poslanstvo. »Francija se je lajizirala najprej v svojih vodilnih slojih. Ti vodilni sloji naj se zopet pokristja-nijo, da jo pokristjanijo. Ura priganja; povsod čutimo, kako narašča nemir in zmešnjava. Naj postanejo katoliški pisatelji umski voditelji francoske misli, te misli, ki se išče zmeraj, odkar je izgubila luč stare vere« (msgr. Julien, prim. La Croix, 14. dec. 1926, str. 2). Zato naj se odrečejo katoliški književniki vsem prepirom ter v slogi in ljubezni prekvasijo svoj narod s pravo vernostjo.
Zvečer se je vršil banket pod predsedstvom Louisa Bertranda, ki je združil kakih sto katoliških pisateljev.
Še besedo o stalnih organizacijah francoskih katoliških pisateljev. Da ustreže večkratnim željam, izraženim na teh tednih, se je ustanovila posredovalnica za informacije in stanovsko pomoč (Bureau d'In-formation et d'Entr'aide professionnelle). Razen tega obstoje tri poklicna društva: Corporation des Publi-cistes chretiens (Društvo krščanskih publicistov); dalje Syndicat des Ecrivains in Syndicat des Journa-listes francais (strokovni zvezi pisateljev in časnikarjev francoskih). Ta društva prirede vsako leto romanje na Montmartre v cerkev »Sacre Coeur«, da se tam posvete presv. Srcu Jezusovemu. Letošnjega romanja v juniju (gl. La Croix 14. jun. 1927) se je udeležilo kakih 80 publicistov, med njimi Georges Goyan, Rene Bazin, Pierre de la Gorce, Leontine Zanta i. dr. Nato so se vršili občni zbori vseh treh društev ob številni udeležbi.
Leta 1918. je ustanovil Charles Luce katoliškim pisateljem posebno glasilo »Bulletin des Ecrivains et des Artistes catholiques«; sedaj ga urejuje Charles Grolleau. Oficielni organ omenjenih organizacij pa je »Bulletin mensuel de la Corporation des Publicistes chretiens et des Syndicats des Journalistes et des Ecrivains  francais«.                                       L.  Sušnik.
Nemško slovstvo
Literaturwissenschaftliches Jahrbuch der Gorres-Gesellschaft I. In Verbindung mit Josef Nadler und Leo Wiese herausgegeben von Giinther Muller. Freiburg im Breisgau, 1926. Str. 161.
Nemci so glede literarne vede. brez dvoma prvi. Pričujoči zvezek letopisa, ki ga je pri Herderju začela izdajati Gorresova družba, priča, da izdajatelji svojega dela niso omejili samo na nemško slovstvo, ampak da hočejo z novimi literarno znanstvenimi metodami poseči v vse značilne slovstvene pojave. (Med izdajatelji je napisal Nadler zgodovino nemškega slovstva po pokrajinah in značaju ljudstva.) V prvi vrsti je pri takem podjetju treba očistiti pojme in jim dati njihovo pravo znanstveno vsebino. Zato beremo namesto predgovora odlomek iz Gorresovega razmotrivanja Wachstum der Historie, ki se začenja: Če je šlo mimo časa kako veliko in silno gibanje, novo naraščanje življenjskih tokov, tedaj se duh obrne vase in misli, kaj naj pomeni to divje razvneta preteklost in kateri temelji se hočejo iz nje zgraditi za prihodnost.
Zbornik ima sedem razprav; dve prinašata material za literarno in kulturno historijo, druge pa so komparativne, oziroma kritične. Ein Florile-gium  Talmudicum   des   1.3.   Jahrhunderts   kaže
vpliv, ki ga je imel talmud na krščanski zapad, Bei-triigc z u r B i 1) 1 i o g r a p h i e der oberdeut-schen Renaissance und B a r o c k li t e r a -t u r pa prinaša bibliografijo nemške renesančne in baročne pridige, ki jih hrani kapucinska knjižnica v Freiburgu v Švici.
Zanimivejše in tehtnejše so lit. estetične razprave, zlasti dve: Italienische Renaissance und spanische Renaissance in Renaissance und Barock in der deutschen D i c h t u u g. Tu vidimo, kako abstraktni pojmi zakrivajo cesto popolnoma drugačno vsebino. V prvi razpravi motri lielmud Hatzfeld (Frankfurt a. M.) kulturno življenje v obeh deželah z ozirom na individualizem, nacionalizem, družbo, ljudskost, ženo, ljubezen, naravo, opazovanje človeka, umetnost in ugotavlja, da je renesansa v obeh deželah dvoje popolnoma različnih pojavov, da je bilo živahnejše v Italiji racionalistično-hedonistično, njena umetnost estetična in antična, v Španiji življenje mistično aktivistično, umetnost pa etična in katoliška (str. 46). Razprava o nemški rene-• sansi in baroku se omejuje na razmotrivanje o orga-nični vsebini obeh pojmov in pretežno polemizira s Herbertom Cysarzem, ki je napisal knjigo o nemškem baročnem pesništvu.
Naslednji dve razpravi govorita o vsebinskih in formalnih vplivih. E. Th. A. Hoffmann und G. H. S c h u b e r t dokazuje, kako je obširna Hoff-mannova novela Der goldene Topf vzrasla šele pod vplivom Schubertove naturne filozofije v svojo vsebinsko in oblikovno posebnost, Das B r a u t i -gam-Motiv in Lermontovs Damon und Verwandtes pa odkriva byronizem pri Lermon-tovu. Končno prinaša Giinther Muller zanimive estetične opombe k problemu o uporabi starega motiva v moderni zasnovi, ker je Hans Roselieb v pesnitvi Die liebe Frau von den Sternen, legendenhafte Er-ziihlung aus der Gegenwart, porabil star motiv v sestri Beatriki (prim. tudi Maeterlinckovo Sestro Bea-triko). Zanimiv je sklep na str. 140, kjer pisatelj ugotavlja, kako so se nemški katoliški pisatelji 19. stol. oblikovno opirali na 16. in 17. stol. ali pa na sodobne tuje katoliške zglede, nova generacija pa mora graditi v visoki moderni zasnovi, a da pre-snavlja in preureja iz notranjega nagiba iz vere v transcendentnega Boga.                                         F. K.
Robert   Lais:   Auf der Spur des Urmenschen.
Freiburg i. Br., Herder & Co., 1926.
Z drugega stališča kot Ledroitova knjiga je napisana ta. Lahko bi jo imenovali poljuden prijetno in preprosto pisan učbenik prazgodovine. Za uvod podaja tabelaričen pregled prazgodovinskih dob. Nato ugotavlja kratko, da se nahajajo spomeniki teh kultur v zemlji, v jezerih in močvirjih in na površini zemlje, na kar razpravlja o načinih, kako jih izsledimo. V 4. poglavju sledi predmetni in tehnični opis najdb, ki je tako živahen in prožet s tolikimi opazovanji iz življenja in tehnike, da tvori pač najdragocenejši del knjige. Sledi kratko navodilo o zbiranju prazgodovinskih predmetov, končno pa sintetična slika prazgodovinske dobe, njen človek, njegova kultura in okolica, v kateri je živel.
Knjigo priporočam vsem. ki se hočejo poučiti o prazgodovini človeštva.                                          Frst.
224