Posaireztia Številka 10 vinarjev. Šle V. 247. V LlaClanl, v CetrlcK, 28. okiotra 1515. Leto XLUI. s Valja pa peStl: Sa oelo leto napre) . . K 28-— sa en meseo „ . . „ 2'30 sa Nemčijo oeloletno . „ 39'— aa ostalo Inozemstvo . ,. 35'— V LJubljani aa dami Za eelo leto napre) . . K 24'— sa es meteo „ . . „ 3'— V nravi oreieman »»sečno n 1*70 ss Sobotna Izdaja: se sa eelo leto ..... se Nemčijo oeloletno a ostalo inozemstvo 7'-tt'- sa Insarati: :r t Enostolpna peUtTrata (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primere« popnst. Munaiili. zaniaie. ossrtntcc Iti.: enostolpna poltvrata po 2 J vin. ■ Poslano: ti--- enostolpna petltvrsta po 40 Tla. Izbija vsak dan, Izvsemil nedelje ln praznlko, ob 5. url pop. Bedni letna priloga Vosai red. par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol i»ev 6/IH Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ca sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. = OprevnlStvo |e v Kopitarjevi nllol «. 6. — Hačna poštne bramloloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teleiona it. 188. vojnemu posojilo. Zadnjo tedne je našim sovražnikom za vedno ugasnila nada na zmago. Naše zaupanje v Zaščitnika resnice in pravico se je izkazalo in že je videti jasna znamenja, da je božja previdnost namenila obema osrednjima cesarstvoma svet obsegajoče poslanstvo. Kako povzdigujoča misel, sodelovati na orjaškem spomeniku, ki si ga za večne čase postavljata v svetovni zgodovini osrednji velesili, spomenik, v cegar senci borno imeli prostor za življenje in razširjanje v bodočih stoletjih! Kuo ne želi biti deležen slave pri tem silnem podjetju, če ne z mečem v roki, pa kako drugače? Prilika je dana vsem. Ravnokar se podpisuje tretje vojno posojilo, ki naj zagotovi gmotna sredstva za končno zmagoslavno izpeljavo veličastnih činov našega orožja. Naj se nihče ne izključi pri tem podjetju, tem-manj ker mu bo vojno posojilo dona-šalo tudi obile gmotne koristi. V sv. pismu beremo, kako ie Mojzes nekoč pozval izraelsko ljudstvo: »Prispevajte od svojega imetja za Gospoda! Vsak daruj Gospodu prostovoljno in z dobrim srcem!« In vse ljudstvo je šlo in jc radovoljno prineslo, k čemur ga je sililo srce: zlato, nakit, škr-lat in dragocene obleke, srebro, kovine in drago kamenje, dokler ni bilo več nego dovolj za nujno' svrho ter je mogel Mojzes v taboru naznaniti, da ni. treba prispevati nobene nadaljne žrtve več. Tudi naše ljudstvo naj, kakor že dvakrat, velikodušno odpre svoje srce in roke in naj po svojih močeh prispeva za domovino. Znova naj se začudijo sovražniki in znova prepričajo, da so se tudi v toni oziru motil io nas, da vrši- Hostrilislte in združile. — i mo čudeže tudi tedaj, ko gre za gmotna sredstva, za gmotno moč države. Od milijonarja do zadnje služkinje smo že dvakrat združili svoje denarne sile in jih položili v obliki miljardnih posojil na oltar domovine. Pokažimo še iretjič, da smo vsi eno, kadar gre za blagor domovine, da se ne znamo samo brez-primerno junaško biti in umirati za čast in veličino Avstrije, marveč da vemo bili velikodušni in junaški tudi v denarnih vprašanjih. S tem ne bomo le znova osramotili svojih sovražnikov, ki z vso zvijačno in umetno reklamo ne morejo dobiti v svojih deželah niti cd-daleč tako visokih posojil, kakor jih dobivata osrednji državi, marveč izkažemo svojo hvaležnost tudi našim junakom na bojišču ter jim vlijemo novega poguma, novih sil za nove velike čine. Nobena moč na svetu ne bo premagala naših armad, ako bodo vedele, da sloji za njinii kakor en mož celokupno prebivalstvo v državi, pripravljeno k vsaki žrtvi. Ta zavest daje moč njihovi roki, ta zavest jim sladi vse napore in trpljenje. »To smo mi — edini, nezmag-ljivi!« Tako ponosno odmeva v srcih naših čet od postojank na Ruskem do Soče in sinje Adrije, do alpskih greben m v kršne gore Srbije in Crnogore, kjer sedaj sekajo zavezniške armade vrzel za našo pot V svet! In milijoni, ki jih damo za vojno posojilo, so kakor dina-mit, s katerim se razstroljujejo ovire na tej naši poti, s katerimi si delamo pros or za bodoča stoletja. Zato na pl'a n s polnimi rokami, s prekipevajočo mero k domovinskemu žriveniku! Naj ne izostane niti revna vdova s svojim vinarjem! Saj so ravno majhni hranilci prispevali za prvi dve vojni posojili ogromne vsote. Vso za domovino! in drugih francoskih čet vnovič zbirajo severnovzhodno od Prilepa. V najbližjem črsu moramo tedaj pričakovati na prostoru Strumica—Veleš večjih spopadov Bolgarov s četami štirisporazuma. X X X Srbsko uradno poročilo. Niš, 22. oktobra. (Zakasnelo.) Uradno se poroča: V noči na 19. oktober smo pregnali sovražnika z velikimi izgubami iz Trška Čuka, kjer je ljuto napadal. Ujetniki so izjavili, da so imele čete, ki so že enkrat napadle, velike izgube, katere so morali izpopolnili s svežimi četami. Vrgli smo iz postojank sovražne oddelke, ki so v noči na 19. oktober prestopile Ti-mok pri Moglevu in Grebovu. V boju smo zavrnili proti meji sovražno kolono, ki je prihajala od Kraljevega sela. Naše čete so zopet zasedle svoje postojanke vzhodno od Knjaževca, na črti Mačak—Oršova— Glava—Gradinska Čuka. Uničili smo sovražni oddelek na Vlaški planini na levem bregu Nišave pri Vlasniku. Pri Polatu je sovražnik ljuto naoadal, vendar je bil ustavljen. Na fronti Nogaričave—Veleš se vrše boji. 20. oktobra so se vršili boji na severni fronti ob Moravi; naše čete so ostale v svojih postojankah. V okolici Bel-grada boji severno od Rolje, sicer na tej fronti nobenih izprememb. Iz vzhodne fronte ni ničesar poročati. Francosko uradno poročilo. Armada v Orientu, Pariz, 24. oktobra. Izkrcavanja fran-skih čet v Solunu se vrše v redu v najboljših okolnostih. Francoske čete, Id so ravnokar prestopile grško rnejo, so se s srbskimi četami izpopolnile. Dne 21. t. m. se je vršil med našimi četami in Bolgari boj pri Grahovem, pri vasi, ki leži 14 km južno od Strumice. Grahovo je ostalo v naših rokah. Naše izgube so bile zelo majhne, XXX AVSTRIJSKO URADNO POROČILO Dunaj, 27. oktobra. (K. u.) Uradno razglašajo: Vzhodno od Višegrada so iztrgale naše čete sovražniku višine na obeh straneh obmejne vasi Dofcrunt. Armada generala pehote pl. Ko-vesz je potisnila sovražnika v gorovje severno od Gornjega Milanovca. Avstro-ogrske sile so vrgle sovražnika s bajonetom iz njegovih višinskih postojank pri Topoii. Na obeh straneh Morave operirajo-5a nemška armada je pridolila višine južno od Race in prodira ob Mlavi. Oršovska skupina Je vkorakala v Brzo Palanko. V Klavdovu ie WJo zaitflc-njenh 12 težkih srbskih tonov in velike množine streliva, preskifeovalnih potrebščin in obleke. Bolgarski oddelki, ki se fcojufsjo zahodno od Negolina, so pridobili zvezo z avstrijskimi in z nemškimi sšlami. Proti Knrjaševcu odposlane bolgarske sile so se bojevale včeraj v vzhodnem dela navedenega mesta. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. oktobra. (K. u.) Wolf-fov urad poroča iz velikega glavnega stana . Vzhodno od Višegrada je bil vzet Dobrunj. Armadi generala pl. Kttveszin in pl. Gallwitz sta vrgli povsod sovražnika, kjer se je ustavil. Glavne sile so dosegle splošno črto Valjevo-Moravci- (ob Ljigu) Tonolka; vzhodno od tam Jascnico, Ra-čo in na obeh straneh Svilajnca Rezavo. V dolini Pek je vzeta Ncrcsnica. Južno od Oršove napredujoče sile -------- BO zaplenile v Kladovu 12 težkih lopov. | čez Vardar vržene srbske čete s pomočjo V LjuMcevcu (o1! Donavi) vzhodno Brze-Palanke se j® doseg'® neposredno zveza z armado generala Boiadjeva s CasinJlkiTOi patruljami. Besno krito te armade sle tu sovražniku iz Negolina v seven? ©zahodni in v južnozahodni smeri. 7,a Knjaževac se bojujejo daljo. Vrhovno vojno vodstvo. P M-^rsko Ki*."*1no »>oro"i!o. Solija, 27. oktobra. Uradno pore (T o bolgarskega generalnega štaba z dne 25. t. m.: Naše nrot*ir?.n*e tr.Va na celi čri.1. V Negotina smo n-Sli ve"ke zaloge moke in ovsa. V dravski luki ICusjak či- sto tri Frak-veir) smo zaplenil': <"099 kož-n?ii!i telovnikov, 2901 sukenj in 300 mu-niciskih z»bo'ev. Fri Knj^levcu smo vzeli Srbom 4 tonove ia 6 muniVjs^'h voz in ujeli enega stotnika in 30 mož. V Kosovem se "te ?vr'čel oboroženi upor AV "T-ev pro'i Srbom. X X > Na S.bsVem je rrmrda ^c. . Kovesza vrgla sovražnika v gorovje okoli C-orn'ega Mibrovca in pričenja nopndati mogočne srbske oostojanke v gorovju, ki se v polkrogu viie'o ^koli Krag',:evca in krije dohode v dolino zahodne Morave. Armada GpjllwUz je zopet napredoval in vze1a Svjlnjnac, med tem ko jc njeno skrajno vzhodno krilo na tem, da se zveže z oršovsko skupino. Ta skupina je z neko črstnižko patruljo že prišla v stik s prvo bolgarsko armado. Bolgari so vdrli v Knjaževac, kjer sc vrše še hudi boji. Tudi pred trdnjavama Zaječar in Pirot so Bolgari nanredovali. V Macedoniji nameravajo Fr^n^ozi in Angleži, ki so sora-uli iz Soluna na fronto približno dve divizi;i, napasti iz prostora pri Dojranu čez BelaSico, med tem ko se Avstrijci, Nemci in Bolgari si podali roke. BnkareSt. Iz Bukarešta se poroča: V ponedeljek popoldne so zasedlo čete osrednjih velevlasti Brzo Palanko. Bolgarske čete prodirajo dalje skozi dolino Timok, kjer se Srbi ljuto branijo. Bolgari so vzeli Prahovo, kjer so zasegli belgijske premogokopo. Radi skrajno ljutega ognja artiljerije je pričel goreti del tabora. Budimpešta, 27. oktobra. »Az Est« poroča iz Bukarešta: V ponedeljek so došle prve avstrijske patrulje v Brzo Palanko, kjer so prvič srečale bolgarske čete. Zveza avstrrsko-nemških čet z balkanskimi zavezniki je zato ustvarjena. Turčija je zdaj potom Donave ne-nesredno zvezana z Avslrijo in Nem' Sij