GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1936-37
OPERA
Urednik: M. Bravničar
Izhaja za vsako premijero
Dinl.2-50
Okusno Vas oblači le DAMSKI MODNI SALON
»«
Cene In Izdelava solidna GLEDALIŠKA UL. 7
(sfv'a
NOVO OTVORJENI
SALON DAMSKIH KLOBUKOV
„OREL“
4	LJUBLJANA
SV. PETRA C. 13
VELIKA IZBIRA IN PRVOVRSTNA KVALITETA - NIZKE CENE
IZVOLITE Sl OGLEDATI MOJE IZLOŽBE!
PAPIR, pisarniške, tehnične in šolske potrebščine £ Najugodneje -v največji Izbiri ^
IV. BONAČ, Ljubljana
Akademiki dobijo pri nakupu popust	Nalivna	peresa
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1936/37 ^ ŠTEV. 8	OPERA	UREDNIK: M. BRAVNIČAR
SCHUBERT-BERTfe:
PRI TREH MLADENKAH
PREMIERA: 25. DECEMBRA 1936
Ljubka spevoigra iz življenja starega Dunaja »Pri treh mladenkah« je bila pri nas že ponovno uprizorjena. Ko je stopila pred dvajsetimi leti prvič na operetni oder na Dunaju, se je občinstvo navdušilo za to idilo iz življenja poljudnega skladatelja Schuberta in njegovih prijateljev; drugače pa so sprejeli to stvar nekateri glasbeni poročevalci. Mnogo izmed teh so bili mnenja, da more takšna oblika spevoigre veliko prispevati k popularizaciji Schubertove glasbe med množico priprostih poslušalcev, drugi zopet so oporekali temu stališču in trdili, da je takšen način predelave glasbenih umetnin pregrešen in nasproten spoštovanju, ki ga zasluži neusahljivi melodični vrelec Schubertove muze. Med temi dvemi stališči bo tudi marsikateri naš obiskovalec gledališča kolebal in iskal primernega odgovora. Naša naloga pa ni, zavzeti eno teh stališč, temveč osvetliti in karakterizirati uprizorjeno delo in njegove tvorce, da na ta način pripomoremo k popolnejšemu razumevanju in užitku izvajanega dela.
»Pri treh mladenkah« je nad dvajset let stalno na sporedih operetnih odrov in že to dejstvo priča, da ima ta spevoigra življensko sposobnost. Od drugih sorodnih iger jo odlikuje tudi to, da prinaša košček resničnega življenja znamenitega skladatelja, ki je prav za prav glavni junak spevoigre in hkratu avtor njene glasbe.
8i
Vsebino sta prikrojila po Bartschevem romanu »Schwammerl« dr. A. M. Willner in Heinz Reichert; glasbo pa je sestavil iz raznih Schubertovih skladb Henry Berte. Iz velikega Schubertovega zaklada je Berte izbral večinoma take stvari, ki so bile že splošno priljubljene in so bile znane tudi že širokemu krogu glasbenih ljubiteljev. Glasbeno snov je prikrojil odrskim zahtevam in potrebam na ta način, da je prikrojil odrskim zahtevam in potrebam na ra način, da je iz odlomkov različnih Schubertovih skladb sestavil glasbene točke v obliki potpurijev ali pa je citiral krajšo skladbo v celoti in jo primerno instrumentiral. V spevoigri »Pri treh mladenkah« srečamo znane Schubertove pesmi, odlomke iz njegovih klavirskih skladb, uvertur, koračnic, impromptujev in celo delce njegovih simfonij i. t. d. Marsikdo je spoznal Schuberta in njegovo glasbo šele po spevoigri »Pri treh mladenkah«, pa mu tudi takšen način poznanstva ni bil v škodo.
