. občni zbor političnega društva "Edinost”, ki je bil v nedeljo 11. julija 1875 (1) lahko preberemo, da je kot prva točka dnevnega reda bilo predvideno nadaljevanje razprave o časniku (listu). Da je bila razprava o časopisu, vsaj na prvi pogled, uspešna, se da razbrati po dopisu, ki ga je dne 17. julija 1875 Ivan M. Vatovec od Sv. Ivana (v slovenščini) naslovil policijskemu vodstvu (2), v katerem najavlja, kot "lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik”, da bo začel s prvim julijem izdajati politični in gospodarski tednik "Edinost”. Toda v dveh kasnejših dopisih (3) istemu uradu se prosi, naj dovoli, da se izdajanje časopisa lahko odloži do oktobra istega leta "zaradi močnejših duhovnih moči”. Tudi oktobra ni bilo s časopisom nič. To dokazuje tudi tretja najava tega časopisa, namenjena avstrijski policiji v Trstu. V njej novi, oz. prvi, urednik "Edinosti” Ivan Dolinar osvetli dogajanje okoli nastajanja "Edinosti” ter pojasni, da je prejšnji urednik Vatovec je med tem odstopil. Da je bilo nastajanje "Edinosti” vse prej kot enostavno je mogoče razbrati na zadnji prošnji za izhajanje, kjer je vidna korektura, da namesto prvo in tretjo soboto v mesecu so novi uredniki izbrali, morda tik pred oddajanjem prošnje, drugo in četrto soboto v mesecu! Da je bilo izhajanje slovenskega časopisja v Trstu vse prej kot lahko in enostavno je razvidno tudi iz zanimivega članka, ki ga je Edinsot priobčila v svoji drugi številki, in sicer v "Zgodovini slovenskih časopisov v Trstu (šaljiva genealogija in kronologija) ”V začetku ni bilo nič. "Ilirski Primor)an” si je prvi upal v Trst se prikazati v slovenskej obleki. "Ilirski Primorjan” je bil čez leto prekrščen v "Primorca”. "Primorcu” se je pridružil "Slovenski Primorec” nasproti pa se mu je postavil "Tržaški Ljudomil”. "Tržaški Lju-domil” je v boji s "Primorcem” propadel in poginol še jako mlad. "Slovenski Primorec” ni smel dolgo živeti zarad sorodstva s "Primorcem”. "Primorec” se je krepko držal, imel je dobreka vrednika in dosti naročnikov, pa je vendar pri vsej svojej bogatiji umrl, ne Se prav star. Za primorcem se je zasvetila "Jadranska Zarja”. "Jadransko Zarjo” je podpiral "Jurij s pušo”. "Jadranska Zarja" pa, kakor zarja sploh, ni dolgo sijala. "Jurij s pušo” se je tudi utrudil in je zaspal. "Petelinček” je imel nadomestiti "Jurija s pušo” ali zakikirikal je pa ni bilo o njem več ni spluha ni duha. "Pod Lipo” so se potem okoličani nekaj časa zbirali, pa bilo jim je dolgočasno in so jo popustili in tudi "Lipa je vsah-nila”. Od toliko raznih ljudi, živali in rastlin tedaj okoličanom ni ostalo nič, kakor je bilo v začetku. Z "ničem” pa okoličani si niso mogli dosti pomagati in so se zato združili v "Edinost”. "Edinost” je bila brez otrok in je zato hotela ptujega otroka vzeti za svojega, pa se jej ni posrečilo. Nazadnje je "Edinost” vendar le rodila zdravo dete, kateremu so dali po materi ime. Da bo pa dete "Edinost” srečniše od svojih prednikov raslo, da srečno dorase in doseže visoko starost, zato skrbimo mi vsi z obilno podporo, z marljivim branjem in naroče-vanjem.” (4) Zanimiva igra z imeni slovepskih časopisov se je po eni strani sklicevala na kontinuiteto z dotedanjim izhajanjem slovenske periodike, po drugi strani pa si je uredništvo zaželelo daljše in trajneše izhajanje. Oboje se je tudi zgodilo, saj je list v teku svojega izhajanja večkrat spreminjal ne samo