SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 16. DEC. 1992
Letnik XLVII. Štev. 50(2685)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P.b.b.
__________________
Marjan Velik predsednik SŠZ
Na občnem zboru Slovenske športne zveze pretekli petek v Celovcu je bil za novega predsednika izvoljen Marjan Velik, urednik v slovenskem	od-
delku Koroškega radia ORF in aktivni športnik. Letos je igral pri nogometnem klubu Dobrla vas. Za poklicnega tajnika pa je bil izvoljen in imenovan Bernard Sadovnik.
%
>•/
Nov kulturni center v Borovljah
Borovlje imajo končno svoje mestno in tudi občinsko središče. To je bivši Kestagov oz. Voigtov gradič, kije bil v soboto ob prisotnosti deželnega kulturnega referenta Ambro-zya predan svojemu namenu.
Gradič je občina kupila leta 1991 za nekaj več kot deset milijonov šil. in že leta 1997 bo v njem (in še po drugih zgradbah) koroška deželna razstava o lovu in njegovem mitu.
Na otovritveni slovesnosti, ki jo je poleg krajevnih rogi-
stov in MoPZ „Alpenrose“ sooblikoval tudi MoPZ SPD „Borovlje“ (slika), so evangeličanski župnik mag. Prinz in drugi poudarili pomen kulturnega centra kot kraja srečanja in dialoga, kjer imajo manjšine svoje enakopravno mesto.
V gradiču bo tudi stalna mestna galerija. Prva razstava je nemenjena likovnikom južne Koroške, slovesnost pa je zaključilo dvojezično literarno branje z glasbenimi vložki.	Moški pevski zbor SPD Borovlje
Poseben manjšinski mandat
V okviru pogovorov o novem volilnem redu je vodstvo treh strank zavrnilo tako narodnostno zbornico kot tudi vi-rilni mandat in znižano klavzulo (odpravo osnovnega mandata). Na tem sestanku je bil prisoten tudi dr. Pernthaler, oče modela o zastopstvu koroških Slovencev.
Ta model je bil izdelan po naročilu deželne vlade, ko je bil deželni glavar še dr. Haider, in pa Narodnega sveta. Pernthaler je izjavil, da praktično ne vidi nobene možnosti za uresničitev tega modela, saj
stranke vidijo največji problem pri določanju volilnih upravičencev.
Za narodnostno zbornico ni ustreznih pogojev; po ustavi je namreč registriranje pripadnikov narodnostnih manjšin nedopustno, zato bi bila potrebna sprememba zveznega zakona. Dr. Ambrozy je potrdil, da je po ekspertizah ustavnih strokovnjakov virilni mandat in tudi mandat brez zadostnega števila glasov neizvedljiv. Tudi ustanovitev zbornice bi zahtevala spremembo ustave, kar pa ni realistično.
Dr. Pernthaler je mnenja, da v doglednem času ne bo prišlo ne do narodnostnega mandata in ne do zbornice. Politični odpor vseh strank je premočan. Deželni glavar Zernatto pa je najbolj proti mandatu po znižani klavzuli. Le-ta je mnenja, da so težave glede določanja volilnih upravičencev, pri tem pa je opozoril tudi na neenotnost v narodnostni skupnosti.
Na sestanku so bili prisotni vsi predsedniki strank v deželnem zboru, pa tudi dr. Pernthaler in dr. Tichy, ki je stro-
kovnjak za ustavno pravo pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Ta sklep je v nasprotju s sklepom občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev, na katerem so v soboto sklenili izvesti volitve za narodnostno zbornico. Konkretno ravnanje za take volive pa je še povsem nerazjasnjeno: ali volitve med člani slovenskih društev (kar bi pomenilo, daje potreben register „aktivnih“ Slovencev) ali pa bi imelo tudi večinsko prebivalstvo pravico voliti slovensko zastopstvo.
Tiskovna konferenca Narodnega sveta
Dan po občnem zboru je predsednik NSKS dr. Grilc predstavnikom tiska predstavil poleg novega podpredsednika mag. Pippa in tajnika Wedeniga tudi sklepe, ki so bili sprejeti v nedeljo.
Kot težišče delovanja v bodoče je Grilc označil izpeljavo volitev za skupno (eno) organizacijo koroških Slovencev, za kar je potreben nov zakon. Grilc mnogovrstno organiziranost koroških Slovencev označuje kot atomizacijo, ki da vodi v asimilacijo, čeprav je pluralizacija nekaj pozitivnega.