*
Berte Henry je bil plodovit operetni skladatelj, ki je zloži! mnogo operet in baletov, toda trajnejši uspeh je dosegel edino z glasbo, ki ni bila njegova. Rojen je bil 8. maja 1857. v Galgoczu na Madžarskem. Na Dunaju, kjer je živel, so uprizorili večino njegovih baletov: Zlati pravljični svet (1893.), Amor na potovanju (1900.), Čar avtomata (1901.), in nekatere izmed njegovih številnih operet: Novi župan (1905.), Srečni norec (1909.) i. t. d. V drugih nemških mestih pa je imel premiere operet: Mali chevalier (Dresden, 1907.), Kreolska kri (Hamburg, 1911.), Lepi gardist (Breslav, 1907.), Pravljični princ (Hannover, 1914.) i. t. d.
Leta 1916. je sestavil iz Schubertovih melodij spevoigro »Pri treh mladenkah«, s katero je imel več uspeha kakor z lastnimi operetami.
H.	Berte je umrl 25. avgusta 1934. v Perchtoldsdorfu.
•5.
Franc Schubert, osrednja postava v »Treh mladenkah«, je bil rojen 31. januarja 1797. v Lichtenthalu pri Dunaju. Ker je že v zgodnji mladosti kazal izredno glasbeno nadarjenost, je bil sprejet
8~
v deški dvorni zbor, kjer je pod vodstvom Rucziczka in Salierija dobil temeljito glasbeno vzgojo. S službami ni imel sreče in je bil vse življenje navezan le na honorarje za svoje skladbe. Življenje mu je potekalo v pomanjkanju in v skrbeh za vsakdanji kruh. Njegov prijatelj, pesnik Franc Schober (* 17. V. 1798. v Malmo, f 13. IX. 1883. v Dresdenu), ki ga srečamo tudi »Pri treh mladenkah«, mu je pomagal, da se je lahko posvetil izključno skladanju. Stanovala sta skupaj in Schober je Schuberta tudi denarno podpiral. Svojega velikega prijatelja je Schober preživel za celih 55 let. Seznanil ga je tudi z znamenitim pevcem Mihaelom Voglom (* 10. VIII. 1768. v Steyeru, f 19. XI. 1840. na Dunaju), ki je postal najboljši interpret Schubertovih pesmi. Bil je med prvimi, ki je spoznal veliki pomen in umetniško vrednost Schubertovih pesmi ter jih z avtentičnim podajanjem odkrival občinstvu. Tudi Vogla srečamo »Pri treh mladenkah« v družbi prijateljev Schuberta in Schobra.
Franc Schubert je bil izredno plodovit skladatelj, ki je v svojem kratkem življenju zložil veliko število pesmi, klavirskih skladb, komorne glasbe, simfonij, uvertur, maš, oper i. t. d. Njegov glasbeno zgodovinski pomen pa je predvsem v njegovih pesmih, v katerih je osvobodil obliko in harmonijo dotedanjih ozkih spon. V dramatski glasbi ni uspel, ker je bil pač rojen lirik in ker ni dobil učinkovitih opernih tekstov. Umrl je 32 let star na Dunaju 19. novembra 1828.
Letno poročilo o sezoni 1935/36
A. OSOBJE:
I.	Upravnik: Zupančič Oton, III-2;
II. Pisarna uprave:
Mahkota Karel, VI, ekonom in nadzornik zgradb;
Jančar Minka, zvan. II-1, dnevna blagajničarka;
Pliberšek Antonija, zvan. II, pisarniška pomočnica in večerna blagajničarka drame;
Remec Gizela, pisarniška pomočnica;
Mastnak Maks, služitelj II-2;
83
fII. Računski odsek:
Hočevar Jurij, rač. inšpektor VI-1;
Rakovec Rudolf, blagajnik IX-2;
Galovič Vojteh, pomožni knjigovodja.
