Primorski Gospodar
.List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem primorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici r p. Izdaj2 „Goriško kmetijsko društvo
jteo. 17. I gorici, dne 15. septembra 1911. feeaj
Obsegi ]. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi; 2. Gospodarske drobtinice;
B. Poročila; L Kmetijske novice; 5. Zapisnik občnega zbora »Goriškega kmetijskega društva«. (Nadaljevanje); 6. Listnica uredništva; 7. Vabilo k občnemu zboru »Goriškega vinarskega društva«. Ponatisi iz »Primorskega Gsspodarja« so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
Po lanski slabi letini čaka naše vinogradnike letos zopet normalna trgatev. Gotovo je, da vino ne bo letos v ceni prehudo padlo, in zato bo tudi vsak pameten vinogradnik s svojim pridelkom še bolj previdno ravnal, kakor sicer.
Gotovo je sedaj tudi že zadnji čas, da se naš vinogradnik poprime pravega, umnega kletarjenja, da svoje grozdje spravi po načelu umnega kletarstva enako, kakor ga spravljajo že vinogradniki vseh naprednih dežel vsega sveta, ne pa, kakor je bil tega že skozi stoletja navajen.
Če je naš vinogradnik hvaleviedno napredoval v vinogradništvu, mora tudi napredovati v kletarstvu, sicer ne doseže svojega cilja.
Kaj mu pomaga še tako dobro in lepo grozdje, če pa ne zna iz njega pripraviti dobre, čiste in stanovitne vinske kapljice, temveč kalno, neokusno pijačo, ki mu poleti zavre!
Zlasti v zadnjih dveh mokrotnih lelih se je pogostoma dogajalo, da se je mnogim vinogradnikom vino spridilo, če niso z njim pravilno ravnali.
Škoda izuči! To je pokazala lanska peronospora, ki nas je naučila trte in grozdje pravilno škropiti. Naj naše vinogradnike vendar tudi zdrami na tisoče hektolitrov tekom zadnjih let na Kranjskem izlitega, spridenega vina, da bodo rekli; tako ne gre več naprej!
Kdor se drži in ravna po načelih umnega kletarstva, temu se ne more vino pokvariti!
O tem naj bo vsak pameten gospodar uverjen in zato naj se tudi poprime naukov umnega kletarstva in se po njih ravna, pa bo obvarovan velike škode.
Nikjer nista samoglavost in starokopitnost tako nespametni in neumestni, kakar ravno v kletarstvu.
Ker je trgatev pred vrati, bodi iz umnega kletarstva povedano zlasti to, kar spada v čas trgatve.
Prvo načelo umnega kletarstva je snaga. Brez snage ni mogoče pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in brez tujega okusa.
Snaga v kleti pri orodju in zlasti v posodi je prv1 pogoj, da pridelamo dobro in stanovitno vino.
Preden torej pričnete s trgatvijo, osnažite najprej klet (zidanico) znotraj, počedite iz nje vse pajčevine, ometite stene, izmečite iz nje vse guijoče ali smrdeče tvarine in jo — če je le mogoče — pobelite. To lehko sami prav hitro naredite s pomočjo trtne škropilnice. Pripravite si prav redek apnen belež, pridenite vanj kakega pol odstotka modre galice (galica zatre glivice na zidu), vzemite kak široko pršeč (najbolje Nechvilov) razpršilnik, poškropite vse stene in strop s tem beležem, odprite okna, da se belež brž posuši, in ko se je posušil, vse še enkrat ponovite, in klet bo lepo pobeljena.
Če je klet mokra, se belež na zidu noče posušiti. V takem slučaju vzemite meh (žveplalnik) ki ga rabite za žveplanje trt, denite vanj fino zmletega mavca (sadre ali gipsa) in z njim dobro poprašite (poštupajte) mokre stene. Stene se kmalu posuše in postanejo lepo bele.
Tudi lege (podkladje) je treba dobro pobeliti, da se na njih zatro razne škodljive glivice.
Ko smo posnažili klet, pride na vrsto orodje, kakor grozdni mlini, rebljalne mreže, stiskalnice in posoda.
Vse orodje in posodo je treba dobro odrgniti, najprej suhim potom, potem šele z vodo. Zlasti se mora odstraniti plesnoba z lesa in rja z železa. Prva da vinu neprijeten duh in okus, druga pa povzroča, da vino črni.
Plesnoba se odstrani, če se posoda ali orodje najprej s suho krtačo ozir. strguljo, dobro postrže, potem pa z vodo, ki ji pridenemo nekaj žveplenosokislega apna, odrgne, pozneje pa še enkrat z gorkim sodovim lugom (z gorko vodo, v kateri smo raztopili 20°|0 sode) izpari in z mrzlo vodo izplakne.