Integracijska politika ob hkratnem odklanjanju enotne organizacije je po Grilčevem mnenju asimilacijska.
O načinu volitev ni bilo jasnih izjav: Grilc se še najbolj zavzema za splošno volilno pravico s posluževa-njem dodatnega lističa ob državnozborskih volitvah, ne izključuje pa tudi volitev na društveni osnovi. Manipulacij ob splošnih volitvah se Grilc ne boji, ker je koroško prebivalstvo dovolj zrelo, da ne bo zlorabljalo.
Za oboje pa je potrebno soglasje drugih slovenskih organizacijskih struktur. Ljudstvo naj z referendumom odloča, za kakšno vrsto zastopstva je, pravi Grilc.
Odgovor zveznega kancleija Vranitzkega iz parlamenta
Pogajanja o vstopu v ES
Pogovori o pristopu Avstrije so prešli v konkretnejšo fazo. Zunanji minister dr. Mock je sprejel pogoje, ki jih postavlja skupnost o enotnem pravnem sistemu včlanjenih držav. Ob tem Avstrija pričakuje, da bo imela na voljo prehodni čas za ureditev nekaterih področij. Največ nerešenih vprašanj je v kmetijstvu, pa tudi v zunanji trgovini in v poenotenju carinskih predpisov.
Medtem ko SPÖ in ÖVP vidita v ES le pozitivne strani, pa sta svobodnjaška stranka in Zelena alternativa skeptični in zahtevata še dodatna pogajanja. Po mnenju Zelenih ima Avstrija enkratno možnost doseči znotraj ES bistvene spremembe. V devetih mesecih naj bi bila pogajanja zaključena.
Dr. Haider in njegovi kolegi, poslanci državnega parlamenta, so mi 9. oktobra t. 1. postavili pismeno parlamentarno vprašanje, ki zadeva titoistične partizanske spomenike na Koroškem z naslednjim besedilom:
1.	Namerava zvezna vlada zvišati sredstva za pospeševanje manjšin v proračunu za 1. 1993? Če da, za kakšno vsoto?
2.	Kako naj se po vašem mnenju zagotovi, da ta denar iz sredstev za pospeševanje manjšin ne bo uporabljen za „razširjanje komunističnih, totalitarnih idej“ v Avstriji?
3.	Kako je zagotovljeno, da denar davkoplačevalcev pod oznako pospeševanja manjšin ne bo uporabljen za ohranje-
vanje titoističnih partizanskih spomenikov?
4.	Ali je po vašem mnenju ohranjevanje in postavljanje titoističnih partizanskih spomenikov v skladu s principi naše svobodnjaške pravno-državne ustave in ali je to zaželeno?
5.	Boste sledili zgledu Slovenije in se zavzeli za odstranitev teh titoističnih partizanskih spomenikov na Koroškem?
Na ta vprašanja sem odgovoril takole:
Na vprašanje 1: V vladnem predlogu zveznega finančnega zakona 1993, 700 BlgNR XVIII. GP, je predvideno zvišanje sredstev za pospeševanje manjšin na 37,8 milijona.
Na vprašanje 2: Sredstva z namenom „razširjanja komunističnih, totalitarnih idej“ v
Avstriji niso bila v okviru pospeševanja manjšin niti zaprošena niti odobrena.
Na vprašanje 3: V tej zvezi so bila Zvezi koroških partizanov odobrena sredstva iz sredstev za pospeševanje manjšin v omejenem obsegu, in sicer šele odkar obstaja narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost, po enotnem oz. večinskem priporočilu tega sosveta.
Na vprašanji 4 in 5: Kar zadeva odgovor na ti dve vprašanji, je treba opozoriti na čl. 19 dunajske državne pogodbe, BGBl. št. 152/1955, ki se dotika ohranjevanja spomenikov v zvezi z borbo proti Hitlerjevi Nemčiji na avstrijskem državnem ozemlju.
Franz Vranitzk>
Ne prezrite!
Slovenski ples
bo v soboto, 9. januarja
v veliki dvorani Doma sindikatov v Celovcu
Odlično vas bodo zabavali ansambli
AGROPOP
RUBIN
in
NEW TIMES BIG-BAND Šmihel
NSKS za „slovenski parlament“ Demokratične sile se formirajo
Delegati nedeljskega občnega zbora NSKS so stoodstotno izpolnili željo vodstva organizacije in potrdili vse predloge, ki jih je predsedstvo predlagalo. NSKS odslej naprej za slovenski parlament.