o. Kujoževac vzeli Bolgari, Solija, 21. oktobra. (Kor. ur.) »Atence Telegrephique Bulgare« poroča: Bolgarske čete so dosegle pri Knjaževcu velike uspehe in so zasedle mesto. Bolgari so tudi zavzeli zelo mogočno postojanko Drenova Glava z naskokom, ki tvori ključ utrjenega Pirota. Knjaževac je okrožno mesto ti-moške kra;ine in šfeje nad 6000 prebivalcev. V mestu je nižja gimnazija in sedež ekrožnega načelnika. V okolici Knjaževca so pod zemljo(bogate plasti premoga, po gričih pa raste vinska trta, ki daje dobro vino. Bolgari vzeli Zaječar. Solija, 28. oktobra. (Kor. ur.) Trdnjavo Zaje"ar so osvojili Bolgari. Zaječar leži kakih 40 km severno cd Knjaževca ob Črnem Timoku, v prav krasnem kraju, v ravnini, katero obdajaio visoki planinski vrhovi. Zaječar ima okoli 8000 prebivalcev in je na glasu kot tržišče za drobnico in surovine. V okolici se na-h»fa mnogo premaga in drugih rud.Severozahodno od Zaječarja leže znane >Bre-stovnčke sumporne (žveplene) toplice« (40° C). Boji Bolgarov. Budimpešta, 27. oktobra. »Az Est* poroča Iz Bukarešta: Po poročilih iz Turn Severina so čete osrednjih držav zasedle v ponedeljek popoldne Brzo Palanko. Bolgarske čete nadaljujejo prodiranje v dolini Timoka, kjer se Srbi močno upirajo. Bolgari so zasedli Prahovo in vzeli tamošnja belgijska skladišča premoga. Vslod močnega obstreljevanja se je del premogovega skladišča vnel. Od Turn Severina pa do Gruje jo vsak kraj na rumunskih tleh zaseden od srbskih beguncev. Bitka pri Velešu. — Srbski kraljevski glavni stan v Cetinjah. Dunaj. Iz vojnega časnikarskega sta> na se poroča 27. t. m.: Naša višegrajska skupina je v ljutih bojih potisnila proti srbski meji srbske čete, med katerimi sc se nahajali tudi črnogorski bataljoni. Naše čete so vzele z naskokom višine južno in južnovzhodno od Lazarevca, Koveszova armada je dosegla črto Arangjelovac—Topola, Galwitzova armada jc vzela višine pri Rači; čete, ki prodirajo iz Oršove, so popolnoma izčistile od sovražnika severovzhodni kot Srbije. Cela severna srbska bojna črta od Mačve do Oršove čez Lazarevac, Topolo in Račo je popolnoma strnjena. Osvojitev Skoplja po Bolgarih in ker so zasedli črto ob Vardarju, duši južno srbsko armado. Z zahoda pritiska višegrajska skupina, z vzhoda pa bolgarske čete. Operacije na Balkanu so naravnost silovite. Koveszova armada zasleduje tu ravno tako, kakor je zasledovala v prostoru Ivangorod—Brest-Litovsk. Taktika, ki se je obnesla na ruskem bojišču, se izkazuje tudi tu hitrejše in stoje naše čete že 60 km daleč na sovražni zemlji. Srbski kraljevski glavni stan potuje iz kraja v kraj, zdaj se nahaja v Cetinju. Pri Velešu se bije važna bitka. Bolgari prevzeli železnico Dedeagač— Občilar. Sofija. (Kor. ur.) Bolgarske oblasti so prevzele železnico Dedeagač—Občilar. Prizren v brambnem stanja. Berolin, 26. oktobra. Iz Bazla se poroča: Poštna zveza Niš—Leskovac in Leskovac—Priština je že Vt ur pretrgana. Prizren kot zadnje zavetišče deželnih oblastev pripravljajo za brambo. Le še 30 km do Kragujevca. Kodanj, 27. oktobra. »Central News« poročajo: Prekinjena je železnica Kruše-vac—Užice. Orožje iz Kragujevca zato armadi težko dovažajo. Armade osrednjih velevlasti stoje le še 30 km od Kragujevca. Prvi francoski poraz v bolgarski vojski. Amsterdam, 27. oktobra. Boji med Krivolcem in Strumico so se po j>oročilu »Timesa« iz Aten, končali v petek zvečer. Srbske in francoske čete so bile vržene nazaj in od Bolgarov preganjane. 9000 srbskih ujetnikov v Bolgariji. Magdeburg, 27. oktobra. -Magdebtir-ger Ztg.« poroča, da je doslej nad 9000 ujetih Srbov v Bolgariji. Zakaj je odstopil vojvoda Putnik. Pariz, 27. oktobra. (Kor. ur.) »Matin« poroča iz Soluna: Vse obžaluje, ker je moral vojvoda Putnik iz zdravstvenih ozirov popustiti višje poveljstvo nad srbsko armado. Pasič grozi z odstopom. Lugano, 25. oktobra. Milanski »Sera« obelodanjujc brzojavko iz Soluna, da grozi Pasič z odstopom, š tir is poraz-um je obljubil Srbiji, da pošlje v teku osmih dni izdatno pomoč. XXX Vojna napoved Rusije Bolgariji. Sofija, 27. oktobra. Vojna napoved Rusije Bolgariji ni bila izročena na običajen način. Izšel jc lc carjev oklic; tukajšnjemu nizozemskemu zastopniku sploh šc ni naročeno, naj v imenu Rusije napove Bolgariji vojsko. 1 X X x Bolgarski finančni minister na Dunaju in v Berollnu. Sofija, 27. oktobra. (Kor. ur.) Ag. Tel. Bulg. poroča: Finančni minister Tončev in ravnatelj državnih dolgov Stojanov odpotujeta v petek na Dunaj in v Berolin, da vredita nekatera finančna vprašanja. XXX Ententa zopet zahteva od GrSke. Berolin, 27. oktobra. Iz Aten poročajo: Ententini poslaniki so odgovorili na grško noto in so Zaimisu stavili nove predloge. V imenu entente je izjavil angleški poslanik, da ententa nikakor tega ne želi, da bi Grška takoj aktivno posegla v vojno proti Bolgarom ali osrednjima silama, ampak ji je dovolj, če izrazi svoje načelno nasprotstvo in v tem smislu odklonilno odgovori na bolgarsko in avstrijsko protestno noto. Ententa »poroča, da docela upošteva bojazen grške vlade, da bi se po nepotrebnem prelivala pri grških državljanov in je zato v imenu vseh štirih sil prevzela poroštvo, da ne bo noben grški vojak izpostavljen sovražnemu ognju, če le grška dovoli, da se nemoteno nadaljuje izkrcavanje čet v Solunu. Grška ne dopušča, da bi še dalje v Solunu izkrcavali čete. Genf, 27. oktobra. »Journal« poroča a Pariza: Na merodajnem mestu se potrjuje, da Grška več ne dopušča izkrcanja *et v Solunu. Iz Grške se ne poročajo več poLtične novice. Genf, 27. oktobra, »Petit Journal« poroča iz Soluna: Grška vlada je prepovedala politične brzojavke iz Grške. XXX (talija proti močni Bolgariji ob Jadranskem morju. Kodanj. Neki visoki zastopnik ruskega zunanjega ministrstva, najbrže Sazo-nov sam, je izjavil, da so koristi Rusije in Italije na Balkanu popolnoma iste. Italija ne more prenesti vojaško močne Bolgari)e, ki bi se naslanjala na Jadransko morje. Italijanska pomoč na suhem zato ne izostane. Ruski diplomat je dolžil Srbijo, da je njena trdovratnost povzročila poraz na Balkanu, ker ni z ozirom na armado ničesar priznala Bolgariji v Macedoniji. XXX Fflipescu in njegovi. Bukarešt, 27. oktobra. (Kor. ur.) »In-dependance Roumaine« piše o nedeljski demonstraciji in pravi, da je bil to banalni igrokaz, če jc Filipescu kot bivši vojni minister skušal vojake odvrniti od njihove dolžnosti, kakor je to tudi storil. To postopanje Filipescuja ni še najhujše od vsega, kar ima voditelj konservativcev na svoji vesti. Javnost je ogorčena in tega ne bo pozabila. Za vsako ceno hoče vojno na zunaj in to hoče začeti z državljansko vojno. Filipescu naglo leti po bregu proti anarhiji navzdol. Danes je znano, kaj se naj misli o njem in ne bo igral vloge, za katero naj bi bil po svojem mnenju poklican. Kar se danes godi v Rumuniji, je proces očiščevanja, o katerem bo zadnio besedo govorila zgodovina. List tudi omenja postopanje Mille-ja, ki je demonstrantom za-klical, naj gredo pred kraljevo palačo, ko pa je zagledal pred seboj bajonete, jo je naglo odkuril. Nemško mišljenje o Rumuniji. »Berlin, 26. oktobra. V berlinskih di-plomatičnih krogih ne verjamejo, kakor poroča »Vossische Ztg.«, da je zahtevala Rusija od Rumunije, naj se dovolijo transporti čet skozi Dobrudžo. Ravnotako malo se verjame, da se pripravlja v Bukareštu sprememba kabineta. Ministrstvo Bratianu je še zelo močno in ima obilo podpore v rumunskem narodu. Rumunski kralj zaslišal Filipescua in Take Jonescua. Bukarešt, 27. oktobra. Kralj Ferdinand je zaslišal v avdijenci v ponedeljek popoldne Filipescua, čez eno uro pa Take Jonescua. XXX Angleški državni zbor. London, 27. oktobra. (K. u.) V po-slaniški zbornici je parlamentarni tajnik Tennant izjavil: Angleške čete postopajo na Grškem skupno s francoskim zaveznikom ob grškosrbski meji Muni-cijski minister Lloyd George je napovedal, da poda ministrski predsednik As-quitli, ki je zopet popolnoma ozdravel, dne 2. novembra izjavo o vojski. Srb:ja se bliža h koncu ...? London, 26. oktobra. (Kor. ur.) V zbornici lordov je stavil lord Loreburne vprašanje o balkanski akciji. Lord Lans-downe je izjavil, da se gre sedaj le za majhno število čet, ker trenutno se ne da zbrati večje. Med tem časom pa se pripravlja večja armada za službo v južnozahodni Evropi. Oskrbelo se je tudi za pre- vozne ladije, ki bodo prepeljale čete na odkazano mesto. Te odredbe so bile storjene z največjo naglico, kajti naglica je največjega pomena in le tako je mogoče Srbijo oprostiti. Kako pa se bo ta velika armada porabila, to zavisi deloma od položaja ob dohodu teh novih sil. Dvoje dogodkov prav zadnjega časa sta korenito izpremenila vojaški in politični polžaj: izprememba v stališču grške vlade, ki je dobro premišljeno sklenila, da se ne bo držala svoje pogodbene dolžnosti v tej usodepolni krizi iti Srbiji na pomoč; razentega — resnično mi je žal, da moram to izjaviti — pa sc vojna v severni Srbiji razvija tako, da Srbi napadov avstrijskih in nemških čet, katerim pomagajo Bolgari z bodalom v srbski hrbet, ne bodo mogli dolgo vzdržati. Z ozirom na tak vojaški položaj, zavezniki popolnoma soglašajo, da je treba na novo prihajajoče čete razpostaviti s previdnostjo in poskrbeti za odločitev. Poizkušali bomo angleške čete porabiti za to, da preprečimo prehod sil osrednjih držav preko Bolgarije. General Morno ima naročilo, da nam kakor ie le mogoče hitro poroča. Vendar pa se vlada ne bo prenaglila. Vse korake bomo storili z upoštevanjem najboljših nasvetov, ki jih imamo na raznolago na vojaškem in mornariškem polju. Lord Landsdowne ne veruje, da bi se Srbi dolgo držal'. — Pobitost na Angleškem. Rotterdam, 27. oktobra. (Kor. ur.) »Nieuve Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Lord Landsdowne je včeraj izjavil v angleški gosposki zbornici o ekspe-diciji odposlani v Solun, da je dala Anglija čete na razpolago glede na Venizelosov predlog, da omogoči Grški izoolniti niere zvezne dolžnosti nasproti Srbi;i. Angleška vlada je poslala malo vojno silo v Solun, katero je mogla pogrešati. Pozneje je Landsdowne izjavil, da šteje solunska eks-pediciia 13.000 mož. Francozi so poslali če*e, ki se zdaj ob vzhodni meji vojskujejo z Bolgari. Izjava lorda Landsdowne, da je malo verojetno, da bi se mogle srbske čete dolgo upirati združenim napadom sovražnika, je napravila na zbornico globok ut's, kar se izraža danes tudi v časopisju. Lord Cromer je tožil nad neprodirno tančico in tajinstvenostjo, s katero pokriva vlada svojo politiko in svoje načrte in je izjavil, naj se ministrstvo 22 članov umakne malemu, krepkemu izvršilnemu kolegiju. Lord Curzon je izjavil, da ministrski predsednik razmotriva vprašanje o številu članov ministrstva. Osamljena. Berlin, 27. okt. »Magdebnrger Ztg.