urednike, ampak tudi ritem izhajanja. Časopis "Edinost” je postal 7.januarja 1880 tednik, 1. julija 1882 je izhajal dvakrat na dan, od 2. januarja 1894 je izhajal trikrat na dan v šestih izdajanjih, od 2 . a p r i 1 a 1898 je izhajal celo dvakrat dnevno, od leta 1900 pa je postal dnevnik z eno izdajo. Časopis je v svojem pisanju dosledno zastopal narodna stališča ne samo slovenskega življa v Trstu, ampak širše slovanske družbe znotraj av-stroogerskega cesarstva. Časopis ni samo poročal o dogodkih, ampak je tudi v mejah svoje pristojnosti skušal podpirati tiste kroge v slovenski družbi, ki so se zavzemali za podobna načela. V tem duhu lahko tudi razumemo dve zanimivosti v zvezi z "Edinostjo”. Brezplačno pošiljanje izvodov "Edinosti” (5) je ustvarilo prvo osnovo za društveno knjižnico slovenskih vi- sokošolcev na Dunaju, še bolj zanimiv pa je podatek, da se češki študentski časopis "Časopis českeho studenstva” sklicuje prav na pisanje Edinosti v zvezi z izdajanjem prvega slovenskega študentskega časopisa "Vesna”! (6) Tudi za današnjega bralca so reklame, ki jih je objavljala "Edinost” zanimive, saj se v njih lahko prepozna marsikatero značilnost takratnega življenja tržaških Slovencev, ki so znali združti narod- no s prijetnim, kot v sledeči reklami, z naslovom Hajd v Rojan! "Miha: Kompare Jaka, kam pojdete v nedeljo? Jaka: Ali ste uže slišali, da je Primožič v Rojanu na vrhu odprl zopet gostilno; jaz sem bil zadnjo nedeljo tam, in reči vam moram, da boljše domače kapljice ni v okolici, od one, in pa še prav po ceni je. Miha: Bravo! Saj je uže znano, da Primožič toči le domače svoje vino, bravi brzamin, torej veste kaj, v nedeljo se vidimo pri Primožiču v Rojanu in prav bi bilo, da bi prišlo tudi kaj narodne naše gospode tija, da bi se dobro imeli, kakor smo se uže večkrat tam pri starem narodnjaku Primožiču.” (7) Taka reklama bi dandanes učinkovala celo po radiu ali televiziji, o katerih se urednikom takratne "Edinosti” še sanjalo ni. Peter Rustja OPOMBE (1) Archivio di Stato di Trieste, Direzione di polizia, Atti presidiali riservati, busta 276 (2) Archivio di Stato di Trieste, Direzione di polizia, Atti presidiali riservati, busta 337 (3) Eden izmed teh nosi isti naslov prve proraije, in sicer 17. julija, iz drugega pa bi se dalo razbrati, da je bil napišem ali je prispel v pristojne urade 19.7.1875. (4) Zgodovina slovenskih Časopisov v Trstu (Šaljiva genealogija in kronologija), Edinost 1876, jrt.2, str.4 (5) Prim. Vencajz, Spomenica ob petindvajsetletnici akad. drujitva "Slovenija” na Dunaji, Ljubljana 1894, str. 71 (6) Časopis Ceskeho studenstva navaja v svoji 5. številki leta 1892 članek, ki ga je "Edinost” objavila 28.2.1892. (7) Edinost 1881, St. 30, str. 4 / . 'CPr /ke-V-ru y isičLi-iev -mu . A-,.. 0) :Z-o-ty’e /,/ fp’Z cZov,' zZnJtc, cZj P-o-t)+ -v W<^vrxv„^ tlJ/e. —-V- 'ŽZ-Lp- / z. Zs-C, v § ^ r Vsakokrat, ko grem v Ljubljano, me noge ponesejo v staro mesto pred magistrat, v Trubarjev antikvariat. Ta mala trgovina name vpliva kot magnet. Se zlasti pred leti so tam imeli veliko starih, zelo starih knjig. Zanimale so me predvsem tiste, ki so bile v avstrijskih časih tiskane pri nas v Gorici. Znano mi je, da so podobno zanimanje, seveda bolj načrtno od mojega, osebnega, imeli ljudje, ki so delali in delajo v raznih kulturnih inštitucijah na območju Nove Gorice, in da so, tudi v tem antikvariatu, našli veliko