V svojem delovnem poročilu je predsednik dr. Matevž Grilc naštel uspehe zadnjega obdobja in omenil Mohorjevo ljudsko šolo, javno ljudsko šolo, dvojezično trgovsko akademijo in razširitev oddajnega časa slovenskega radia v Celovcu. Bivši državnozborski poslanec Karel Smolle je bistveno pripomogel k temu uspehu. Grilc je obžaloval, da Smolleja ni več v parlamentu, ker njegova naslednica mag. Terezija Stoisič nikakor ni tako uspešna kot je bil on. Grilc je nato poudaril, da organizacijska struktura koroških Slovencev ne ustreza več potrebam časa, ker izvira še iz starih povojnih časov. Zavrnil je vsakršno obliko integracije in zagovarjal priznaval-ni princip. Kdor da je proti priznavalnemu principu, hote ali nehote deluje v smer asimilacije. Zato se NSKS prizadeva za avtonomno zastopstvo v deželnem zboru, bodisi preko etnične zbornice ali pa preko vi-rilnega mandata. Zato da je potreben slovenski parlament.
je lahko občutil:
1.	„Soglasnost“ pri stepanju je presegla raven, kakršne smo bili vajeni ob volitvah v bivših komunističnih režimih. Kritičnih glasov do Grilčevih izvajanj, razen v poročilu predsednika nadzornega odbora Ha-bernika, ni bilo. Alternativnih personalnih predlogov tudi ne.
2.	Nihče od vodilnih delegatom ni povedal resnice, ki pa so jo morali že vedeti. Namreč to, da so pretekli petek v prisotnosti prof. Pernthalerja in zastopnika Urada zveznega kanclerja zasedali zastopniki vseh treh deželnozborskih strank in razpravljali o zborničnem zastopstvu. Po pisanju Republike z dne 12.12. t.l. je Pernthaler ocenil, da v doglednem času ne bo prišlo do bistvenih sprememb v tem vprašanju. Zernat-to je za Republiko dejal, da so problemi v zvezi z narodnostno zbornico predvsem v zvezni ustavi (določitev kroga ljudi, ki naj bi imeli aktivno volilno pravico), Ambrozy pa je dejal, da je pogovor s strokovnjaki ustavnega prava pokazal, da sta modela ljudske stranke (vi-rilni mandat) kot tudi svobodnjaške stranke (narodnostni mandat na osnovi preostalih
katerega zastopnik naj bi bil potem tudi zastopnik koroških Slovencev v deželnem parlamentu.
Po poročilu tajnika NSKS Wedeniga je sledila razprava. Vsi diskutanti so brez izjeme podprli Grilčev predlog glede ustanovitve slovenskega parlamenta. V imenu Mohorjeve ga je podprl župnik Ivan Olip, v imenu Skupnosti južnokoroš-kih kmetov dipl. inž. Domej in v imenu EL Andrej Wakounig. Med posamezniki so se zavzeli za tak parlament tudi dv. sv. dr. Inzko, Miha Zablatnik, Bernard Sadovnik, Marjan Pipp, Karel Smolle, mag. Kramar in Jože Urank.
Občni zbor je soglasno sprejel ustrezno resolucijo, v kateri se NSKS izreka za „ustanovitev skupnega javnopravnega avtonomnega zastopstva - za parlament koroških Slovencev, ki ga na tajnih in neposrednih volitvah izberejo pripadniki slovenske narodne skupnosti sami“. Prav tako soglasno kot je potekala razprava o „ slovenskem parlamentu“ so potekale tudi volitve. Vsi predlagani so bili soglasno izvoljeni. Novi predsednik je spet dr. Grilc. Tudi izvoljeni odborniki so po večini člani prejšnjega odbora.
glasov) po ustavi neuresničljiva.
Delegati so torej z vso vnemo razpravljali in sklepali o nečem, kar je dva dni pred občnim zborom že propadlo. Javnopravnega zastopstva in /ali virilnega mandata v dolgled-nem času ne bo, ker je za to potrebna sprememba avstrijske ustave, za kar pa pri strankah očitno ni pripravljenosti. Predsedstvo NSKS ni smatralo za potrebno, da bi o tem delegate vsaj informiralo. Le-ti so namreč dobili vtis, da je treba samo še prepričati ZSO in zastopnik v deželnem zboru je dokončen. Kako je rekel Qualtinger: „Sicer ne vem, kam se peljem, zato pa sem prej tam".