Plesnive sode je treba najprej suhim potom odrgniti ali postrgati, izplakniti, močno zažveplati in čez 1—2 dni z vrelim (4—5°|0nim) sodovim lugom zakuhati in z mrzlo vodo oprati. Če sod ni plesniv, ampak če je ležal prazen in odprt in je vsled tega dobil le pust okus, ga je treba samo s sodovim lugom zakuhati in z mrzlo vodo oprati. Kadar se tako osnažen sod (čez 2—3 dni) osuši, se — če se koj ne rabi — zažvepla in dobro zabije.
Kdor je imel svoje sode pravilno spravljene, to se pravi, kdor jih je osnažene vsaka 2—3 mesece zažveplal in zabil, ta jih lehko šele neposredno pred rabo (2—3 dni prej) odpre in dobro z mrzlo vodo pomije.
Če je pa sod pol leta ali še več prazen ležal in je bil večkrat žveplan, je dobro vodi pridejati 1 °[0 sode, da se duh in okus po žveplu hitreje odpravi.
Ko se je tak sod potem še s čisto vodo dobro opral (v velike sode je treba iti noter in jih očediti s krtačo, majhne z verigo), se lehko takoj rabi.
Le če ni bil sod rabljen več kakor eno leto in pri tem vedno žveplan, ga je treba z 2 °10 sodovim lugom zakuhati, ali pa vsaj dlje časa z mrzlo vodo namakati, da popolnoma izgubi duh in okus po žveplu.
Novo posodo zakuhamo 2—3 krat z vrelim 2°|0nim sodovim lugom. Tekočina (sodov lug) se pa mora vselej še gorka iz soda izpustiti, drugače zakuhavanje nič ne pomaga. Dobro je tak sod potem izpariti še z vrelim moštom ali z vrelo vodo, ki smo ji pridejali nekaj dobrih drož, ozir. tropin. Stem dobi sod bolj vinski okus. Seveda ga je treba potem še z mrzlo vodo pomiti, da ne ostanejo notri ostanki drož ali tropin. Sol, hrenovo, orehovo listje itd. naj se ne rabi za zakuhavanje sodov. Prvič to po vinski postavi sploh ni dopustno, drugič tako zakuhavanje nima drugega učinka kakor vrela voda sama, in tretjič se s takimi sredstvi kvečjemu pokvari okus ali duh vina.
Rjaste železne predmete, zlasti vijake pri železnih stiskalnicah, dobro očedite s peskom, smirkom (šmirgljem) ali pa s plovcem (Bimstein), potem z vodo operite in osnažite s čistim belim vazelinom.
Železne sklede pri stiskalnicah je najbolje nabarvati z belim, v moštu in vinu neraztopnim lakom, ki se dobiva pri tvrdki Mayfarth & Co. na Dunaju.
Treba je to storiti vsaj 10—14 dni prej, preden se stiskalnica rabi, da se lehko v tem času dobro posuši in razdiši.
Škafe, brente in drugo pomožno posodo je seveda tudi dobro na že popisani način očediti.
Kakor je treba snage v kleti in pri posodi, je seveda tudi treba pri trgatvi z grozdjem snažno ravnati.
Prva in glavna stvar pri tem je, da ločimo gnilo ali bolno grozdje od zdravega. Gnilo grozdje ali posamezne gnile jagode je treba odbrati iz zdravega grozdja.
Najbolje je, če ima vsak trgač svojo posodo za zdravo in dva skupaj tretjo posodo za gnilo grozdje, kamor mečeta gnilo grozdje ali posamezne gnile jagode, ki jih je treba skrbno izkrpati iz zdravega Gnilo grozdje stran metati ni prav. Prvič ga je škoda, ker dostikrat ravno najbolj zrel grozd najprej segnije, drugič se pa s tem, da se pusti gnilo grozdje po tleh, po vinogradih širijo se razne bolezni in zajedalke, kakor na pr. kisli črviček itd.
Tudi iz gnilega grozdja se da pravilnim potom pripraviti dobro vino, ki — če ni že za prodajo — je vsaj za domačo pijačo prav prikladno. V mokrih letih se pa tudi prav lehko zgodi, posebuo če začne že prav zrelo grozdje gniti, da je vino iz gnilega grozdja boljše kakor iz zdravega.
Prvo in glavno načelo pri gnilem grozdju je, da se hitro iztisne (izpreša), kajti čim dlje je zdrav grozdni sok v dotiki z gnilo jagodno kožico in z gnilimi peceljčki, tem večja nevarnost je, da dobi mošt, ozir. potem tudi vino, tuj, grenak okus in da se naleze raznih glivic, bakterij in kvasil, ki so vzrok, da je nestanovitno, vlečljivo, gosto, riavo; ali pa ga docela pokvarijo (da zavre).