knjig, časopisov, zemljevidov, razglednic, ki imajo kaj zveze z bogato slovensko kulturno preteklostjo Gorice. Mene so zanimali še zlasti drobni zvezki knjig in knjižic, ki jih je svojčas v Gorici izdajal Andrej Gabršček. Dolg, kot sam piše, najbrž nepopoln seznam knjig njegove založbe, ki je natisnjen na zadnjih straneh monumentalnega dela "Goriški Slovenci", me je zanimal že v šolskih letih. Z leti sem si s takšnim občasnim nakupovanjem v antikvariatu pridobil kar nekaj knjižic Ga-brščkove založbe. Zanimivo je, da prihajajo te publikacije iz raznih knjižnic, ki so jih iz različnih razlogov izločile. Za marsikaterega zbiralca je zanimivo tudi, da beleži žige in vpisne številke raznih knjižnic. Na teh žigih pa je kar precej avstrijskih, kraljevo-jugoslovanskih, so-cialistično-slovenskih žigov, napisi knjižnic so v raznih jezikih. Evo nekatere: "Narodna in univerzitetna knjižnica -Ljubljana", "Telovadno društvo Sokol I - V Ljubljani" -"Podaril dr. Fr. Medic" - "Privatna knjižnica - Lastnik dr. Franjo Medic, Ljubljana”, "Ig. Gruntarja knjižnica Sokola I v Ljubljani", "Ljudska knjižnica - Ježica", "Simon Gregorčičeva javna čitalnica in knjižnica v Ljubljani", "Delavska knjižnica Tobačne tovarne v Ljubljani", "Fabrika divana -Državni monopol Kraljevine Jugoslavije u Ljubljani", ”K.K. Tabak Haupt Fabrik - Laiba-ch“, "Ljudska republika Slovenija - Ljudska knjižnica -Ljubljana". Se bi lahko našteval. Andrej Gabršček je imel trgovsko žilico. Spretno jo je znal združiti z narodnostno politiko, sicer se tudi dandanes ne dogaja prav nič drugače. Gabršček je znal trgovcem in obrtnikom ter prostim poklicem prikazati tudi korist, ki bi jo imeli od tesne navezanosti na narodnostno gibanje. V tem je tudi uspel, saj se je prav po njegovi zaslugi v sami Gorici utrdilo slovensko meščanstvo. Pred njim je bila slovenska nacionalna ideja doma predvsem pri intelektualcih. Ti pa niso imeli gospodarske opore, razen pri kmetih. V mestu so se slovenski ljudje množičnp asimilirali. Gabršček je slovenske trgovce prepričal, da so se aktivno vključili v narodnostno gibanje. Tudi na tak način so v svoji stroki uspeli, gospodarsko so se uveljavili, utrdili. Se danes ima marsikatera goriška trgovina tudi družinske korenine iz časov pred sto in več leti. Prav te meščanske družine so ohranile slovenst- vo v Gorici skozi fašistično dobo, med vojno in po njej. Tudi s tem, da so se v teh družinah brali slovenski časopisi in knjige, otroci so obiskovali, kadar je bilo to mogoče, slovenske šole, ljudje so prihajali na kulturne prireditve, itd. Lažje je seveda bilo na podeželju, kamor ni prodrla raznarodovalna akcija. Andrej Gabršček je - kot drugi poslovni ljudje - od tega imel tudi korist. Ob koncu osemdesetih let je prevzel časopis Sočo. Tiskal jo je v ti- k 1 Rokovnjači. {N'arodna i£ra V patih dejanjih * pi?sj<-m. skami Obizzi. V prvi polovici devetdesetih let si je Gabršček sam omislil tiskarno, nabavil potrebne stroje, uredil jo je v takrat Hausnerjevi hiši v Gosposki ulici. V 2. nadstropju hiše, si je uredil tudi svoje stanovanje. To jr bila hiša, kjer je danes knjigarna Car-ducci. Gabršček je tam tiskal Sočo in tiskovine za trgovce in druge kliente. Kaj kmalu je začel tiskati tudi knjige. Zaljubljen je bil v vseslovansko idejo. Zaradi tega so njegove prve knjige izhajale z oznako "Slovanska knjižnica". Na naslovni strani je poleg slovenske bila tudi oznaka v češčini