« poroča iz Aten: Vse brzojavne črte med Grško in Srbijo, izvzemši čez Bitolj, so pretrgane. Med Srbijo in četami sporazuma v Solunu ni nobene brzojavne zveze. Angleži hujskajo Turke in Grke na Bolgare. Sofija. »Agence Telegraphique Bulga-re« objavlja ostro izjavo proti poročilu Reuterjevega urada, ki trdi, da nameravajo Bolgari, ko zasedejo Macedonijo, napasti Turčiio in zasesti črto Enos-Midija. Ko bi uničili Turčijo, pa nameravajo prisiliti Grško, da odstopi Bolgariji vso grško Macedonijo. Srbiia prosi Anglijo pomoči. Kodanj. Iz Londona se poroča: Pašič je objavil v »Timesu« sledeči oklic: Srbija brani z nadčloveškimi silami svoj obstoj sporazumno s svojimi velikimi zavezniki. Avstriia, Nemčija in Bolgarija so zato obsodili Srbijo na smrt. Skupni naši sovražniki poizkušajo zato že 20 dni, da nas kljub junaštvu naših vojakov uničijo. Naš odpor ne more biti večen. Anglijo zato prosimo, naj vse stori, da bomo zagotovljeni o tem, da nas dosežejo in da nam pomagajo njene čete, da moremo braniti našo skupno stvar, ki je tako resno ogrožena. Srbija za mir? Genf, 27. oktobra. Uredništva pariških listov so prejela sledečo vest: Na Grško je došlo včeraj vprašanje Srbije, če bi ^ote! atenski kabinet posredovati za Srbijo mirovna pogaian'a z osrednjima velesilama in z Bolgari'0. (Počakti je treba, da se ta vest potrdi. Z ozirom na obupen položaj, v katerem se nahaja Srbija in z ozirom na dejstvo, da ji štirisporazum noče ali ne more uspešno oomagati, je pa ta vest precej verjetna. Op. ur.) Soška bitka. Z Goriškega se nam poroča: V nedeljo popoldne se je Cadorna spomnil, da je setlnii dan potreben za počitek in zato je kolikor toliko do večera boj počival. Proti večeru je zagr-melo zopet in je grmelo celo krasno mesečine polno noč. V ponedeljek je bila kanonada izredno huda. Poročilo z italijanskega bojišča. Prof. Lovrič poroča »Našemu Jedin-stvu 17. oktobra: Od 9, ure dopoldne do 3, ure popol dne se je bila prava bitka na Dob. planoti. Pa tu so večinoma naša deca, ki ne pozna strahu; tu so trde prsi, trše nego kamen, kajti kamen se v besnenju granat razpo-kava, toda sinovi naše slavne Dalmacije ne popuščajo. Štirikrat navali celo sovražna divizija na naše junake — štirikrat jo naši krvavo odbijejo. Sovražnik je imel veliko mrtvih, veliko jih' je tudi bilo ujetih. Pišem vam v strašnem gromenju topov. Naši so to, ki so kakor pobesneli. Podrobnosti bom zvedel, ako Bog da, zvečer. Pravim, moj dragi, ako Bog da; kajti človek nikoli ne ve, če bo doživel jutri. Ravno pred pol ure je sovražni aeroplan v moji neposredni bližini vrgel bombo. Bomba ni eksplodirala, marveč se je globoko zarila v zemljo. Menim, da so to one bombe, o katerih sem vam nekoč pisal, da eksplodirajo čez dve uri. V tem smislu smo poučili tudi našo stražo. Junaški in dični brigadir Nov. mi je danes pripovedoval, da Italijani slačijo obleko z naših padlih junakov in potem oblačijo vanjo prebivalce na meji, ki jih nato pošljejo v notranjost — kot ujetnike. »Ali ste čitali,« me vpraša brigadir, »kako je Cadorna nedavno poročal, da je pri Pl. ujel toliko in toliko naših vojakov in uplenil strojno puško?« Moral sem se sladko smejati. Niti besedice resnice! Jaz sem ravno tu v bližini. Nasorotno so Italijani te dni dobili batine. Samo trije naši vojaki so bili ranjeni in nič večf Nedavno sem bil v Bat., kjer je pokopan naš nepozabni junak Dinko Franeto-vič. Umrl je 16. septembra. Ranjen je bil v trebuh. Ima poseben grob, ki jc skrbno negovan kakor vsi grobovi naših junakov. Iz Mirna. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Velikanska bitka, ki se sedaj bije ob soški fronti, nam je pokazala, da Italijani divjajo in besne iz same jeze, da ne mo- i rejo naprej. Nobeden kraj pri Gorici. ni več varen. Rupenska šola je podrta, mi-renska zelo poškodovana; ni dosti, da so nam Lahi pokvarili cerkev, zdaj streljajo še na naše mirensko župnišče, kjer smo si naredili kapelo za našo službo božjo, Več drugih hiš je poškodovanih. Celi teden nam siplje granate in šrapnele, toda dosedaj, hvala Bogu in gradenski Materi božji, brez človeške žrtve. Grad je še cel. Mi pa v zaupanju v še nadaljnjo pomoč božjo kličemo: Italijani, vaši lastni sedanji zavezniki vas kmalu ne bodo več marali zaradi vaše grabežljivosti in nezna-čajnosti, vse granate, vsi streli, ki nam jih pošiljate, se bodo obrnili v vašo lastne škodo, v vaše prokletstvo. Boj za Tolmin. Že nekaj dni je bilo opaziti različna znamenja, iz katerih se je dalo sklepati da nameravajo Italijani zopet večji napad, Na novo, tretjo veliko ofenzivo smo bili že dalj časa pripravljeni, prav posebno sredi septembra, ko se je sovražnik pri-pravljal na glavni napad na Tolmin. So' vražnik je pravzaprav na tem mestu po izkusil več nego en naskok, en nenaden napad z velikimi silami, pač v mnenju, da smo za tak trenotek nepripravljeni ali vsa, nepazni. Ta samoprevara se je že takrat izkazala kot silno zmotna, in to zmoto so morali Italijani tedaj plačati vsaj z 2000 mrtvimi in približno tolikimi ranjenci. Topot so pa bile sovražne artiljerijske postojanke pomnožene, in sicer zelo močno. Že 19. oktobra so se začele na oni strani prve kanonade, na katere smo iz početka samo delno odgovarjali. Šele pozneje se je povečal tudi naš artiljerijski ogenj in kmalu je gromelo in treskalo tako, kakor bi se imel cel Tolmin pogrez-niti v Sočo in Tolminko. Krn in Mrzli vrh so zlodji posebno vzeli na piko. Z nekaj sto topovi so skušali omajati tamošnje trd-ne postojanke. Vsako ped površine so posipali s šrapneli, posebno pa z najtežjimi granatami, ne da bi napravili veliko škode. Izpočetka se jc udeleževalo dvoboja samo naše lahko topovje, kasneje pa je poseglo v boj tudi težko, in sicer v najkrajšem času z vidnim uspehom, kajti sovražni ogenj je mestoma od baterije do baterije skoraj mahoma utihnil. Po dvadnevni artiljerijski pripravi je jela nato prodirati sovražna pehota v velikih naskakovalnih kolonah. Naznanjena nam je bila že preje in pričakovali smo jo dobro pripravljeni. Skoro so prišli polki v primerno razdaljo. Naši topovi so jih ponovno prijeli od dveh strani naenkrat in zdelo se je, kakor bi bila valeča se množica zašla v vrtinčast vihar, kajti naši topovi so imeli pač 95 odstotkov polnih za- Italil&ni Izmučeni. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijanski napad na našo prmorsko bojno črto se včerai n1 več izvajal s tako veliko uporebo l;udi in streliva kakor v prejšnjih dneh bi-ke. Sovražnik se obotavlja, da bi naslonil s svojimi zadržanimi silami. Več neoadalnih poizkusov proti postojank1 na Krnu nf napredovalo čez začetek. Ponovni napadi na tolminsko ob-mostie so biH odbiti, kakor vero oed težkim ognjem, je vdrl sovražnik, k? je tu napadal, ponoldne v mai kos jarka, ki ga ;e na ponoči zotiet izgubil. O'eni tonov na DobHo^sko visoko planoto je izr*p*no ponehal. Na boni črti v Dolormfh I&al?jsnf še naoa^jo. Izjalovi1* so ?e sun-d močnih sovražnih sil proti Col di Lana in proti sedlu Sies, Naša bohr'="ica v Roveretu ie bila obstreljevana z brizančnimi granatami. Namestnik načeMka generalnega štaba: pl, Hofer, fml, Bi-ka ob Soči polagoma ponehava. Samo na južnem odseku sovražnik še nadaljuje s svojimi naradi. Strašne izgube že učinkujejo; take žrtve so v stanu omajali tudi na:hrabrejšo in najsposobnejšo armado. Tudi tirolsko fronto sovražnik še vedno napada. Lahko pa že sedaj rečemo, d a se je tretja velika italijanska ofenziva popolnoma izjalovi- 1 a. Naša dolžnost je, da smo iz srca hvaležni hrabrim četam jugozapadne fronte, ki so zopet preprečile, da ni sovražnik prodrl v našo ožjo domvino. XXX Laško uradno poročilo. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega urada: 24. oktobra. Prodiranje v dolini Searo je doseglo zopet nov sijajen uspeh-Naše čete so vdrle 22. t. m. v kotlino Bezzeca, zasedle so kraj in višine, ki ga nadvladujejo na severu na obeh straneh Val Conceja. V zgornjem Cordevole smo iz neposredne bližine pritiskali na strmo utrdbo Col di Lana; vzeti sla bili tudi dve mali ulrdbi, ki ležita na polovični višini gore; ujeli smo 25 sovražnikov. Odbit je bil v dolini Rienza ponoči na 23. oktober na naše postojanke pri izlivu Popene Basse poizkušali i sovražni napad. Pri Pontablju in pri Li-palj vesi »o praske izpadle usodno za nas. V odseku Krn »mo končali zasedbo iužnovzhodnega roba Mrzlega Vilm in smo odbili dva ljuta sovražna napada na naše vodilske postojanke. Na gori Sabotin in na poti v Podgoro v goriškem odseku smo vzeli nekaj utrdb. Na kraški planoti se je včeraj bojevalo cel dan z veliko ljutostjo na obeh straneh. Ne glede na uničujoče učinkovanje ognja sovražne artiljerije je naša pehota večkrat naskakovala, da zavzame sovražne postojanke, ki jih je bil že uničil uspešen, dobro merjen ogenj naše artiljerije. Sovražnik je otvoril iz številnih topov in strojnih pušlc ljut nagel ogenj in je vodil nove čete na protinapad. Važne postojanke smo tam neko-likokrat vzeli, jih izgubili in zopet pridobili. Zvečer so pa naše čete trdno držale dosežene uspehe na levem krilu vzhodno od Petovelj in v središču nasproti kraju Markotini. Plen našega orožja po trdem dnevu ob soški bojni črti tvorijo 1003 ujetniki, med njimi 3 častniki , 3 strojne puške in drug vojni materijah 25. oktobra. Med Gardskim jezerom in Adigo so zavzele naše čete na potu iz Monte Altissima proti Nayu v ognju sovražne artiljerije z vseh strani na gori Bianca in utrdb Rive 24. t. m. postojanko na Dosso Casina in D sso del Remi in smo skupno z že 18. in 19. t. m. priborenimi višinami severno od Bren-tonica in Crosana dobili nadvlado nad cesto, ki vodi iz- Rige čez Nago v Mor. V sovražnih utrdbah smo našli orožje, strelivo, ročne bombe, kotle, Ščite, žaromete in drug vojni material. Odbiti so bili trije nočni napadi ponoči na 24. t. m. na naše nove postojanke v dolini Rienza. Zasledujoč bežečega sovražnika so prišli naši do sovražnih kritij in so nanravili nove vrzeli v žične ograjo. Poročalo se je o srečnih upadih naših Čet pri Luznici, ki je zgorela. V odseku Krn je izgubil sovražnik ob nekem odbitem dvakratnem napadu proti našim postojankam na Mrzlem Vrhu 21 ujetnikov. Še ljulcjši je bil napad, ki ga je bil izvedel sovražnik z vrha. \ odila na našo nižje ležečo črto od Zalolmina do Mrzlega Vrha. Posrečilo se mu je, da je našo črto prodrl in da jo je deloma zasedel. Pozneje pa so naši hrabri planinci zopet vzeli izgubljene jarke in so v njih ujeli 70 mož, med njimi 2 častnika. Na bojišču smo pokopali 302 sovražna mrliča. Na višini Svete Lucije se razprostira zasedeno I je do sedla med točko 588 in med višino neposredno južno od tam. Na kraški planoti cel dnu Intenzi-: ven ai < iljerijski ogenj na oi^ch straneh. : Naše baterije ob Soči so povzročile I velik iv^sr v o vinu. detkov. Kljub temu sc sovražnik ni dal oplašiti in je prihajal vedno bliže, dokler ni dospel tik do naših postojank. Sedaj je prišel naš čas. Najprej so začele drdrati strojne puške, nato pehotni ogenj in potem vse pomešano, toda dobro merjeno. Kosili smo sovražnika v dolgih, globokih vrstah in cele stotnije so bile do zadnjega moža ugonobljene. Toda ostali so drvili dalje, prihajali vedno bliže, toda pri nas se še niso vsi udeleževali boja, da, niti ne vse moštvo v strelskih jarkih. Sovražnik je dobival vedno več novih čet. Sedaj smo pa udarili tudi mi. Ročne granate, metalci min, sploh vse, kar se imenuje ognjeno orožje, je začelo delovati. Bilo je buča-nje, da bi človek zblaznel. Sovražne množice so bile deloma ustavljene, deloma so udrle v ovire pred našimi postojankami. Sedaj je za nas vse prišel trenutek. Oni, katerim se je bilo posrečilo udreti v ovire, so bili hipoma postreljeni ali ujeti, in oni, ki so šele hoteli udreti, so bili z mogočnim ognjem in bajonetom sprejeti in zadržani. Boj iz bližine je bil strašen. Mož proti možu. Kljub temu ni trajal predolgo in sovražnik je moral, ogorčeno se boreč, zopet nazaj. Potiskali smo ga vedno bolj, dokler nismo tudi mi dobili povelja, naj gremo nazaj. Sedaj se je pričel distančni ogenj, ki je trajal nekaj ur, in nato so sovražne naskakovalne kolone hipoma zopet planile naprej, topot sprejete s še lju-tejŠim ognjem. Pa naj divja boj, dokler hoče, stane nas lahko še tega ali onega vrlega borca, toda Tolmin ostane naš in končno se bo tudi ta tretja italijanska ofenziva, pa naj se vodi še s toliko hrabrostjo, brezuspešno zrušila. Boji na Tirolskem. V Dolomite so se tudi dne 19. pri Tre Sassi, potem 20. in 21. proti Colu de Lana, Monte Ciefu in proti mostu ob meji pri Schluderbachu privalile sovražne napadalne čete. Napadi so se posebno ljuto obnovili dne 22. t. m. na Col di Lana. Toda občudovanja vredni Tirolci so nato vse napadalce vrgli nazaj. Tega dne, posebno pa 23, t. m. jc tod prodiralo več divizij, torej menda pač cela armada, ki je napadala na progi Bamber-gerhaus, Col di Lana, Tre Sassi, Rufiedo tje do doline Popena. Bil je sicer grozno močan naval, a odbili smo ga v primerno velikih potokih krvi. Ravno tako se je godilo sovražniku drugi dan, ko je ponovil tod svoje napade, pa očividno z oslabljenimi močmi. Tudi proti visoki planoti Folgaria sta navalila 19. oktobra dva italijanska napa-'da, ki sta se v sledeči noči šestkrat, 20. oktobra pa trikrat ponovila, nakar je sledil ir prihodnji noči nenavadno močan, a istotako brezuspešen naval. 22. oktobra je bilo tukaj še nekaj posameznih italijanskih napadalnih poizkusov, nakar so Italijani ponovno prešli k topniškemu boju in 24. bo zopet z več bataljoni zaman napadli naše postojanke. Na tirolski jugozapadni fronti so kon-feno Italijani 19. oktobra podvzeli močan sunek ▼ Judikarijah, ki jih je dovedel v posest dotedanjih naših postojank na Monte Melino, na Monte di Pini in v kraju Tiarno di Sotto. Izvzemši te brezpomembne, s tako neizmerno velikimi krvavimi žrtvami odkupljene postranske uspehe, se Italijanom tudi na Tirolskem ne samo ni posrečilo, da bi bili na enem edinem mestu prodrli naše postojanke, marveč se niso mogli trajno niti na eni točki naših tamošnjih postojank ustaliti. Po zaslugi sijajnega junaštva naših nad vsako hvalo vzvišenih vrlih čet so ostali tedaj orjaški, premogočni napori Italijanov dosedaj docela brezuspešni, da, zdi se celo, kakor bi že začenjala njihova moč nekoliko popuščati. O bojih na Tirolskem poroča »Pester Lloyd«: Položaj v obmejnem kosu med Marmolato in Monte Pianom se zdi na prvi pogled nekoliko zamotan. Pojasni pa nam ga posebnost gorsko vojne, ki večkrat ustvarja take »nemogoče« situacije. Dejstvo je, da sc je Italijanom posrečilo, da so tekom petih mesecev v Ifcem gorskem predelu nekoliko napredovali. Dejstvo je dalje, da so ti uspehi deloma zelo odlični planinski čini. Če se pa dela presojajo po tem, ko-Hko je sovražnik tu taktično pridobil na prostoru, potem sc nam pokažejo Jaot prav borno neznatna. V smeri čez Gor lino so Italijani vsekakor dospeli kakih 15 km čez mejo. V, ozemlju Tre-Lassi pa stoje le približno 10 km globoko na naših tleli, dočim se gibljejo njihovi boji pri Col d i Lana šc vedno tesno ob naši meji. In to jc ves — zares manj nego aikromen uspeli petmesečnih, nad vso fcrtvenolnih napadov. ' Napadi v dolini Rienza izjalovljeni. Sovražni napadi v zgornji ritnški do-/ini so se izjalovili. Rienz izvira na vzhodnem pobočju Diirrensteina, 6 km severno *>d Schluderbacha. Iz dosedanjih poročil Sijajno razvidno, kako so Italijani dospeli v izvirno ozemlje Rienza. Očividno se je moglo to posrečiti lc čisto podrejenim italijanskim oddelkom preko ozkih steza čez visoko gorovje v ozadju, kajti Schluder-bach sam je v naši posesti in tudi cesta, ki vodi čez mejo pri Schluderbachu v rienško dolino. Sasso di Mezzodi. Sasso di Mezzodi (severno od Marmo-lataspitze) je glasom uradnih poročil visok 2734 m in v tem letnem času že na debelo zasnežen. Cadorna kot rešitelj! Rotterdam, 27. oktobra. Reuter obclodanjujc brzojavko iz Verone, v kateri se trdi, da se more po načrtu generala Caclorne — ki je našel odobravanje štirisporazuma — prinesti Srbom rešitev in sicer s splošnim laškim napadom na Avstrijce. Ta rešilni načrt sedaj Cadorna izpeljuje. Laška zbornica. Chiasso, 27. oktobra, Poluradno se poroča, da bo v sredo zboroval laški ministrski svet. »Secolo« poroča, da se skliče laški državni zbor med 23. in 25. novembrom . , Vojsko z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. oktobra, (Kor, ur.) Uradno se razglaša: Kljub ljuti protiobrambi sovražnika napreduje preganjanje Rusov zahodno od Čartorijska. Sicer nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, {ml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. oktobra. (Kor, ur,) Wolff poroča iz velikega glavnega stana: Vzhodno bojišče. Vojna skupina generalfeld- maršala p 1. Hindenburg a. Južno od železnice Abeli—Dvinsk so vrdle naše čete pri Timšuniju v približni širini 2 km v rusko postojanko, ujele so 6 častnikov in 450 mož in zaplenile i strojno puško in 2 metalca min. Osvojeno postojanko smo držali proti več ruskim protinapadom. Le pokopališče pri kraju Szas-zali, 1 km severnovzhodno od Gabrunovke smo ponoči zopet izpraznili Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Vojna skupina generala pl. Lin-singena. Zahodno od Čartorijska je napredoval naš napad do črte Komarov—Kamjen-ucha višine južnovzhodno od kraja Mied-vrieze. Vrhovno vojno vodstvo, PRED NOVO RUSKO OFENZIVO. Amsterdam, 26. oktobra. »Times« poročajo iz ruskega glavnega stana: Generalni štab izjavlja, da je kriza za rusko orožje vsled neprestanih sovražnih napadov na fronti, dolgi 700 milj, od m a.j a do oktobra, za Ruse ugodno potekla. Armada, nculrudljiva in podprta na središče države, je pripravljena pričeti novo ofenzivo. PRI RIGI GROME TOPOVI. Berolin, 26. oktobra. »Tagl. Rundschau« poroča iz Stockholma: Pri Rigi se bije velik boj s topovi. Nemški letalci živahno delujejo. PREDLOGI RUSKIH REAKCIJONAR-JEV. Moskva, 25. oktobra. (Kor. ur.) »No-woc Vremja« javljajo: Organizacije desnice objavljajo v ruskem časopisju resolucijo, ki zahteva: do konca vojne naj se odlože vse reforme, ker so vse sile sedaj potrebne za vojevanjc, vprašanje Židov naj se odgodi, ker bi razprava znala ljudstvo razburiti; pomi-loščenja se ne dovoli, zlasti nc za štraj-kc v municijskih tovarnah; vladi sc da posebna dalekosežna pooblastila, da more z železno odločnostjo pripraviti vse potrebno za zmago; boj draginji in Nemcem; vojaška organizacija vseh tovaren. Vse liberalno časopisje je razjarjeno nad to jasno nastopajočo reakcijo in odreka resoluciji vsak pomen, ker mase ljudstva nikakor niso teh misli. KRATKO ZASEDANJE RUSKE DUME. Stockholm. Predesclnik dume Rod-zianko jc izjavil, da bo zborovala duma lc tri do štiri dni. Člani dume so ogorčeni, ker sklepajo, cla vlada ne bo trpela, (la sc razpravlja o političnem položaju. Stranke dume so naznanile vladi, da si svojih pravic ne puste kratiti. Vlada pa namerava proglasiti vojno j stanje v Petrogradu. v Moskvi in v Ki-I jevu. i —»n — ■■ ■ Nil morju. Operacijska baza angleških in ruskih podmorskih čolnov v Vzhodnem morjn. Kodanj, 26. oktobra. Stockholmski »Aftonblad« izve z Alandskih otokov, da imajo ruski in angleški podmorski čolni operacijsko bazo pri fjordu Lum-paren. Pristanišče je menda v to svrho zelo pripravno. Voiaški grobovi ob Vseh svetih. Vojnopomočni uracl na Dunaju piše: Vsi sveti se bližajo, čas, ko se daje ljubečemu spominu na preminule tudi zunanjega izraza s tem, da okrasimo njihove grobove. Letos pa je veliko grobov, ki jih ne moremo obiskati, toliko gomil naših junakov, na katere ne moremo natrositi rož. Toda tudi grobovi onih, ki so padli v boju za domovino, naj ta dan ne bodo pozabljeni. C. in kr. vojnotransportno vodstvo št. 1 v Kra-kovu je dalo v svojem področju, ki obsega vzhodno Šlezijo, zapadno in srednjo Galicijo ter ozemlje našega vpliva na bivšem Ruskem Poljskem, potom podrejenih poveljstev in železničnih uradov poiskati in dognati grobove naših padlih junakov. Na ta način se je dognalo približno 2000 posameznih in mnogo skupnih grobov. Na to se je pri železniških zavarovalnih oddelkih, kolodvorskih poveljstvih ter pri častnikih in uradnikih poveljstva uvedla zbirka za fond, s pomočjo katerega naj bi se popravili in vzdržavali vojaški grobovi; zbirka je bila navdušeno sprejeta in jc imela lep uspeh. Poprava grobov v bližini železniške proge v območju vojno-transportnega vodstva v Krakovu bo po vsej priliki dovršena v oktobru in na Vse svete bodo grobovi razsvetljeni. velikonsK vinar v Loconu. New-York, 27. okt. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Z Manile se poroča, da je divjal v državi Lucon strašen tajfun, ki je napravil velikansko škodo. Ubitih je 200, ranjenih 8000 oseb. Dnevne novice. Tretje vojno posojilo so podpisali pri Kranjski deželni banki med drugimi v zadnjih dneh: I. S,, Švica pri Ljubljani in A. R, Podsmreka pri Ljubljani po 2000 K: Martin Tušar, Breznica, K 500; Janez Novak, Jarša Dolina, 1000 K; Gregor Jereb, Žirov-ski Vrh, 2000 K; Neža Justin Žirovski Vrh, 1000 K; Franc Jurca, Opale, 400 K, vsi po posredovanju župnika Jos. Logarja v Ži-reh; župni urad Sv. Katarine, 2200 K; Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani, 1000 K; Franc Kos, Poljane nad Šk. Loko, 1000 K; Franc Košir, župnik na Kor. Beli, 2500 K; dr. Vladislav Pegan, dež. odbornik, 2000 kron; Vladislav Pegan, dijak v Ljubljani, 200 K; F. N„ Plešivca, 1000 K; Marija Jarc, Sostro, 500 K; Valentin Pibernik, Suhadol pri Komendi, 1000 K; Anton Vilfan »Aleš« na Ježici, 5000 K; M. P., 1000 kron; samostan v Ljubljani, 1000 K; Fran Lavtižar, c. kr, okr. šolski nadzor., 2000 K; Ivan Činkole, zasebnik v Ljubljani, 1000 K, + Pri Zadružni zvezi v Ljubljani so podpisali na novo III. vojno posojilo: 5000 K Jos. Smrtnik, Lukovica; j >200 K Hergut Fr., Hoče; po 2000 K: i Franc in Franca Žitnik, Laniše; Andrej Kump, Blaševič; F. Strežek, Mali vrh; po 1000 K: A Žitnik, Laniše, J. Novak,Hoče, I. Hirsche, Nemanič J., Metlika, Marj. Klobovs, Fr. Sušnik. Preska. + General Svetozar Boroevič — častni meščan mest Požege in Varaždina. Občinska zastopa mest Požege in Varaždina sta soglasno izvolila generala pehote Svetozarja Boroeviča pl. Bojna za častnega meščana. + Rekvizicija sočivja. Te dni je izdal vojniški. prometni zavod vsem svojim podružnicam nalog, da na j v smislu znane naredbe — proti kateri je bil deželni odbor že ugovarjal — takoj prično z rekvizicijo sočivja (zlasti fižola, graha, leče) po celi deželi. Razume se, d>a je tudi ljubljanska podružnica dobila isti nalog in že je šel ukaz na vse komisijonarje v naši deželi, da jc vsakemu producentu, brez vsake izjeme takoj zaseči % njegovega pridelka. Ko je deželni odbor za to zaznal, sc je takoj brzojavno obrnil na ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev, proseč, naj se nemudoma izda brzojaven ukaz, da se reši vsaj najmanjšim posestnikom to, kar so pridelali lc za lastno potrebo. Včeraj zvečer se je obvestil deželni glavar dr. 8 u -s t e r š i č o telefoničnem ukazu m i n i-s t ra notranjih z a> d e v , ki se glasi: »Vojnožitni prometni urad se pozivi je, da do nadaljne uvedbe tistim pi-oducentoin sočivja, ki tega pridelka nimajo več kot ga rabijo za lastno potrebo, nič ne odvzame. Šele po izvršitvi i ugotovitve zalog sc bodo tozadevno iz- dale morebitne nadaljne odredbe. — V smislu tega ukaza potrebna navodila podružnicam, ozir. komisijonarjem s« imajo brez odloga brzojavno izdati.« — Tako Je rešeno vsaj to, kar se je pridelalo fižola, graha in leče samo za last* no potrebo. Na tisoče je bajtarjev, go-stačev, delavcev, malih nameščencev, ki imajo njivico ali vrtiček in so pridelali poleg nekaj krompirja malce fižola, graha ali leče za lastno vsaj največjo potrebo. To je, lvvala Bogu, sedaj rešeno. + Ogrski ministrski svet je zboroval 27. t. m. pod prcdseclništvom Tisze. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo jc dobil nadporočnik 27, dom. p, Oton Schmotz. Naj-višje pohvalno priznanje je dobil poročnik 27. dom. p. Franc Svete. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili črnovoj. desetnik 47. pp. Prem Ivan in infanterista Korošec Franc in Walloch Ivan, oba pri 87, pp. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil ritmojster 5. dragonskega polka Uliks Simunich. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik telegr. p. Pavel Pavlič, pri 7. ar-madnem etap. poveljstvu. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 87. pp. Peter Fio; asist. zdravnik 79. pp. Aleksander Nagel, pri 27. črnovoj. pp. Železni križec 2. vrste sta dobila major 29. pp. Viljem Povše in nadporočnik 6. trd. top. p. Luci-jan Klun, pri 15 cm havb. bat. št. 26. Vojaško zaslužno svetinjo je dobil predmoj-ster 8. trd. top. bat. Ivan Flis, pri 30.5 cm možnarski bateriji št. 8. Bronasto hrabr. svetinjo je dobil črnovoj. četovodja 3. pion, bat. Štrucelj Simon. -(- Veleizdajniška sodna obravnava v Banji Luki se prične 3. novembra, in sicer proti 156 obtožencem iz vseh slojev Bosne in Hercegovine. Med obtoženci se nahaja tudi 18 popov. Obtoženi so, da so bili ali v direktni zvezi s srbskim zloglasnim društvm »Narodna Obrana« ali pa so delovali v srbskih bosanskih društvih »Prosvjeta« in »Srbski Sokol«. Državno pravdništvo zahteva za vse obtožene smrtno kazen na vešala, razen za one, ki so stari pod 20 let. + žito iz Rumunije. Ogrski kores-pondenčni urad poroča: Ogrska vojno-žitna akcijska družba sprejema, zdaj tudi prijave glede na po domačih tvrd-kah že prej v Rumuniji naročeno žito, ki se še nahaja v Rumuniji. — Beguncem iz Krakova in okolice dovoljeno vrniti se domov. Begunci, ki so pred izbruhom vojne stalno prebivali v mestu Krakovo ozir. Podgorce se morajo v teku 8 dni s svojimi osebnimi izkaznicami pri policijski ozir. politični oblasti svojega bivališča v to svrho javiti, da se sestavi konsignacija, na podlagi katere lx> trdnjavsko poveljstvo v Krakovu vrnitev dovolilo. Ko bo dospelo to dovoljenje, bodo morali prizadeti v teku treh tednov v svojo domovino odpotovati. Za prosto vožnjo se bo izdajalo pri preje označenih uradih priporočila na železniško upravo. — Vrli slovenski Amerikanci. Tudi v Ameriki Slovenci razvijajo živahno delovanje za avstrijski »Rdeči križ«. Iz Clevc-landa poročajo: Jožef Megla in Jožef Ja-kubec sta prejela od avstro-ogrskega konzula srebrne častne svetinje za zasluge, ki sta si jih stekla v korist avstrijskemu »Rdečemu križu«, Gostilničarji i. dr„ pozor! V svrho omejitve alkoholizma, jc c. kr. deželna vlada odredila, da pri vojaških transportih vsake vrste in sploh potujočim vojakom ni prepovedano dajati samo žganih opojnih pijač ampak sploh vse pijače, ki vsebujejo alkohol, tedaj vino, pivo, mošt i. dr. Dajati se sme take pijače le na posebno zdravniško dredbo ali pa z dovoljenjem transportnega poveljnika, če je ta častnik ali temu enak. To naredbo morajo v svojih lokalih imeti nabito vsi hotelirji, restavraterji, gostilničarji, žganjetoči, izkuharji in sploh vsi obrtniki, ki pridejo v tozadevni poštev. Posnetek naredbe ima naprodaj tekom 14 dni tvrdka Kleinmayer in Bamberg. Kdor se temu ne bode pokoril, zadene ga najstrožja kazen. — Umrl je v sanatoriju v Gradcu duhovnik in upravitelj bolnišnice usmiljenk v Zagrebu, Štefan B u t u r a. Bil je navdušen pristaš in sodelavec pri katoliškem gibanju na Hrvatskem. — Vojna pošta št. 16 je za nadaljnji promet za vzorce zaprta, —V italijanskem ujetništvu je umrl enoletni prostovoljec Mirko M i h e 1 i č iz Sv. Jurija ob Ščavnici, abiturijent I, drž, gimnazije v Ljubljani, V bojih s Srbi je padel bačni uradnik iz Trsta G. S t e p e c , rodom iz Maribora. — Vojak zmečkan na tračnicah. 