Zato se v mokrih letih priporoča, da se že pred glavno trgatvijo enkrat ali tudi večkrat gnilo grozdje pobere (pred-trgatev).
Zato, da se gnilobne in druge škodljve snovi in glivice, ki pridejo z gnilim grozdjem v mošt, že v moštu uničijo, imamo pripomoček v žveplanju. Žveplova sokislina (žvepleni dim) je namreč najhujši strup za take škodljive glivice in tvarine.
Pravilno delamo takole: Kakorhitro se nabere gnilega grozdja za eno stiskalnico (prešo), ^a zmeljemo in hitro iztisnemo (izprešamo) ter mošt denemo v močno zažveplan sod.
Na 1 hI vsebine je v sodu zažgati vsaj eno azbestno trščico (azbesten trak) žvepla.
Če volimo večji sod in zato večkrat vanj gnilobni mošt denemo, je pred vsakim polnjenjem treba iznova nekoliko zažveplati; ker žveplova sokislina tudi iz zaprtega soda kmalu izpuhti. Tak hudo žveplan mošt začne šele čez nekaj dni kipeti in kipi bolj počasi, da pa dobro in stanovitno vino.
Kdor hoče še natančneje postopati in iz gnilega grozdja še boljše vino pripraviti, ta naj takole postopa:
Primerno velik sod (ne čez 3 hI) se dobro zažvepla, potem se vanj — najbolje skoz posebno cedilce, da mošt skozi v tenkih curkih prši v sod, — vlije približno V3 vsebine gnilobnega mošta. Nato se sod zabije in se semtertja valja (kota), da posrka vso žveplovo sokislino (ves dim po zažganem žveplu). Potem se sod odpre, zopet zažvepla, napolni do druge tretjine in se valjanje ponovi. Končno se sod zažvepla tretjič in se napolni z moštom do vrha.
Tako hudo žveplan mošt ostane vsaj 2—3 dni tih, ne kipi. Vse blato in z njim večji del škodljivih z žveplanjem uničenih ali vsaj omotenih glivic se poleže tekom 24 ur na dno soda.
Ko se je to zgodilo, pretočimo tako razkužen in očiščen mošt v drugo, snažno posodo, in blato, ki se je nabralo na dnu soda, zavržemo.
Pri tem pretakanju pritrdimo na pipo kak škropilnik (razpršilnik) ali pa vsaj z metlico mešamo mošt, ki teče v škaf, da se dobro prezrači in da izpuhti iz njega žveplova sokislina, ki se je je bil mošt pri žveplanju nasrkal.
Stem postane mošt zopet bolj sposoben za kipenje, ker izpuhtela žveplova sokislina ne ovira razvoja kipelnih glivic.
Da pa začne mošt prej kipeti, mu dodenemo na vsak hektoliter en liter burno kipečega mošta iz kakega finega, zdravega grozdja, ali pa čisto kipečega mošta, ki si ga pripravimo s pomočjo čistorejnih drož.*) Stem vanj vcepimo velik del dobrih, žlahtnih kipelnih glivic, ki pospešijo čisto kipenje mošta.
Kakorhitro neha mošt burno kipeti, zalijemo sod do vrha, in ko se potem mlado vino nekoliko učisti, pretočimo ga vsaj do konca novembra v snažen, dobro zažveplan (en trak na 2 hI) sod.
*) Glej tozadevne spise v »Kmetovalcu«, ki se dobivajo v ponatisu pri c. kr. kmetijski družbi kot »Gospodarsko navodilo« po 10 h.
Na ta način pripravljeno vino, posebno če ga pozneje še precedimo, ima ne le dober okus, ampak je tudi stanovitno, se ne zgosti in ne zarjavi na zraku, kakor to rado stori vino, ki ni bilo na ta način pripravljeno, ampak je morda kipelo celo dlje časa na gnilem tropu (tropinah). Z odbranim, zdravim grozdjem se seveda drugače ravna kakor z gnilim, ker zdra-o grozdje nima na sebi toliko škodljivih snovi in glivic kakor bolno ali gnilo grozdje.
Vendar par je tudi tukaj velik razloček v kakovosti vina, ki se pridela iz enegainistega grozdja pravilnim ali pa napačnim potom.
Predvsem moramo vedeti, kakšno vino hočemo iz grozdja pridelati, in sicer ali belo, ali črno, ali pa rdeče vino, ki je znano pod imenom „cviček".
Belo vino se prideluje navadno le iz belega in svetlo-rdečega grozdja, da se pa pridelati tudi iz črnega grozdja, če grozdje hitro iztisnemo.