IV.	Opera:
a) ravnatelj opere: Polič Mirko, V;
b) kapelniki: Neffat Anton IX, Raha-Rajhenič Josip (volonter), Štritof Niko VIII, dr. Švara Danilo;
c) solisti: Banovec Svetozar IX, Gavella-Gjungjenac VII, Gostič Josip X, Kavčnik-Thierry Vilma VII-1 (na bolniškem dopustu), Marčec Štefan VII, Peček Bojan VI, Polič Štefanija VII, Primožič Robert VI, Ribič Ivanka VII-1, Štagljar-Kogej Mila X-2, Zupan Drago VII, Franci Ivan, Janko Vekoslav, Kolacio Aleksander (volonter), Oljdekop Olga, Zupeuc Zvonimira;
Bernot-Golob Franja, Betetto, Julij, Kreft-Špan Nuša;
č) orkester: vijolina I.: Trost Ivan, VII, koncertni mojster; Jeraj Karel, namestnik koncertnega mojstra; Holler Blanda, Marin Slavko, Stanič Fran, Vekjet Marcel; vijolina II.: Bravničar Matija IX-1, Jermol Albert, Lubec Roza, Zupančič Josip X-2; viola: Šušteršič Vinko X-i, Bajda Ivan IX-i, Ivančič Avgust; čelo: Muller Gustav, Comelli Ludvik; kontrabas: Medved Jakob X-i, Godina Pavel; flavta: Korošec Slavko, Dra-pal Silvester; oboa: Kocjan Rihard, Flego Branko; klarinet: Laun Vaclav, Gregorc Janko; fagot: Pokorny Josip, Flauck Viljem; rog: Moravec Feliks, Hafner Ivan X, Ušak-Capponi Franc, Dolinar Franc IX; trobenta: Hossner Josip, Juvan Tomaž, Pajk Josip; pozavna: Karaš Fran, Pegan Leander, Klier Anton; tuba: Wohlfahrt Ziga; tolkala: Kočovski Bogomil; harfa: Doubravska Dulka;
d) zbor: Appeltauer Josipina IX, Bekš Zorko IX, Erklavec Albin X (umrl 12. januarja 1936), Jelnikar Fran IX, Ivanuša Luiza IX, Marolt Franc IX, Mauzer Helena IX-1, Mencin Ivan IX, Mencin Marija IX, Mišič Marija X-i, Nerat-Ramšak Angela X-i, Perko Anton X-i, Povše Radko X-i, Ribič Avgust X-i, Rus Josip X-2, Strniša Karolina X-i, Škrjanc Pavla
84
Tri slike o uprizoril vi BOHEME« v ljubljanski operi. (Foto R., Kos z Leico) Dirigent in režiser: Niko Štritof Mimi (Gjungjenac) Musrtta (Župevčeva) Rudolf (Gostiš) Marcel (Primoži#) Schaunard (Kolaeio) Colline (Betetto)
85
X-i. — Arčon Arnold, Buh Angela, Cankar Ivan, Česnik Stane, Hauck-Gerlovič Zofija, Kristančič Marjan, Rupnik Leo-poldina, Rus Marija, Sekula Alojzij, Simončič Maks, Škabar Emil, Škele Ruža.
e) balet: Mohar Erna X-2 (na bolezenskem dopustu), Golo-vin Peter, baletni mojster, Adamič Japelj Silva, Brcar Rezi, Bredrač Ada, Kirbos Fani, Bravničar-Pavšič Gizela, Remškar Marta, Skala Greta, Smerkolj Vali.
f) arhivar: Sirnik Vinko, IX-i;
g) inspicijenta: Frelih Emil, Ocvirk Zdravko;
h) sufler: Drenovec Josip;
i) rekviziter: Kosec Filip, zvan. II;
j) tehnično osobje: gledališki mojster: Leben Franc, X-i; frizerja: Jaki Alojzij, Koder Roza, zvan. I-n; elektrotehnika: Kastelic Josip, služ. II-3, Rižnar Ivan; kurjač: Hartman Ivan, služ. II-2; dekoraterji: Cesar Franc, Logar Jernej, služ. II-3, Pirjevec Matija, Saje Ivan, Sever Alojzij, Vrhovnik Franc, Wohlmuth Ludvik, Tillinger Ignac, Tinta Anton, služ. II-3; nočni čuvaj: Rotar Vinko; čistilke: Videmšek Antonija, služ. II-3, Pavlič Ivanka, Pogačar Kristina;
k) sluge: Pritekelj Blaž, služ. II-3, Vodišek Anton.