in cirilici. V prvem zvezku je bil slovenski prevod češke povesti ”Rat-mir“, ki jo je spisal Jan Vavra, poslovenil Peter Miklavec. V naslednjih zvezkih, ki so izhajali tja do 1. svetovne vojne, je v tej zbirki izšlo 181 knjig. Slo je za dela piscev vseh slovanskih narodov. V Goriških Slovencih niso označeni vsi naslovi, saj Gabršček pravi, da je podatke zbiral po 1. vojni na Dunaju, upoštevajoč to, kar je shranjeno v tamkajšnji državni bi- •| S04 Jtarodni pripsvedkt m Min mmm m. ■ umm, - iga* ***** Ćitoi.KtOf'iIM KHMtHita V oomct _ lJ blioteki, kajti svoje osebne knjižnice ni uspel rešiti takrat, ko se je med vojno izselil iz Gorice. Poleg te "Slovanske knjižnice" je Gabršček izdajal tudi "Salonsko knjižnico". Izšlo je 13 knjig s spisi VVilliama Shakespearea, Zofke Kvedrove, Aleksandra Dumasa, Emila Zolaja, Marcela Prevosta, Julija Zeyerja, itd. Nadalje "Svetovno knjižnico", 11 knjig, s spisi Ludvviga VValla-cea, Tommasa Grassija, Henrika Sienkievvicza, Julesa Ver-nea, itd. Kot vidimo so na slo- vensko tržišče takrat iz Gorice prišla dela svetovnih piscev. Gabršček ima označenih tudi 31 zvezkov "Knjižnice za mladino", avtorji so tu pretežno Slovenci in Cehi. Fran Govekar je za Gabrščka urejeval "Talijo", t.j. 25 ljudskih iger, ki so jih kupovali člani amaterskih dramskih skupin. Veliko teh knjižic je po 2. svetovni vojni ponatisnila tiskarna Lukežič v Gorici. Služile so amaterskim skupinam, ki so po fašistični prepovedi obnavljale slovensko podeželsko tradicijo ljudskih odrov. Poleg teh zbirk so v Gabrščko-vem seznamu še zajetnejše knjige, slovarji, itd. Andrej Gabršček je v dobrih dvajsetih letih v Gorici izdal kakšnih 400 knjig. V več primerih je spretno izkoriščal takratne tiskarske veščine. Marsikatero delo, ki je kasneje izšlo v sicer skromni, broširani knjižni obliki, je prej objavljal kot podlistek v Soči. Postavitev v svincu je ohranil in jo uporabil pri tisku knjige. Soča se je namreč prodajala predvsem na Goriškem, knjige, broširane in v veliko primerih drob- cene, tudi s samo 60 stranmi, pa so se prodajale v vseh slovenskih pokrajinah. In so prišle v razne biblioteke, kar sem že uvodoma omenil z označbo nekaterih naslovov teh knjižnic. Andrej Gabršček je za slovensko kulturo nasploh, pri nas v Gorici še posebej, naredil veliko. Seveda je pri vsem tem imel tudi zaslužek, kar je tudi prav, saj je vendarle bil trgovec. Marko VValtritsch '•s«PANSt . Sss gflg S 6 | A X C A Mariborsko Pohorje 130 Rogla 180 Zatmik 120 Vogel 180 Krvavec 120 Kranjska gora 80 do 100 Kanin do 370 Cerkno 150 Rog-Črmošnjicah je potrebna za cesti na Mariborsko in Ribniško Pohorja, Zelenico, verige pa priporočajo sli do Pokljuke. _______________ SVET ! SLIKA PR| SLIKI.T.ZGODBA pri zgodbi...pa še res je Misija Columbie v zamudi zaradi računalniških muh HOUSTON - Na krovu vesoljske ladje Shuttle Columbia je prišlo do nevšečnosti, zaradi katerih bo po vsej verjetnosti treba odložiti poskus z italijanskim satelitom na vrvici. Pokvaril se je namreč eden od računalnikov, ki sluzi kot elektronska centrala za razdeljevanje znanstvenih podatkov. Vesoljci so okvaro sicer odpravili z zamenjavo ene od žic in računalnik si je opomogel, vendar je takoj nato spet mrknil. Posadki Shut- tla tako ni preostalo drugega, kot da je sistem preprosto izklopila in zaprosila za pomoC nadzorni center agencije Nasa v Houstonu. Ta je vCeraj ob 10. uri po italijanskem