Pri nas je stara navada, da se pusti mošt iz belega grozdja, da več dni na tropu (tropinah) kipi. Na Dolenjskem navadno le 2—3 dni, na Belokranjskem in na Vipavskem en teden, da, celo 10 in več dni.
Ta način pripravljanja belega vina ni — razen v nekterih v napredku zaostalih južnih deželah — nikjer na vsem svetu več v navadi.
Če mošt kipi dlje časa na tropu (tropinah), dobi vino naslednje napake:
1.	Vino iz takega mošta postane bolj temnorumene ali celo rjave barve, dočim se danes v trgovini, zlasti izven naše dežele, zahteva belo vino svetle, zelenkasto-rumene barve.
2.	Alkohol ali vinski cvet. ki se tvori pri kipenju iz sladkorja v moštu, raztopi razne snovi, ki se nahajajo v kožici grozdnih jagod, v pečkah (pelkih) in v hlastinah (pecljih) grozdja.
Te snovi so posebno čreslovina, beljakovine in razna barvila. Čreslovina daje vinu trd, zagaten, trpek okus. Bela vina s takim okusom so za pivca, ki jih ni navajen, zoprna, vlečejo jezik skupaj in praskajo v grlu.
Preobilna čreslovina se v vinu razkraja in tvori t. zv-sprsteninske (humusove) snovi, ki dajejo vinu neprijeten okus in ga kalijo. Preobilna množina barvil, zlasti pa beljakovin,
povzroča, da se te snovi v vinu razkrajajo, kar dela vino nestanovitno, ker se zlasti na zraku po vsakem pretakanju rado zmoti, ali, če se ne pretaka, se rado pokvari (zavre).
Vina s takimi lastnostmi nimajo za prodajo izven domačega kraja, zlasti pa za izvoz izven dežele — na kar se vendar moramo v prvi vrsti ozirati — prav nobene vrednosti. Kvečjemu kupi tako vino kak špekulant po slepi ceni in ga potem na vse mogoče načine mrcvari, da iz njega izžene preobilno množino čreslovine, barvil in beljakovin, ki jih je vinogradnik po neumnosti in v svojo škodo noter spravil.
3. Vino dobi vsled predolgega kipenja na tropu (tropinah) še razne druge napake in bolezni.
Predvsem bodi tukaj omenjeno, da v mokrotnih letih, ali kadar gnije grozdje vsled kislega črvička, tudi če smo gnilo grozdje skrbno odbirali, taka vina, ki so kot mošt dlje časa na tropu kipela, rade nategujejo, to se pravi, da, kadar se pretakajo ali kadar sploh pridejo z zrakom v dotiko, zrjave in se zgoste, in če se z njimi pravilno ne ravna, poleti rada zavro.
Iz tropin, zlasti če niso iz popolnoma zdravega grozdja, pride v mošt in odtod v vino obilno raznih škodljivih glivic, ki povzročajo vlečljivost vina, zavrelko ali cik.
(Konec prihodnjič).
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Sladkanje vinskega mošta ali vinske drozg-e. Glasom novega vinskega zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak štev. 210., odnosno glasom ministerske odredbe z dne 27. novembra 1907, drž. zak. št. 256., je vlagati prošnje za dodajanje sladkorja moštu ali drozgi na glavarstvo potom pristojnega županstva ali tudi naravnost na glavarstvo od pričetka trgatve do 30. novembra. Tozadevne koleka proste prošnje naj bodo kolikor mogoče kratke ter naj se ne vlagajo neposredno pred trgatvijo, marveč vsaj 8 dni prej. Če prosilec želi, da se mu dostavi rešitev prošnje naravnost in ne potom županstva, naj to izrecno v prošnji navede.
V vsaki prošnji je treba navesti kraj pridelovanja, približno množino za sladkanje namenjenega mošta ter množino za to potrebnega sladkorja v kilogramih. Do 15. decembra je pa treba sporočiti, če in koliko se je sladkalo. Glede podrobnejšega pouka o tem opozarjamo naše cenjene čitatelje na članek „K a k o se ima napravljati vino o letošnji trgatvi", ki je bil priobčen lansko leto v 18. in 19. štev. »Primorskega Gospodarja" na strani 273 in 289.
Sortirajte za prodaj namenjeno sadje! Če hočeš dobiti za sadje mnogo več, nego dobiš navadno, je treba, da sadje, preden ga neseš na trg, skrbno sortiraš. Toraj deni v košare vsako vrsto ali sorto za se, ter nikar ne stavi raznih vrst skupaj, kajti za mešanico raznih vrst dobiš bore malo. Razun tega razvrsti sadje natančno po velikosti in lepoti.