3.	Na občnem zboru NSKS se je zastopnik Mohorjeve Ivan Olip izrekel za „slovenski parlament“ v Grilčevem smislu. Le ta pa sloni na priznavalnem principu. Čudno nasprotje: ko KHD zahteva ločitev bogoslužja po jezikovnih kriterijih, katoliška cerkev na Koroškem zagovarja sožitje in odklanja priznavalni princip, znotraj narodne skupnosti pa ga predstavnik iste cerkve zagovarja.
Je to začetek nove politizacije cerkve na Koroškem?
-an
Pod geslom „SOS Sočlovek - Poštenost na začetku. -Hočemo skupno človeško živeti“, se je pretekli četrtek javnosti predstavila iniciativa kulturnih in političnih delavcev iz Avstrije, ki si prizadeva za pozitiven in človeški odnos do tujcev v deželi, ki so k nam pribežali bodisi iz političnih bodisi gospodarskih vzrokov.
V Avstriji še ne gorijo azi-lantski domovi, kot to skoraj vsak dan slišimo iz sosednje Nemčije, tujci se‘še lahko razmeroma varno gibljejo po Avstriji, ni še prišlo do hujših incidentov ali celo pogromov.
Gospodarska kriza tudi Avstrije ni obšla, brezposelnost, pomanjkanje stanovanj in prenapolnjeni šolski razredi, posebno v osnovnih šolah, vznemirjajo povprečnega avstrijskega delvca in nameščenca, ki sta prva žrtev gospodarske recesije, grešni kozel je kaj hitro pri roki: tujci, inozemci se vsiljujejo kot koren vsega zla, oni zasedajo delovna mesta, se vseljujejo v stanovanja, otežujejo pouk v šolah.
Dejstvo je, da nekateri podjetniki, zlasti na gradbenem in turističnem področju, brezobzirno izkoriščajo poceni tujo delovno silo in tako ustvarjajo umazano konkurenco na delovnem trgu, dejstvo je, da v večjih mestih in še posebno na Dunaju špekulanti s stanovanjskimi hišami povečujejo stanovanjsko stisko in getoizirajo cele mestne četrti -in da je tako tujec, inozemec, azilant vedno prva, čeprav najbolj nedolžna tarča upravičene
Še pred volitvami v Sloveniji je Republika objavila vest, da je denar, ki so ga zbirali Slovenci v tujini na tekoči račun Mohorjeve v Celovcu in ki je bil namenjen za odpravo posledic vojne v Sloveniji, šel za nabavo avtomobilov.
Edini, ki je imel pravico dviganja s tega računa, je bil bivši slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle. Ta naj bi bil z zbirnega računa dvignil okrog 9 milijonov šilingov, avtomobile pa sta si razdelili ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve. V Slovenijo jih je izvozilo podjetje Korotan iz Celovca, kjer je
nezadovoljnosti.
Če poleg tega Jörg Haider in njegovi svobodnjaki to vprašanje še dodatno izrabljajo za političen drobiž in snujejo tako imenovano „ljudsko zahtevo“ proti tujcem, zavestno zastrup-ljajajo politično-družbeno klimo v Avstriji.
V skupni platformi, ki jo je za iniciativo „SOS Sočlovek“ predstavil njen govornik Andre Heller in v katero so vključeni tako člani koalicijskih strank (Marilies Flem-ming za ljudsko stranko, Schölten za socialdemokratsko), v kateri je pomožni škof Kuntner in predsednik Caritas Schüller ter številni predstavniki kulturnega življenja v Avstriji, je pozitivno formulirano tisto, na čemer se lahko zedinijo demokrati vseh svetovnonazorskih in politič nih gledanj:
1)	Reforme v šoli, na delovnem trgu in na avstrijskem področju. Mi smo proti izločitvi.
2)	Za enakopravnost in sožitje vseh tukaj živečih ljudi.
3)	Pošten postopek za vsakega prosilca za azil. Proti prisilni izselitvi. Človečanske pravice morajo vedno in povsod neomejeno veljati za domačine in inozemce. Ne smemo dopustiti njihovega rušenja.
4)	Nobenih kompromisov s skrajno desnico.
Iniciativa, ki je vseavstrijsko zasnovana, načrtuje za 23. januar prihodnje leto veliko manifestacijo na Dunaju in poziva vse avstrijske demokrate na aktivno sodelovanje.
Franci Zwitter
direktor mag. Filip Warasch. O manjkajoči razliki med ceno avtomobilov in dvignjenim denarjem (pribl. 600.000 šil.) zaenkrat ni podatkov.