VI. Gledališki atelijeji:
a) Inscenator in scenograf: inž. arh. Franz Ernest;
b) šef lasuljar: Navinšek Emil;
c) krojačnica: Habič Marija, služ. II-3, Hrovat Josip X, Pirman Ana, zvan. II, Stanič-Pušnik Julija, služ. II-3, Remžgar Franc, Stanič Franc, Novak Ana, Pirman Zofija (garderobni večerni pomočnici);
č) slikama: Skružny Vaclav, šef slikarne, Magolič Ludvik, X-i, slikar; Skružny Ladislav, pripravnik; Kuclar Ivan, slu-žitelj;
d) mizarna: Kralj Anton, X-i, Vene Alojzij, zvan. II, Zajc Ivan.
86
DELOVANJE OPERE.
Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je imela tekom sezone '9.15-36 215 predstav, in sicer 124 opernih, 89 operetnih predstav in 2 baleta. Abonenti so prejeli 90 predstav, vse ostale predstave so bile izven abonmana.
V ansamblu je nastopila prvič v minuli sezoni dramatična pevka sopranistka Olga Oljdekopova. Volontirala sta na našem odru baritonist Kolacio Aleksander in dirigent Raha-Rajhenič Josip. Stalni gost je ravnatelj Julij Betetto.
Tekom	sezone se je vprizorilo	32	del, od teh	v	operi 19, v
opereti 12	in 1 delo v baletu.
Med opernimi predstavami	smo	imeli 7 premier,	3	nove reprize
in 9 repriz	iz prejšnjih sezon; v	opereti	4 premiere in	8	repriz; vpri-
zorjeni balet je bila ponovitev.
Dirigirali so:
Neffat Anton 8 del, 48 predstav;
ravnatelj Polič Mirko 5 del, 27 predstav;
Raha-Majhenič Josip 5 del, 39 predstav;
Štritof Niko 9 del, 61 predstav;
dr. Švara Danilo 5 del, 40 predstav.
Režirali so:
Balatka Vera kot gost 1 delo, 8 predstav;
Debevec Ciril 4 dela, 22 predstav;
Golovin Peter 4 dela; 22 predstav;
dr. Hagemann kot gost 1 delo, 2 predstavi;
Kreft Bratko 2 deli, 20 predstav;
Krivecki Boris 1 delo, 2 predstavi;
Polič Mirko 2 deli, 18 predstav;
Primožič Robert 3 dela, 22 predstav;
Šest Josip 6 del, 39 predstav;
Štritof Niko 5 del, 35 predstav;
Zupan Drago 3 dela, 25 predstav.
(Nadaljevanje v prihodnji številki.)
87
Razno
Felix W eingartner ni več ravnatelj dunajske državne opere.
Felix Weingartner se je na željo ministra prosvete odpovedal vodstvu državne opere na Dunaju; odslej bo na tem zavodu dirigiral kot gost. Za zasluge mu je bil priznan naslov generalnega glasbenega ravnatelja. Dr. Weingartner ho letos dirigiral v državni operi »Tristana in Isoldo«, »Nibelungj« in pozneje Kienzlovo opero »Don Quichot«. Prosvetni minister je poveril vodstvo opere dr. Ervinu Kerberu, za umetniška sodelavca pa je imenoval Bruna Walterja in H. Knappertsburscha.
Wilhelm F urtwangler ne sme dirigirati v Ameriki.