Za razpošiljanje namiznega grozdja najbolj pripravne so okrogle, le kakih 15 cm visoke, po 5 — 8 kg držeče košarice brez povraza. Na dno take košarice deni najprej tenko plast lesne volne ali rezljalnice, vrh nje polo pivnika in obdaj potem košarico od znotraj krog in krog z belim papirjem tako, da bo štrlel papir iz košarice. Nato naloži v košarico plast grozdja tako, da bo grozd pri grozdu prav na tesnem ; za prvo plastjo vloži drugo in kvečem, če je še prostora, tretjo plast. Ko si košarico tako napolnil, da moli gornja plast iz nje, pogrni grozdje s papirjem, ki sega čez rob košarice. Na vrh tega papirja deni končno takšno plast lesne rezljalnice, da se košarica na tesnem zapre. Ko je to dovršeno, zapri košarico in priveži pokrov na več krajih trdno z vrvico. Če je grozdje dovolj na tesnem, se ne sme premikati, ko vzameš zaprt in zavezan koš v roko in ga streseš.
Kako se ima ravnati z namiznim grozdjem. Ko namizno grozdje trgaš, primi vsak grozd le za pecelj in položi ga nato na rahlo v jerbas. Ko si nabral dovolj grozdja, ga pretrebi ali očisti. Kadar grozdje čistiš, primi in drži vsak grozd v roki le za pecelj, sicer se moka z jagod obriše in takšno grozdje nima prave veljave. Z grozda odstrani skrbno z majhnimi škarjami vse, zelene, drobne, gnile in spokane jagode in ga položi nato zopet na rahlo v jerbas.
Kako se da izkoristiti po tleh ležeče sadje. Letos je na Tolminskem večinoma povsod izredno dobra sadna letina
in marsikje se vidi vse polno vsled nevihte na tleh ležečih hrušk in jabolk. To sadje se sicer pobira in poklada prešičem, a ker ga je odveč, ostaja ga še mnogo pod drevjem in sicer zato, ker še marsikateri ne ve za to, da se da napraviti iz njega dober ocet. Namesto da kupuješ, dragi sadjerejec, umeten ocet — napravljen včasih z ocetno esenco — potrudi se rajši sam in napravi si sedaj'za celo leto pristnega — naravnega octa dovolj! Ohraniš si zdravje, privarčiš pa tudi mnogo denarja. Poglejva pa, kako se zamore napraviti iz hrušk in jabolk ocet. Če hočeš napraviti iz sadnega soka ocet, poskrbeti moraš v prvi vrsti za to, da sok povre ali se spremeni njegov sladkor v alkohol, kajti šele ta poslednji se potem spreminja v ocetno kislino. Da se pa sladkor spremeni v alkohol, se morajo na-hajti v sadnem moštu kvasne glivice ali kvas. Ta kvas se nahaja pa že od narave na sadju, zato zadošča, da sadje na drobno stolčeš ali zmelješ in to zdrozgalico ali pa izprešen sok pustiš v odprti posodi, da prihaja do nje zrak in da je v prostoru, kjer se ta posoda nahaja, toplina 15—25" C. Če hočeš, da bo sadni sok hitrejše vrel, dodaj mu nekoliko vinskega kvasa in ko povre, da se hitrejše spremeni v ocet, nekoliko ocetne maternice. Čim višja je toplina in čim več zraka pride do soka, čim večja in plitvejša je toraj posoda, oziroma čim večkrat sok premešaš ali preliješ, tem hitrejše se spremeni sadni sok v ocet. Ko se je sok skisal in učistil, pretoči ga z gošče v sod.
S čim naj se zamažejo sodi, če puščajo. Raztopi v kožici nad žrjavico 60 delov prešičje masti, 33 delov belega voska in dodaj temu 40 delov navadne soli. Ko se je vse to raztopilo, dodaj raztopini med neprestanim mešanjem 40 delov preseja-nega pepela. S tem mazilom, dokler je še gorko, zamaži sod ali drugo laseno posodo povsod, kjer veš, da pušča. Preden puščajoča mesta zamažeš, ga najprej dobro posuši. Najbolje storiš, če zamažeš posodo, ko je še suha. Kadar se mazilo strdi, zamaši razpoklino tako, da niti zrak ne more prodirati skozi njo.
POROČILA.
Podpore za nakup oziroma uzdrževanje bikov. Ona
županstva na Tolminskem, ki so se svoječasno obvestila, da jim namerava podeliti „Goriško kmetijsko društvo" primerno podporo za nakup oziroma uzdrževanje bikov in ki te podpore še niso dvignila, se opozarjajo na to, da naj predložijo tozadevne prošnje oziroma dokaze o bikih, kakršne zahteva deželni zakon za povzdigo živinoreje iz 1. 1904 t. j. dokaz, da imajo licenciranega bika.