11. Celja se poroča: Neki z osebnim vlakom št. 34 ob uri zjutraj došli vojak je hotel na tukajšnji postaji izstopiti. Zamudil je. izstopiti in je skočil iz voza, ko sc je vlak že pomikal naprej. Pri tem pa je padel vojak pod vlak ter ga jc popol- noma zmečkal. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Padel je v bojih s Srbi bivši major 87. pp. Rudolf pl. Koczian. — Bela kava v Zagrebu odpravljena. Listi poročajo: Umrljivost otrok v Zagrebu, ki se je v vojnem času zelo povečala, je imela za posledico, da je mestni fizikat odredil, da mestna oblast zapleni vse mleko, namenjeno kavarnam, slaščičarnam in gostilnam, ter se iste porabijo izključno za bolnike in otroke. V kavarnah se bo odslej dobivala bela kava samo do 8. ure zjutraj. Ta odredba se izvede v treh tednih. Proizvajanje smetane se je istotako prepovedalo. Nesreča v premogovniku v Trbovljah. Parni kotel je padel 20 let staremu strojniku Konradu Rožaj iz Trbovelj št. 179 na desno nogo ter mu jo zlomil. — V ruskem ujetništvu se nahajajo tudi sledeči kadetje in enoletni prostovoljci 17. pešpolka: Josip Barčevič, Milan Vidic, Josip Vidmar, Josip Zakrajšek, Leopold Žgur. Bili so v hudi bitki ranjeni in ujeti in se počutijo sedaj razmeruri*«-__*,ro. — V ruskem ujetništvu so tudi medicinec Milko Gnezda, kadetni aspirant Jože Zakrajšek, učitelj v Blatni Brezovici, sedaj enoletni prostovoljec; zadnji piše, da je bil ujet od Rusov in sedaj se vozi neprestano v notranjost Rusije. Z njim potujejo tudi sledeči enoletni prostovoijci: Štefančič Tone iz Vipave; Šmalc Leopold iz Ribnice, Baričevič Jos, iz Pulja, Jenko Franc iz Trsta, Žgur Leopold, Stane Gabršček, Vidmar Josip iz Ljubljane, Pavle Žirovnik iz Ljubljane, Črne Janez, Andlovic France in Pečnik Pavel, vsi iz Ljubljane. Smrt za domovino. Prejeli smo: Dne 15. septembra je umrl v ljubljanski bolnišnici, previden s sv. zakramenti, vojak Alojzij Kumer, doma na Runeči pri Vel. Nedelji na Sp. Štajerskem. Bil je blag soprog svoji ženi in skrben oče svojim otrokom. Svetila mu večna luč! Žalujočim sožalje. J. M., 87. pešpolk. — Poveljnik nadporočnik Zipfel je pisal Tereziji Arh iz Gržeče vasi pri Leskovcu, da je dne 10. t. m. na Srbskem padel junaške smrti njen mož Franc. Poleg udove je ostalo šestero nedoraslih otrok. Operni pevec Marko Vuškovič odlikovan. Tudi nam Ljubljančanom dobro znani hrvatski operni pevec Marko Vuškovič je bil odlikovan za velike zasluge za »Rdeči križ« s srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. Proti navijanju cen na Nemškem pripravljajo vrsto zelo strogih odredeb. Zvezni svet, posamezne zvezne vlade in mestne oblasti se istodobno pečajo s tem vprašanjem. V Berolinu nameravajo uvesti na teden po tri dni brez mesa, en dan brez pre-šičevega mesa in dva dni brez pečenke, šli bodo torej mnogo dalje v tem oziru nego pri nas. Nasprotno pa nameravajo zvišati slojem, ki težko delajo, krušne deleže. Tudi izkaznice za mleko nameravajo uvesti. Najtežje vprašanje je tudi na Nemškem — zabela. Na vsak način hočejo vsa ta vprašanja rešiti še pred zimo. Trgovci in prodajalci posode, kakor tudi stranke, se znova opozarjajo, da bode do 30. novembra oblastvu oddati vso posodo iz bakra, medenine in niklja in pralne kotle ter si mesto te treba nabaviti nado-mestilno posodo iz pločevine. Ker bodo stranke nadomestilno posodo začele kupovati, je vsak trgovec in prodajalec posode dolžan imeti v svojem lokalu maksimalen cenik, kateri se dobi pri mestnem magistratu. Kakor je pa videti, so intereso-vanci pustili popolnoma v nemar, kajti dosedaj je prišel po cenik samo še eden, ostali se pa za stvar prav nič ne zanimajo in jim preti nevarnost, da se uvede proti njim kazensko postopanje, ki bi imelo zelo neprijetne posledice. Ker je naredba stopila ze v veljavo, naj se tozadevni obrtniki z maksimalnim cenikom takoj preskrbe. Kazen je do 5000 K globe, ali pa zapor do 6 mesecev. Torej pozor! Edison na deln. Edison ie srečno prestal bolezen na očeh in dela sedaj na izboljšanju svojega kinetofona (govoreči kinematograf). — Našla se je v Vapčjivasi—Semiču večja svota v bankovcih. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri c, kr. okrajni sodniji v Metliki. LjDUljonsKe novice. -+- Leonova družba. Odborova seja L. D. bo v soboto, dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo pošiljala, lj Brambni ščit v železjn. Zaradi mrzlega vremena se je prenesel brambni ščit v železju izpred magistrata v veliko dvorano »Mestnega doma«, kjer se odslej žeblji na korist vojaških vdov in sirot zabijajo dalje dopoldne in popoldne. Mestne šole se zabijanja žeb-ljev udeleže korporativno ter pridejo prihodnji teden posamezne šole pod vodstvom mesinega učitelj s tv a na vrsto. lj Krompir v mestni aprovizaciji v Mestnem Domu dobijo jutri v petek dopoldne stranke, ki imajo številke od 121 do 200, popoldne od 201 do 300, v soboto dopoldne 301—400 in popoldne 401—500. lj Drugotedenske oddaje moke pri mestni aprovizaciji. Pekom bo drugi teden oddajala mestna aprovizacija moko v torek popoldne in četrtek zjutraj. Trgovcem pa v sredo in petek zjutraj. lj Cepljenje proti kozam, po odredbi c. in kr. vojnega ministrstva, je izvršiti pri vseh onih osebah, ki so vpos-lene pri dobaviteljih vojne uprave, oziroma tudi pri njih družinskih članih, če med vojno še niso bili cepljeni, oziroma na novo cepljeni. To javno brezplačno cepljenje vrši se v Ljubljani v nedeljo dne 31. oktobra dopoldne od 9. ure dalje, v Mestnem domu. Dotična podjetja nag opozore svoje uslužbence na to cepljenje. lj Maksimalne cenike za nadomestilno posodo oddaja mestni magistrat samo ljubljanskim trgovcem, zunanji se morajo obrniti zanje pa vsak na svoje pristojno okrajno glavarstvo. To prijavljamo vsled tega, ker se je v ti zadevi pismeno obrnilo na mestni magistrat ljubljanski že par trgovcev iz dežele. lj Konec priglaševanja otrok na mestnem magistratu. V soboto se nepreklicno zaključi vpisovanje otrok do 4. leta v mestnem tržnem uradu. Kdor želi otrokom preskrbeti potrebna živila, naj otroke takoj priglasi. — Umrl je 27. t. m. v deželni bolnišnici Jakob Smuk, krojač iz Mirk št. 10, obč. Vrhnika, v starosti 30 let. Primorske novice. Laško maščevanje. Ker ne gre Lahom pri njih operacijah posebno dobro, so pričeli hladiti svojo jezico na razne načine. Med drugim obstreljujejo v Gorici Pokopališko ulico. Že dva dni padajo granate na ta del mesta. Ne pošiljajo pa navadnih granat, ampak vžigalne. Zažgali so že veliko hiš (černičevo, Jaganelovo in druge). Goriška požarna bramba je prišla takoj na pomoč. Delo v ognju granat ni posebno prijetno. Laški barbarizem z napadom na odprto, nebranjeno mesto Trst je zahteval od nedeljskega bombardiranja dosedaj poleg ranjenih tri mrtve. V mestni bolnici sc s smrtjo bori še par drugih, katere je italijanska »kultura« če ne že spravila s sveta, vsaj pohabila na način, da ne bodo več zmožni služiti si vsakdanji kruh. Nedolžne žrtve italijanskih bomb v Trstu: finančnega komisarja Jos. Fillinicha, Lloydovega strojnika Fr. Olivati in malo Marijo Dobrine, hčerko podskladiščnika na državni železnici, so pokopali 26. t. m. z velikimi častmi in ob soudeležbi celokupnega tržaškega prebivalstva. Tako poročajo tržaški listi. Pogreb finančnega komisarja Filiniča. V torek, 26. t. m. se je v Trstu izvršil pogreb finančnega komisarja Filiniča, ki je postal žrtev laškega bombnega napada na Trst. Pogreb je spremljalo v dveh kor-donih 38 finančnih straž. Za rakvijo so stopali vladni zastopniki in sorodniki pokojnega. Vrhutega se je zadnjega sprevoda udeležilo na stotine uradnikov in drugih pogrebcev. Italijanski pesnik iz Trsta umrl v Rimu. V Rimu je umrl znani tržaški italijanski pesnik Riccardo Pitteri, ki je ob Izbruhu vojske nobegnil v Italijo. Josip Rijavec, znani koncertni pevec, je radi bolehnosti oproščen vojaške službe in se nahaja v Gorici pri svoji materi. Fran Josipovo Tekališče v Gorici je zopet cilj laških granat, V četrtek je šest granat udarilo v kavarno »Corso« in ranilo nekaj ljudi. O interniranih primorskih duhovnikih poroča »L' eco del Litorale«: V tednu od 12. do 19. oktobra so bili naši duhovniki, doslej internirani v Cremoni (bilo jih je 21) ločeni in odvedeni v različne južne pokrajine. Č, gg. don Stacul, Ulian, Caucig so sedaj v Albegni, provinca Grosseto; don Calligaris in Morsutt v Lucci; don Justulin Marangon, Pinat v Maršali; don Primos, Rosin v Castellammare; don Scremin, Spagnul, Venier, Zanolla v Castelvetrano, Od vlade prejemajo po 1 liro na dan ter se morajo seveda boriti s težkimi finančnimi stiskami. To, kar morejo dobiti poceni, je sočivje in vino; vsa druga živila so draga kakor drugod. Z zadovoljstvom moremo poročati, da je mons. Faidutti napravil pri pristojnih oblasteh korake, da bi se vsem našim duhovnikom goriške škofije, ki se niso mogli umakniti pred invazijo in so bili internirani, nakaže kongrua, da se tako izboljšajo njihove sedaj zelo težavne razmere. Kavarno »Corso« v Gorici so obiskale v soboto zopet laške granate. Tudi na Kostanjevico v samostan je p§dla bodisi slučajno ali neslučajno ena granata v nedeljo zjutraj. '•> » — Težko ranjen v glavo in v noge je bil na italijanskem bojišču praporščak Fr, E r h a t i č. Umrl je v Lanišču v Istri absolvirani pravnik Josip Š a j i n a. Stalno je vpokojen na lastno prošnjo šolski ravnatelj v Trstu Benedetto Berlam. Učiteljstvo mu je ob tej priliki poklonilo spominsko listino in spominsko svetinjo. Zdravniški ambulatorij za begunce z juga v Gradcu. V Gradcu se je združilo pet zdravnikov iz južnih