Tedanji vodja komisije za odpravo posledic škode v vojni dr. Šešerko ni ničesar vedel o tem denarju, prav tako tudi ne njegov naslednik Miha Jazbin-šek.
Z obeh ministrstev pa so poudarili, da od njih ni nihče zahteval protivrednosti v tolarjih za nabavljene avtomobile. „Če bi veljal tak dogovor, bi se za avtomobile prav gotovo ne odločili,“ je dejal Igor Bavčar, slovenski notranji minister.
„ Uvoženi učitelji“
Koroški Heimatdienst ostro protestira proti nekakšnim načrtom, da bi na Koroškem (ob pomanjkanju dvojezičnih učiteljev - op. ured.) zaposlili učitelje iz Slovenije, Koroška Landsmannschaft pa postavlja vprašanje: Katera dežela v Evropi si lahko privošči igračkanje s svojo zgodovinsko identiteto s tem, da dovoli, da njeno mladino poučujejo in vzgajajo inozemski učitleji? Pri tem Landsmannschaft najbrž ma-niguje, da je koroška zgodovinska identiteta samo nemška, na vprašanje, katera dežela si kaj takega lahko privošči, pa je odgovor jasen: Slovenija za šolstvo italijanske narodne skupnosti na Obali, in to že v času „trdega nedemokratičnega komunizma“ !
P. S. Ta odgovor smo dolžni glede na to, da je vznemirjenje obeh „domovini zvestih“ organizacij povzročil intervju s predstavnikoma oddelka za manjšinsko šolstvo Koroškega deželnega šolskega sveta, objavljenem v našem listu št. 45 dne 11. nov. t.l.
Jože Rovšek
Protest gegen Lehrer-„lmport“
Klagenfurt. — „Welches Land in Europa kann es sich leisten, seine historische Identität aufs Spiel zu setzen, indem es seine Jugend durch ausländische Lehrkräfte unterrichten und erziehen läßt?“ Diese Frage stellt die Kärntner Landsmannschaft angesichts des zur Diskussion gestellten „Importes“ von Lehrern aus Slowenien für den zweisprachigen Unterricht in Kärnten. Zu dieser Causa hatte allerdings Landeshauptmann Christof Zernatto bereits am Sonntag eindeutig Stellung bezogen: Ein Lehrer-,.Import" komme nicht in Frage. Kleine Zeitung, 8. 12. 1992
Občni zbor društva Tre popoli
Pretekli četrtek je imelo društvo Tre popoli svoj redni občni zbor. Predsednik dr. Arthur Rossbacher, notar iz Borovelj, je podal obširno delovno poročilo. Društvo organizira strokovne obiske v Sloveniji in Furlaniji v smislu boljšega spoznavanja ljudi v prostoru Alpe-Jadran. Predvsem že nekaj let organizira poletne jezikovne tečaje italijanščine in slovenščine. V preteklem letu se je jezikovnega tečaja udeležilo nad 50 udeležencev. Potekal je v Portorožu. Polovica je obiskovala tečaj slovenščine, druga polovica pa tečaj italijanščine.
Za leto 1993 namerava društvo spet prirediti zanimive diskusijske večere (npr. podijsko diskusijo z visokimi verskimi predstavniki iz bivše Jugoslavije) in seveda spet jezikovne tečaje v Portorožu.
„Ljudje proti sovraštvu do tujcev“
16. januarja bo interesna skupina „Ljudje proti sovraštvu do tujcev“ v Celovcu organizirala večjo prireditev (veriga luči) v okviru svojih aktivnosti.
Samo aliansa razumnih lahko odgovori na vedno bolj sovražno klimo proti tujcem, katere višek je načrtovani referendum FPÖ.
Na organizacijski pogovor so vabljene vse skupine, organizacije in posamezniki, ki so pripravljeni sodelovati pri verigi luči, kakršna je bila pred nedavnim v Münchnu, da bi se o akciji pogovorili.
Pogovor bo v petek, 18. decembra 1992, ob 20. uri pri Joklnu, Badgasse 7, v Celovcu.
Mag. Larissa Krainer-Kaiser	Dr. Marjan Sturm
V soboto, 19. decembra, bo na Starem trgu v Celovcu med 10. in 14. uro ob kužnem znamenju postavljena informacijska stojnica pod geslom „Zberimo se pod božičnim drevesom“ z namenom diskusij z mimoidočimi in razdeljevanjem letakov. Vabljeni ste, da sodelujete!