Opozarjajo se vsa prizadeta županstva na to, da zgube vso pravico do svoječasno v gornjo svrho določene podpore z 31. dec. 1911.
Državna podpora za povzdigo sadjereje. »Goriško kmet. društvo" je prejelo, glasom odloka c. k. poljed. ministerstva od 26. junija 1911, štev. 25093, podporo v znesku 1000 K, ki se ima uporabiti za nagradenje onih sadjerejcev v slov. delu pokn. grofovine Goriško-Gradiščanske, kateri oskrbujejo sadno drevje pravilno. Prošnje za podelitev sadnih drevesc, ki so bile vložene pri društvu lansko jesen, se rešijo še pred zimo in obvesti se potem vsakega posameznega prosilca o tem, ali je njegova prošnja ugodno ali neugodno rešena.
C. k. gozdarski in domenski ravnatelj pri tukajšnem c. k. gozdnem in domenskem uradu dvorni svetnik Karel Schrutek je nastopil 7. septembra t. 1. novo službo v Solnogradu.
Vodstvo tukajšnega c. k. gozdnega in domenskega urada je prevzel višji gozdarski svetnik dr. Julij Trubrig, ter je imenovan obenem c. k. gozdarskim in domenskim ravnateljem.
Kmetijske novice-
Zapisnik
občnega zbora, Goriškega kmetijskega društva v Gorici, vršečega se dne 2 4. avgusta 1911 ob 10. uri dopoldne v hotelu pri „Zlatem Jelenu" v Gorici.
(Nadaljevanje.)
K temu imamo še dostaviti, da se je ustanovila že lansko leto na incijativo nekaterih sadjerejcev „Sadjarska zadruga za Goriško", registrov, zadrugo z omejeno zavezo in sedežem v Gorici, ki ima nalogo povzdigniti sadjarstvo na Goriškem do najvišje stopinje. Zadruga sicer še ne deluje, nadejati pa se je, da prične z delovanjem v kratkem.
Zavzelo se je društvo v tekoči dobi tudi za to, da bi se odprla pot našim vinam v daljne kraje. V to svrho se je udeleževalo po svojem zastopniku posvetovanj, ki so se vršila svoječasno v Trstu pri »Trgovskem muzeju". Nabiralo je pri svojih članih vina za po-kušnjo, ki jo je priredil »Trgovski muzej" letos v februarju v Trstu in julija t. 1. na Dunaju. Obenem se je udeležilo obeh vinskih poku-šenj po svojem zastopniku prav tako tudi vinarskega kongresa, ki se je vršil julija meseca na Dunaju.
Na razne društvu došle prošnje od strani raznih posestnikov, obenem društvenikov, ki bi radi ponudili c. kr. vojni upravi seno, slamo in drva, je sklenil predlagati osrednji odbor današnjemu občnemu zboru, naj bi dovolil, da se spopolnijo društvena pravila tako le:
§ 3. „m) s posredovanjem pri prodaji raznih kmetijskih potrebščin kakor sena, slame, drvi itd. svojih društvenikov c. k. vojni upravi".
Zavzelo se je društvo pa razen za tu navedene panoge kmetijstva, tudi za različne druge in sicer po nasvetu članov osrednjega odbora in svojih odsekov, ki so se prav marljivo shajali v sejah. Kakšno je bilo delovanje društva v splošnem, to razvidi lahko vsak, ki je prečital zapisnik seje osrednjega odbora od 27. julija t. 1., ki je bil priobčen v društvenem glasilu »Prim. Gospodarju".
Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje.
IV. Tajnik prečita izkaz o denarnem prometu, ki izkazuje prejemkov 162.704 K 05 v in izdatkov 162.673 K 41 z blagajničnim prebitkom 30 K 64 v.
Po prečitanju bilance se vname večja debata, katere so se udeležili gg. ravnatelj Štrekelj, dr. Franko, župan Fr. Furlani, nadučitelj Ig. Križman i. d. Po končanem debatiranju se vgotovi bilanca z imovino v znesku 57.189 K 41 v, dolgom v znesku 53.337 K 85 v in s čistim društvenim premoženjem v znesku 3851 K 56 v.