Času pripravil alternativni softvvare sistem, s pomočjo katerega je bilo mogoče spet vzpostaviti brezhibno delovanje računalniškega sistema v vesoljski ladji. Odgovorni v centru Nasa zagotavljajo, da italijanski satelit TSS deluje brezhibno, vendar so znanstveniki, ki so odgovorni za njegovo misijo, kljub temu zaprosili za podaljšanje časa, ki ga imajo na voljo za svoje poskuse. Dokončati morajo namreč delo, ki je bilo zaradi okvare na računalniškem sistemu ustavljeno za kar 36 ur. Ce bo njihova prošnja sprejeta, bo poskus z italijanskim satelitom na vrvici preložen za 24 ur, torej na danes ob 21. uri in 37 minut po italijanskem Času. Bo Julio Iglesiosob svoj ranč? BUENOS AIRES -Argentinski sodnik je odločil, da bodo na dražbi 1. marca prodali ranč Julia Iglesiasa. Temu se zvezdnik lahko izogne le tako, da pravočasno izplaCa argentinskemu piscu popevk Larryju Moranu 300 tisoč dolarjev, kolikor mu je dolžan zaradi plagiata. Moreno je namreč leta 1987 tožil Iglesiasa, ker da je Juliova pesem Morrinas vse preveč podobna njegovi pesmi Yolanda. Pevec se je na razsodbo pritožil, vendar je pritožbo izgubil. Lepotec Brady pojmuje tenis na čisto poseben način Lepotcu Bradyju, zmagovalcu pasjega tekmovanja na Floridi, očitno ugajajo teniške 2oge(AP) Našli ključe windsorskega gradu LONDON - Kraljica Elizabeta se je zaenkrat pomirila, kajti rešena je tudi zadnja nevšečnost, ki je doletela britansko kronano družino. Ključe priljubljenega kraljičinega gradu VVindsor, ki so bili ukradeni skupaj z avtomobilom nekega člana varnostne službe kraljevske družine, so našli. Vozilo so agenti Scotland Yarda izsledili nedaleč od mesta, kjer je bilo ukradeno, tatovi pa iz njega niso odnesli prav ničesar. Očitno so se ustrašili, ko so ugotovili, kako »pomemben« avto so si izbrali za svoj tatvinski podvig. Kraljica preživlja v windsor-skem gradu tudi ta konec tedna, varnostnika, ki je bil žrtev kraje, pa je za njegovo malomarnost doletela ustrezna kazen. Kitajci spet naredili vino iz mravelj PEKING - Medicinski inštitut v vzhodni kitajski provinci je ponovno preizkusil starodavni kraljevski vinski recept, za katerega so potrebne posebne zdravilne sestavine mravelj. Kitajsko kraljevsko vino iz mravelj so pripravili na osnovi starodavnega recepta in najnovejših znastvenih ugotovitev na področju zdravilnih učinkov mravelj. Iz inštituta so sporočili, da vino zdravi revmo, krepi mišice, kosti in imunski sistem ter preprečuje senilnost. Julia Roberts si je novega prijatelja našla kar po faksu HOLLYWOOD - Filska igralka Julia Roberts, ki jo vidimo pred lepakom za njen najnovejši film, ki tekmuje na berlinskem festivalu (telefoto AP) , in zvezdnik ameriške nanizanke Prijatelji Matthew Perry sta postala prijatelja. Julia pravi, da obožuje nanizanko, v kateri Matthew igra Chandlerja Binga, ki nikakor ne more dobiti dekleta. Julia je stik s zvezdnikom navezala kar po telefaksu. kmalu nato pa je privolila, da se bo v Prijateljih pojavila kot gostja. Pravi sicer, da je bil njim skupni konec tedna na Perryjevem domu v Hollywoodu strogo poklicnega značaja, vendar njune fotografije, na katerih sta bosa in z roko v roki, dajejo misliti, da ju ne druži le delo. Matthew je zelo počaščen, ker mu je Julia poslala koketno sporočilo po faksu, saj ni pričakoval, da bi se igralke njenega kova zanimale zanj. Julia igra v nanizanki Susie, ki v restavraciji zapelje Chandlerja.