dežela, da nudijo brezplačno zdravniško pomoč beguncem z juga, in sicer ordinira vsak dan v tednu po eden v bolnišnici v Paulustorgasse; ob torkih, nedeljah in praznikih je ambulatorij zaprt. Zdravniki so: dr. Bader, dr. Grablo-vitz, dr. Pavia, dr. Pontoni in dr. Spongia. K samoumoru prof. Bresca je prejel in priobčil zadnji »L'eco del Litorale« naslednja pojasnila od pokojnikovega prijatelja: »Ne bom preiskoval čustev pokojnika, kar bi ne bila lahka stvar; dejstvo pa je, da se je podal prof. Bresca za Binkošti k svojemu stricu v Fiumicellu, da bi ondi prebil praznike; torej ni pobegnil v Italijo pred izbruhom vojne. Če je bilo po vojni napovedi še časa za vrnitev v Gorico, ne vem; to pa vem iz lastne izkušnje, da ni bilo ravno lahko ne zabavno. Prof. Bresca je bil dve leti sem bolan, imel je ali vsaj menil je imeti jetiko v sapniku. Ta misel ga je tlačila ter je postal skrajno nevrasteničen. Drugi semester 1913/14 je bil na dopustu, tekom šolskega leta 1914/15 je imel zmanjšan urnik (10 učnih ur na teden). Prepeljali so ga v Florenco skupaj z bar. vit. da Monastero in že tedaj je bil zelo slab,« Turšična moka za begunce. Osrednji odbor za begunce južnih krajev na Dunaju si je zagotovil pri osrednji vojni posredovalnici za žito dobavo potrebne množine turšice ter se obrnil na c. kr. namestništva na Dunaju, v Brnu, v Lincu, v Solnogradu, v Gradcu in v Pragi, da ji naznanijo način, kako naj se turšica vdobiva, melje in oddaja beguncem. Namestništva so dala podrejenim okrajnim glavarstvom, kjer so naši begunci kakor tudi upravitelj-stvom barak nalogo, da določijo, koliko turšice bodo rabili begunci posameznih okrajev. Na podlagi teh poizvedb se bo oddalo posameznim mlinom določeno množino turšice za pol ali en mesec, da jo izmeljejo na način, da bo moka rab-ljiva za razne clomače jedi. Mogoče pritožbe v kakovosti moke naj begunci prijavijo okrajnemu glavarstvu, kjer stanujejo ali pa osrednjemu odboru za be-begunce, Dunaj IV., Favoritenstrasse 5. Odbor je naročil za poskušnjo tudi novejše kotle za kuhanje polente. LTpamo, da bo s tem rešeno večinoma vprašanje o preživljenju naših beguncev. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 27. oktobra. (K. u.) VVolff poroča iz nemškega glavnega stana: Ob cesti Lille-Arras se je razvil sinoči po neki francoski razstrelbi neva-žen boj, ki je izpadel ugodno za nas. Severnovzhodno od Massiges so vdrli Francozi med bojem z ročnimi granatami na nekem ostrem mestu v naš naj-sprednejši jarek, ponoči so bili zopet prepodeni. V zračnem boju je sestrelil poročnik Immelmann neko sovražno letalo, neko francosko dvokrilno letalo z angleškimi častniki, ki so ujeti. Dve letali sta bili prisiljeni, da sta padli za sovražno črto; eno je popolnoma uničila naša artiljerija, drngo leži severno od Soucheza. Vrhovno vojno vodstvo. Poročilo maršala Frencha. London, 5. oktobra. (K. u.) Maršal French poroča: Zadnje tri dni je artiljerija južno od prekopa La Basse živahno delovala. Bili so se tudi boji z ročnimi granatami. 22. oktobra so se 4 naši letalci borili z letali sovražnika, ki so bila prisiljena, da so se spustila na zemljo. Neko nemško letalo je padlo 7000 črevljev globoko v nek gozd za nemškimi črtami. Angleške izgube ob veliki ofenzivi na zahodu. Amsterdam. Med boji na zahodni bojni črti so imeli tudi Angleži težke izgube. »Manchester Guardian« poroča, da so izgubili Angleži od 9. do 18. oktobra 21.725 mož, med njimi 1071 častnikov. Največ so trpeli Angleži 17. oktobra, ko so izgubili 5494, 10. oktobra izguba 3319 in 18. oktobra so izgubili 3230 mož. Nemški uspehi v Champagni. Amsterdam, 26. oktobra. V Cham-pagni so Nemci ponovili svoje silne napade na celi fronti, pri katerih se jim je posrečilo vzeti močne strelske jarke. Boj še traja. Angleški kurz pada, naš se dviga. Haag, 24. oktobra. (Kor. ur.) Medtem, ko je padla vrednost angleškega šterlinga v New Yorku na 463, so se dvignile 4Y2% avstrijske zakladne zadolžnice včeraj "na borzi v Amsterdamu za 4%. Francoski ministrski svet. Pariz, 26. oktobra. Kor. ur.) Agence Havas poroča: Nasproti drugače se gla-sečim poročilom današnji ministrski svet ni obravnaval vprašanja o Delcas-sčjevem nasledniku hi se bo to vprašanje šele rešilo. Sestanek angleškega kralja s Poincarejem. Pariz. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Predsednik Poincare je zapustil z vojnim ministrom Millerandom v nedeljo Pariz in je odpotoval k armadi. V ponedeljek se jc sestal z angleškim kraljem, ki si je ogledal v torek dve francoski armadi. Poincare je podelil Waleškemu knezu vojni križ. Sv. oče ni naprosil čelpijskega kralja za posredovanje. Lugano, 25. oktobra. »Osservatorc Romano« zanika vest, da je sv. oče pozval belgijskega kralja za mirovno posredovanje. Nemčija in Švica. Berolin, 26. oktobra. (K. u.) Wolft' poroča: Dne 17. oktobra jc vrglo neko nemško letalo nad švicarskim ozemljem pri kraju La Chaud de Fond več boml). Oblaki in megla je popolnoma preprečila razgled. Letalec je zato sodil, da se nahaja nad francoskim ozemljem. Bombe so provzročile škodo na blagu, ranjene so bile tudi 4 osebe, a na srečo, le lahko. Cesarska vlada jc izrazila švicarski takoj svoje živahno obžalovanje in obljubila odškodnino. Razno poročila. ZIMSKO ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 27. oktobra. (Kor. urad.) Zimsko zasedanje ogrskega državnega zbora se otvori 25, novembra. HALIL BEJ IMENOVAN ZA TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Carigrad, 25. oktobra. (K. u.) Irade, s katerim je imenovan Halil bej za zunanjega ministra, so l-azglasili popoldne na visoki porti. ZAUPNICA DANSKI VLADI. Kodanj, 27. oktobra. (K. u.) Državni zbor je izjavil zaupnico vladi. BOTHA VODI VLADO DALJE. Praetoria, 25. oktobra. (Kor. ur.) Reuter poroča: Botha je sklenil, da bo vodil s sedanjo vlado vladne posle dalje. Rokouniači na Dolenjskem. (izvirno poročilo »Slovencu«.) Bilo je pred kakim dobrim mesecem. V malem selu Resa v škocijanski župniji prideta v hišo posestnika Fišter dva boljše oblečena človeka in prosita gospodinjo, da bi jima dala kaj jesti, češ, da sta vojaka, ki gresta domov na dopust. Ko odide gospodinja iz hiše v klet, brž skoči eden v omaro, preišče gospodarjevo obleko in vzame iz žepa denarnico s 3000 K. Ko se najesta in napijeta, jo mahneta proti Bučki, Kasneje pride gospodar domov, pogleda v žep in spozna s strahom in grozo, da so tisočaki izginili s pogoščenima »vojakoma«. V Grmuljah kake pol ure od Rese, je nekaj dni po tem ostala pri posestniku Ro-diču doma sama 16letna dekle. Hiša stoji zunaj vasi ob robu gozda. Naenkrat jo zagrabi nekdo zadaj v veži. Bii je boljše oblečen moški. Dekle zakriči: »Gospod, pustite me pri miru!« — »Jaz nisem gospod, amoak lump,« ji odgovori ropar »pokaži, kje ima gospodar spravljen t* nar, če ne--« in zavihtel je nad njo velik nož. Dekle mu vrže svojo mošnjo, toda tega ni hotel vzeti in je zahteval, da mu mora na vsak način pokazati, kje ima gospodar spravljen denar. Ko je brskal po postelji za denarjem, se mu dekle izvijc, skoči skozi okno in začne vpiti na pomoč, ropar je pa zbežal v gozd. V tistih dneh je prišla novica, da sla dva človeka umorila dva orožnika v Radečah. Komaj je prišla ta novica v Ško-cijan, že sta bila tudi morilca tam, V škocijanske hribe se steza dolga, ozka dolina gori proti Druščam in Roga-čicam, Ob obeh straneh doline štrle proti nebu strmi hribi, obraščeni z gostimi gozdovi, vmes pa vise nad dolinico velike skale. Po dolini se vije potok, ki naraste ob deževju v pravi hudournik. V bližin1 Dol je ob potoku star mlin, v katerem jemlje sedaj merico stari Kurent. 14. oktobra ie H'o kot Iz škafa in okrog mlina da bi hotela vse po-opravil spat. Kar nekdo močno potrka in se oglasil »Odprite!« »Kdo je?« vpraša mlinar. »Dva poltena človeka,« dobi za odgovor. Ko pa skočita hitro v mlin dva oboro- odpre, »Ne bojte se, 29. Opozarjamo na današnji Inserat »Slo- venca«. žena človeka in pravita: ... . očka, midva sva poštena človeka.« No, naš mlinar je takoj videl, da sta res imenitna poštenjakoviča, ko je opazil puške in bajonete, ki sta jih odvze a ubitima orožnikoma v Radečah. Prisilita ga, da m fire kuhat večerjo, sama sta pa pazila^nanj, ta jima ne uide, in ovijala v vez. svo,o mokro obleko. Ko sta se pokrepčala z žganci ee spravi eden k njemu na posteljo za stražo, drugi se je pa zleknil po gorki p,eci. Strah ln večerjo sta potem pošteno plačala: dala sta mlinarju 12 kron. Drugo jutro sta jo mahnila na zajutrek k Mencinu v Dole. Tu ju je spoznal neki fant, ki je bil z njima zaprt na Uadiski. Prvi je Martin Zupet, doma iz Zaborsta v župniji Bučka, nezakonski sin, že večkrat kaznovan kot' nevaren tat, drugi ,e neki štrukelj iz Št. Ruperta, ki ima doma posestvo, ženo in več otrok. Oba dezerter,a. Dve uri se je kuhal zajutrek pri Mencinu, to se jima je malo sumljivo zdelo, zato sta jo po zajutreku hitro popihala v hribe nazaj; kljub temu da so ju pregovarjali navzoči možakarji, naj ostaneta in Jima hoteli dati za pijačo, če ostaneta Komaj sta odšla, že je prisopihal orožnik, toda prepozno. Čez hribe sta šla proti Trebelnem. Orožniki za njima. Ko opazita, da se je začel lov na njiju, sta se obrnila in šla zopet nazaj čez škocijanske hribe proti Bučki in tako delata vedno: orožnike spe-ljeta za seboj, potem se pa pokazeta na čisto drugem koncu. V bučenski občini ima Zupet nekaj sorodnikov. Neki stric njegov ga je sprejemal pod streho in dobil od njega več denarja. Neki večer potrka orožnik na okno stričeve koče in notri se nekdo oglasi: »No, ali sta prišla, patrulje vaju že iščejo.