Znameniti nemški dirigent Wilhelm Furtwangler bi moral od novembra 1936. do januarja 1937. dirigirati 12 koncertov newyor-škega simfoničnega orkestra. Svoj dogovor pa je moral iz političnih razlogov umakniti: so se zoperstavili nastopu nemškega dirigenta 2idi.
V.	Talich komander švedskega reda.
Švedski kralj je odlikoval dirigenta V. Talicha s komanderskim križem Severne zvezde za zasluge na polju švedsko-čehoslovaškega kulturnega zbližanja.
PRIHODNJI OPERNI SPORED.
Naslednja novost v opernem gledališču bo J. Beneseva opereta »Navihanka«. V glavnih vlogah bodo nastopili Brumen-Lubejeva, Poličeva, Nablocka, Gorski, Pečer, Zupan, Golovin in Frelih.
Režija: prof. O. Šest.
Glasbeno vodstvo: dr. D. Švara.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
Foto atelje-studio
J. POGAČNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 3
se priporoča
CINKOVO BELILO ,,BRILJANT"
zlati, srebrni, beli, zeleni in sivi pečat
LITOPON ,,TITANIK“
originalno 30 °/o blago, odporno proti svetlobi
SVINČENI MINI J „RUBIN“ garantirano 30% svinčenega superoksida
KOVINE IN KOVINSKI POLIZDELKI VSEH VRST!
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 7
Vsa glasbila ln strune
Metalno akcijonarsko društvo, Ljubljana
Telefon 2727
Pri treh iladenkah
Spevoigra v treh dejanjih. Spisala dr. A. M. Willner in Dirigent: V. Šušteršič
flf^rt. ----- Uglasbil po Schubertovih motivih Heinrich Bertš.
Režiser: D. Zupan
treh mladenk
Franc Schubert ......................
Baron Schober, pesnik ....
Moric pl. Schvvind, slikar .	.	.
Kupelwieser, risar...................
J. M. Vogl, pevec dvorne opere .
Kristjan Tscholl, dvorni steklar, oče
Gospa Marija Tscholl.................
Haiderl	1	I	. .
Hederl	tri	mladenke
Hannerl I	'.................
Demoiselle Lucia Grisi, pevka dvorne opere Grof Scharntorff, danski poslanik na Dunaju
A. Kolacio I. Gorski F. Jelnikar F. Žagar, k. g' A. Petrovčič D. Zupan K. Sternišova I. Cankarjeva N. Španova Z. Gjungjenac Št. Poličeva L. Drenovec
Nowotny, špicelj..........................  .	.	.	B.	Peček
Ferdinand Binder, poštar .... Andrej Bruneder, sedlarski mojster Gospa Brametzberger, hišnica . . . Gospa Weber, stranka v I. nadstropju feci, služkinja pri Tschol lovih . . . ftoza, služkinja pri Grisi ....
Žane, pikolo..........................
Stingl, pekovski mojster..............
Krautmayer, nadzornik.................
h-vi	j
brutn \ pevec in muzikant
I.
dejanje se godi na ^ j>iibertovega stanovanja.
Otroci, dekle, dame, gospodje in
E. Frelih
F. Hvastja A. Rakar jeva R. Škeletova M. Rusova P. Rupnikova M. Remškar R. Povše A. Arčon M. Kristančič A. Perko
. . . . J. Štular dva grenadirja.
II. dejanje
III. dejanje na H v Hietzingu. DU> ®Ž6.
Tschollovih.
NAJVLJUDNEJE SE PRIPOROČA
Frizer za dame in gospode v pasaži palače VIKTORIJA LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 4
Zobna ordinacija
Dentist teh.
Leopold Smerkolj
laboratorij za moderno tehniko in keramiko ordinira za zdravljenje zob od 8-12 ure dop.
in od 2-6 ure pop.
Ljubljana Ull. Celouška cesta 32 II Telefon 34-48