Nato prečita tajnik proračun za leto 1911. Tudi pri proračunu se je vnela precej živahna debata, v katero so posegli razni zboro-valci. Konečno predlaga g. Saunig naslednje: Naj se zviša pri izdatkih in sicer pri postavki 2, črka e) namreč z ozirom na to, da bodo zahtevale društvene zaloge, ki se imajo ustanoviti v kratkem po de-
Imetje	Sklep računa z
	K	v
Gotovina 3l.|12. 1910..........	30	64
vloga pri poštni hranilnici........	440	41
obresti pri „ „ ........	6	6/
zaostale udnine.............	6176	—•
naročnine ............	1771	50
neplačani inserati............	586	—
dolgovi članov za blago.........	19521	95
premaklj. inventar po 10% odbitku ....	1519	20
zaloga glasom inventarja 31.|12. 1910. . .	13853	25
inventar čebeloreje: podružnice......	323	76
„ kokošjereje...........	237	60
„ presicjereje...........	754	43
tiskovine................	180	—
nedvignjene podpore za glasilo: 3600'—		
„ „ za uprav tr. 8000'—	11600	—
predplačana najemnina..........	125	—
deleži tvorniee superfosfata........	63	—
	57189	41
		
V Gorici, dne 31. decembra igio.
Goriško kmetijsko
Predsednik:
Anton Jakončič 1. r.
Tajnik:
Viljem Dominko 1. r.
dne 31.|12. 1910	Dolg
	K	v
Predplačane udnine za 1. 1911....... neplačani računi ............. izposojila in zaostale obresti....... neizplačane podpore.......... dubijozne terjatve............ ustanovnine............... premoženie dne 31.|12 1910.......	89 1762 44442 4031 1912 1100 3351	64 12 66 43 56
	57189	41
društvo.		
Pričujoči računski zaključek za leto 1910 je pregledal finančni odsek, v seji dne 28. junija 1911, istega v redu našel in odobril.		
V Gorici, dne 28. junija ign.		
Finančni odsek „Gcr. kmet. društva"		
predsednik: Franc Furlanl. 1. r.		
člani odseka: Jos. Zadel 1. r. Ig. Kovač 1. r. Iv. Saunigl. r. Fr. Obljubek 1. r.		
želi, večjih upravnih stroškov, v proračun postavljeni znesek 1400 na 2500 K. Nadalje naj se zviša znesek za najemščino društvenih skladišč t. j. pod točko 4., črka b) od 400 na 1900 K in konečno naj se zviša postavka pri zap. št. 9 od 1500 na 2000 K, ter naj se morebitne podpore podpore pod prejemki točka 8. naravnost črtajo. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Na podlagi teh sprememb se je vgotovil proračun pod izdatki s K 30.190, a pod prejemki s 16.864 K 14 v oziroma primanjkljejem K 13.325 86.
G. Štrekelj je predlagal, naj se spremeni pri točki 8 izdatki — besedica izvanredni v neprevideni. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet.
V.	Tajnik prečita imena odbornikov, katerim je poslovna doba potekla oziroma onih, ki so prostovoljno izstopili iz odbora. Predsednik pretrga zborovanje, da se dogovore zborovalci glede volitve članov v osrednji odbor. Ko otvori predsednik po kratkem odmoru zopet zborovanje in predlaga naj določijo zborovalci način volitve, sklice-vaje se na § 19. društvenih pravil, predlaga g. Ig. Križman, naj se vrši volitev z vsklikom. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
G. Križman predlaga na to, naj se volč v osrednji odbor naslednji gospodje in sicer: društvenim predsednikom dosedanji preds. Ant. Jakončič, iz Gorice, II. podpredsednikom Ivan Saunig župan in velep. iz Bjlj in tajnikom Viljem Dominiko, ravnatelj kmet. šole v p. Nadalje naj se vole odbornikom: Franc Kocjančič, velep. iz Podgore, Ambrož Gabrijel grajščinski oskrbnik iz Kronberga, Franc Martelanc, c. k. okr. živinozdr. iz Tolmina, Maks Ličen, velep. iz Rihenberka, Anton Štrekelj, ravnatelj kmet. šole, Franc Furlani župan in posest, iz Prvačine in Ivan Šega, c. k. pot. učiteij za kmetijstvo iz Sežane.
Predsednik proglasi, ker ni nikakega ugovora, predlagane soglasno izvoljenim.
Z ozirom na to, da se je z izvolitvijo odbornika Ivana Sauniga II. podpredsednikom, kojemu doba ni potekla, izpraznilo mesto odbornika, predlaga Ig. Kovač, naj se voli odbornikom Alojzija Brajnika, posest, iz Štandreža. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Po dovršenih volitvah se predsednik iskreno zahvali zborovalcem za izkazano zaupanje in obljubi, da bode skrbel tudi v bodoče kolikor bo mogoče za prospeh društva oziroma napredek domačega kmetijstva.
VI.	Na predlog Fr. Furlanija se izvolita soglasno pregledovalcem računov Josip Zadel, vodja in posest, iz Gorice in Ignacij Križman, nadučit. in pos. iz Dornberga.