« Takoj so orožniki spoznali, da je Zupetov stric podpiral roparja. Ko preiščejo hišo, dobe puško od ubitega orožnika in dva bajoneta. Tam so na enega roparja že streljali in ga baje tudi obstre-lili, toda dobil je še premalo svinca in ušel. Zadnji čas sta se drug drugemu izgubila in se iščeta po hribih. Pred nekaj dnevi eden potrka v Gaberniku na okno samotne koče, kjer prebiva 70letna starka sama. Na vprašanje, kdo je, odgovori: »Orožnik! Odprite takoj!« Uboga revica res misli, da je zunaj mož postave, pa je bil mož nasilstva. Komaj odklene vrata, skoči ropar v hišo, ves oborožen. Uboga žena je kar trepetala strahu še cel dan potem. Prisili jo, da mu skuha večerjo, nato je pa tudi prenočil. Zjutraj ji je pustil 7 kron za plačilo. Kakor ji je pravil, ima posebno rad duhovnike. »Dva sem že obral,« je pravil, »pa bom še kakšnega.« Orožniki ju pridno zasledujejo in kdor ju bo dobil, si bo pač zaslužil hrabrostno svetinjo, ker se hvalita, da bosta še kakšnega ubila, predno ju bodo dobili v roke. Škocijanska okolica je prav pripravna za skrivališča takim propalicam. Polno gričev z zidanicami, hrami in samotnimi hi šami, z gozdovi in jarki jima nudi obilo prilike, da se lahko skrivata. Po hramih si privoščita lahko kako kračo in cvička, ki sedaj zori po sodih. Na Topolovcu pride neki viničar zjutraj v hram, pa opazi, da je mokro okrog soda in da je nekdo rabil steklenico, ki je bila poleg, in pil vino. Najbrž sta bila ta dva nočna pivca v hramu. Toda umazana nista hotela biti; pustila sta mu za vino 80 vin. na stolu,^ Roparja sta popolnoma propadla človeka, ki imata na vesti poleg neštetih tatvin, ropov in umora orožnikov tudi par zločinov proti nravnosti. Gospodarstvo. — Pomanjkanje mleka je zlasti v Ljub-ijani čedalje bolj občutno, tako, da se vrši že sedaj, ko se krave krmijo še z zeleno krmo in dajejo precej mleka, pravi lov po cestah za mlekom. Kakor hitro se bo začelo krmiti s suho krmo, bo pomanjkanje mleka še večje in beda toliko večja. Da se temu odpomore, se je vodstvo Vnovče-valnicc za živino v Ljubljani odločilo nakupiti vedjo množino krav mlekaric, za katere se jamči 20 litrov dnevne množine mleka. Krave bodo prišle v takem stanu, da bodo v kratkem storile ali pa s teleti. Cena bode nekaj višja kot sedanja najvišja maksimalna cena za vole. Oni posestniki, ki imajo debele vole, bodo lahko zamenjali vole za krave s primernim naplači-lom. Naročila se bodo izvrševala le proti takojšnjemu plačilu. Vse živinorejce, ki se za nakup teh krav interesirajo, uljudno prosimo, da takoj priglase svoja naročila, da se more kupčija čimpreje izvršiti. Svetujemo zlasti živinorejskim zadrugam, kmetijskim društvom, županstvom, posojilnicam, naj se taka naročila skupaj pošiljajo, da se prihrani mnogo dela in bo zagotovitev teh potrebnih krav poprej mogoča. Tako sp bo vsaj nekoliko odpomoglo temu pomanjkanju mleka. Vsa nadaljnja pojasnila pismeno ali ustmeno daje Vnovčeval-nica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčen mi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, kabineta, kuhinje in vsemi prit klinami se s 1. novembrom 1.1. odda v Slomškovi ulici 14, II. nadstr. Več se poizve v pisarni tvrdke Ivan Mathmn, Dunajska cesta 14. Uko naročite -in to nemudoma storite,- 1 srečko avstrijskega iricCena kr za 1 srečke ogrsKega rdečega križa 1 srečko buci;mntiSl'nske ba?l'ik"*e 1 ooblM l.st 3" n zeinli. sreč* iz lota 1880 Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir. dobitnih listov samo 5 kron v deželnem pledallšču, Samo danes še: Velika špiritistična drama 1 dobltm Il8l4" n ogrsOiip. srečk iz 1.1864 — 12 žrebanj vsako le.o, glavni dobitki 630.000 kron dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.0Jfl frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni na črt pošilja brezplačno : Srečkovno zastopstvo U, Ljubljana. Izborno delo dunajske kinemntogra-fične umetnosti, delujoče z nnjrafinj- ranej širni sredstvi fotografije. Igrajo na,boljše umetn'ce in umetniki prvih berolinskih gledališč. Senzacija v kinematografiji! Predstava danes ob pol 6., 7. in 9. uri zvečer. Jntri v petek specialni večer: »Kraljica noči« z Henry Porten v glavni vlogi. ovčjo, oprano in neoprano, kurim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sani. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrgovina R. STERMEGKI, Celje štev. 20, Štajersko. 1621 Išče se se za takojšnji nastop W Dva izurjena 2175 14—16 let stnra iz poštene rodbine v trgovino mešanega blaga Leskovec & Gruden, Šmartno pri. Litiji. 2235 Razpisuje se za takoj služba , SANATORIt JM • EMONA i \ ZA-NOTRAI-JJE^^I^OvE ■ BOLEZNI. J 7 LJUBLJANA • KOMENSKEEA ULICA- 4 1 SEP-nm^.FOTiARu-DR- FR. DERGANC1 m m cor v Boštanju ob Savi na Dolenjskem-Najbolje je, da se oglasi kak krojač-Ponudbe naj se pošljejo na župni urad v Boštanju ob Savi, pošta Radna. 2237 Sprejme se takoj sprejme takoj Ivan Triller, kljufavnifarski mojster in vodovodni instalater na Bleda, Orehe, suh* sline, suhe hruške in Krompir kupuje tvrdka Iv. A. Kartmanna nasl. A. Tomažič, Ljubljana v vsaki množini po solidnih naj- višjih cenah. 3043 Kupijo sc dva do trije razpošilja v poštnih zavojih po 4>/2 kg netto za K 24 franko po povzetju izvozna tvrdka K. Ffeifer m sinovi Trst, nI. Cecilia 7. 2230 za brivnlco v Vipavi. - Oglasiti se je pri Frančiški žgavec, istotam. 2323 Izobražena 2213 gospodična kujlgovodklnja, išče mesta k otrokom v prijazni rodbini, ali v pisarno. Vešča je vseh hišnih del. Ponudbe pod »zmožnaa na upruvo „Slovenca". vprežni konji Pouudbe pod »Konji 1915 2206« na upravo lista. 2306 Spretna alka mešane stroke, zmožna obeh deželnih jezikov, se sprejme takoj. Zahtevam ponudbe z natančno vsebino pod »Spretnost 2204« na upravništvo „Slovenca". 2204 ",:<•». ^ v - j.. >-■' * ; .■ 'T'";-' ; ~ , Franc VILFAN, Vevče 37, Dev. Mar. Polje 2226 Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem išče pridnega in v računstvu zmožnega učenca in trg.pomočnika. 2229 Roza dr. Kavčičeva naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov tužno vest, dn je njih iskreno ljubljena, nepozabna mati, oziroma tašča, stara mati in teta. gospa Jerica Feršm bivša gostilntčarka na Zgor. Rožniku po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 0. uri zjutraj, v 72. letu svojo starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjce bode v petek 29. oktobra ob i. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolizejska ulica „Vila Koza", na poke pališče na Viču. Svete maše za pokojnico se bodo darovale v župnih cerkvah oo. Frančiškanov v Ljubljani in na Viču. Predraga ranjca se priporoča v molitev in blag spomin. Proda se s konjem vred. Naslov pove uprava lista pod štev. 2228, ako se priloži znamka za odgovor. V LJUBLJANI, dno 28. oktobra 1915. 2233 Venci se hvaležno odklanjajo; posebna naznanila se ne izdajajo. Žalujoči ostali. vseh vrst in vsako množino Kupuje pa najvišjih cenah J. GROBELNIK, i LJubljana, Mestni trg šiev. 22. Hotel „UNI0N" v Ljubljani Češplje, orehe, grah, bob, sploh sočivje vsake vrste, riž, hnpuje n osaki množini Ign. Schatzl, Gradec, AnnenstraBe 13. 223? neme množine mleka se bodo prodajale v mesecu novembru 1.1. Nadalnji pogoji se izvedo pismeno ali pa ustmeno vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne v pisarni kavarno. Ozira se le na pismene, primerno opremljene ponudbe. Osebno predstavljenje se ne želi. 2234 Vnovčeualnice za živino v O&sr.sjska cesta 29. * a = i Naznanilo preselitve! Tvrdka Elbert 3205 m II B 11 HI A Usojam se najvljudneje naznaniti, da sem se že preselil s svojo speceri/sko in kolonijalno trgovino ter zalogo mineralnih voda, bencina, petroleja in soli v svojo lastno hišo: Kongresni trg št. 14 (prej Till). - Prodajalni prostori se nahajajo na dvorišču nasproti vhoda. — Priporočam se cenjenim odjemalcem tudi tukaj za prav številen obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo. Z velespoštovanjem JllliUS Elbert« Proda se Razglas. dobro ohranjena stružnica za les (Holzhobelmaschine). Ogleda se lahko pri g. Josipu Zupan, lesna trgovina v Mojstrani pri Dovjem. Nadaljna pojasnila daje Dr. Ferdinand Miiller, odvetnik v Celovcu. 2236 Vojno-zavarovalni urad v Kamniku sprejme takoj pridne potnike, so?rudienSofrudni:e proti ugodnim prejemkom. podrti salon Stuchly-Maschke Ljubljana Židovska ulica Št. 3 3vors\i trg i. m Solidno blago. Popravila toino in vestno. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno pošto. 2100 Osebno izbrane jfo novosti z Dunaja Priporoča: največjo 13bero klobukov ya dame in device kakor tudi bogato ya- S togo žalnih klobukov. - Prignano niske cene. 2075 I v Ljubljani sprejema pod pogoji giasom prospekta prijave za 1 I 01 '2 jO III. davka prosto 5 % vojno posoiilo in odobri podpisovalcem pol odstotka od razglašene podpisne cene. DeZelni dvorec Gosposka ul. 2. ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 38 sprejema pod originalnimi pogoji prospekta prijave za III. avstrijsko 5l\2°\0 vojno posojilo iz leta 1915. t j. po K 93'60 iu daje podpisovalcem še posebno bonifikacijo 1|2°|0 tako da je za vsakih K 100'— plačati ie K 93" 10. QMM & Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini. nam?/'< KJ&HKl oJ!xofia.v •mm. Ljubljana, Židovska ulica 8 skladišče nasproti (štev. 7) ~m odni salon priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Žalni klobuki vedno v zalogi, -m mr Popravila po želji. ■■HtBMMi Priznano najnižje cene. >: Zunanja naročila z obratno poŠto. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: JnftA« Rnstinčar. državni poslanec.