VII.	Pri tej točki se oglasi V. Dominko ter sporoči, da je sklenil osrednji odbor v seji dne 27. julija t. 1., da naj bi se bavilo društvo v bodoče tudi s posredovanjem pri prodaji kmetijskih potrebščin svojih društvenikov c. kr. vojni upravi. Z ozirom na to predlaga, da naj bi se spopolnila društvena pravila tako-le: „§ 3., črka m) s posredovanjem pri prodaji kmetijskih pridelkov, kakor sena, slame, drv itd. svojih društvenikov c. kr. vojni upravi.
K temu predlogu pripomni predsednik, da ne potrebuje ta sklep osrednjega odbora nikakega potrjenja občnega zbora oziroma nikake spopolnitve društvenih pravil, ker je to že zapopadeno v društvenih pravilih § 3. pod črko k), zato predlaga, naj blagovoli sprejeti občni zbor ta sklep osrednjega odbora blagohotno na znanje. Ker ni nikakega ugovora, proglasi svoj predlog sprejetim.
VIII. Pri tej točki sporoči predsednik, da ni predložila, razen podružnice pri sv. Luciji, nobena podružnica kakega predloga. Ta podružnica je predložila namreč predlog glede oddaje umetnih gnojil društvenikom po znižanih cenah, ki se bo uvaževal v eni današnjih resolucij.
Rredsednik podeli na to besedo gosp. A. Možina, ki prečita naslednje:
Za naše kmetovalce in njihove sinove je kolikor toliko že poskrbljeno, da se v gospodarstvu izobrazijo, kajti za nje se prirejajo razni poučni shodi in predavanja, oni dobivajo strokovne liste, na razpolago so jim kmetijske šole 1. t. d. ali za naše slovenske sedanje in bodoče gospodinje se ni ukrenilo do dandanes še ničesar, dasiravno je dobra gospodinja prava sreča kmetove družine in resničen tudi pregovor, ki pravi, da podpira žena tri vogle pri hiši. Kaj pomaga gospodarju, če še tako marljivo dela in skrbi za družino, če ga pa gospodinja pri tem ne podpira. Redki so taki slučaji, kjer bi gospodinja gospodarja tako podpirala, kakor bi ga morala in sicer ga zato večkrat ne podpira, ker jej manjka strokovne izobrazbe. Nočem sicer odrekati našim ženam in dekletam pridnosti in dobro volje, toda vsak človek se mora v svojem stanu še spopolniti. Sedanje in bodoče gospodinje je treba izučiti v tem, kako se pripravlja okusna in tečna hrana, kako se obdelujejo vinogradi, njive in polja itd. da ne bodo-znale le pravilno gospodinjiti, ampak da bodo v slučaju potrebe tudi gospodarja nadomeščale.
(Konec prihodnjič.)
Listnica uredništva. Sporoča se cenjenim čitateljem, da se je moralo izpustiti v tej številki „Prim. Gosp.", radi obilega nujnega gradiva, nadaljevanje člankov „Bolezni sadnega drevja, provzročene po raznih glivicah" in „Umna reja kuncev ali domačih zajcev". Nadaljevanje teh člankov se bo vršilo v prih-številkah. — Uredništvo.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
registrovane zadruge z omejenim jamstvom v Gorici,
ki se bo vršil
v smislu §§ 9, 13, 17, 18, 19, 20. in 32 društvenih pravil
v četrtek 28. scpt. t. 1. ob 10. uri predp. v prostorih hotela pri ,,Zlatein Jelenu" v Gorici.
= VSPORED: =
1.	Čitanje in odobritev zapisnika občnega zbora od 30. jun. 1910;
2.	Poročilo nadzorstva občnemu zboru o delovanju za V. upravno dobo;
3.	Čitanje in razprava o revizijskem poročilu od 24. aprila 1911;
4.	Potrjenje bilance za leto 1910;
5.	Volitev članov načelstva (§ 9);
6.	Volitev članov nadzorstva (§ 13);
7.	Sprememba pravil (§ 32);
8.	Predlog glede oddaje mošta oziroma vina društvu (§ 26);
9.	Slučajnosti.
GORICA, dne 14. septembra 1911. K mnogobrojni udeležbi vabi vse svoje društvenike
Načelstvo
,,Goriškega vinarskega društva1',
reg. zadruge z omejenim jamstvom v GORICI.
Predsednik:	'	Član načelstva:
V. Dominko	A. Jakončič.
OPOMBA: V slučaju, da bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, velja tudi za ta slučaj § 32. odstavek 3., ki se glasi : „Ako bi ne bil občni zbor sklepčen, sklicati je v 14 dneh drug občni zbor z istim dnevnim redom in ta občni zbor je sklepčen pri vsakem številu glasov."