Gostje in delegati na občnem zboru NSKS	suka: Fritz
Pozabljivost ali namernost?
Opazovalec občnega zbora
Za koga je bil denar?
Roberto Battelli in Marija Pozsonec v državnem zboru
Na volitvah v Sloveniji sta obe avtohtoni manjšini izvolili poslanca v slovenski državni zbor. To sta Roberto Battelli, novinar in manjšinski delavec iz Kopra za italijansko narodnost, in Marija Pozsonec, učiteljica madžarskega jezika in predsednica Samoupravne skupnosti madžarske narodnosti iz Lendave za madžarsko narodnost. Oba sta bila na to mesto izvoljenja že na volitvah leta 1990. Njuna ponovna izvolitev kaže, da sta svojo delo v zadnjih dveh letih opravljala splošno zadovoljstvo svojih volilcev. Battelli je bil tudi predsednik skupščinske komisije za narodnosti, ki je pomembno vplivala na oblikovanje ustavne opredelitve položaja narodnosti v Sloveniji pa tudi na ureditev zastopstva manjšin v parlamentu.
Marija Pozsonec
Od 6886 (po popisu 1. 1991 se je za Madžare izjasnilo 6.499 prebivalcev) vpisanih volilcev v posebni volilni imenik jih je v posebni volilni enoti madžarske narodnosti glasovalo 5145, kar pomeni 74-odstotno volilno udeležbo, od tega je Marija Pozsonec dobila po posebej opredeljenem sistemu točkovanja 33,04-odstotni delež, s
čimer je premočno premagala vse ostale kandidate. Na Obali je od 1913 (po popisu 1.1991 se je za Italijane izjavilo 3063 prebivalcev) vpisanih volilcev glasovalo 1599, kar pomeni skoraj 64-odstotno volilno udeležbo, od tega je Battelli dobil 1907 točk, njegova protikandidatka pa 1543.
Roberto Battelli
Čeprav dokončne ocene volitev poslancev narodnosti ne moremo dati, lahko zapišemo, da je tak način volitev uspešno prestal prvi poskus, kljub manjšim težavam, ki so jih imeli v Prekmurju pri oblikovanju volilnih imenikov (zaradi tega verjetno tudi nekoliko nižje volilna udeležba). Do manjšega zapleta je prišlo tudi v volilni enoti italijanske narodnosti, kjer se je protikandidatka	Roberta Battellija,
Amalia Petronio, pritožila, ker je le-ta imel vpogled v volilni imenik in tako lahko razposlal predvolilno gradivo vsem volil-cem.
Medtem ko je bilo v sedanjem parlamentu nekaj poslancev iz vrst narodnosti izvoljenih na listah drugih strank, jih tokrat na zasledimo. Na Združeni listi je npr. kandidiral koprski župan Avrelio Juri, vendar ni bil izvoljen.
Slovenija po volitvah
Včeraj je republiška volilna komisija sporočila uradne rezultate nedavnih volitev v Sloveniji, ki se le malenkostno razlikujejo od prejšnjih neuradnih. Po ustavi je predsedstvo republike sklicalo prvo zasedanje državnega zbora. Ta bo 23 t.m., na njem pa bo zaprisegel predsednik republike Milan Kučan. Zasedanje bo vodil najstarejši poslanec novoizvoljenega državnega zbora, to pa je dr. France Bučar, predsednik prejšnje skupščine. Bučarje še v vlogi dosedanjega predsednika že opravil pogovore s predstavniki parlamentarnih strank, kjer je bilo največ govora o poslovniku državnega zbora, da pri njegovem delu, kot pred dvema in pol letoma pri skupščini, ne bi prihajalo do zapletov in prerekanj.
Stranke o bodočih koalicijah nekako previdno molčijo. Možne so seveda vsaj tri variante: Velika koalicija, v kate-
ri bi bili liberalni demokrati, krščanski demokrati in predstavniki leve Združene liste. Ta bi bila za Slovenijo najbolj ugodna, saj bi s svojo večino v parlamentu lahko učinkovito in hitro sprejemala odločitve in zakone, ki so nujni za ureditev gospodarstva. Bolj problematična je sredinskodesna koalicija. Ta bi znala biti usodna za Liberalno demokratsko stranko, ki bi s tako potezo razočarala mnoge volilce, kar bi lahko sprožilo prebeg k levici. Prav tako je vprašljiva sredins-koleva; ta bi imela v opozicji zelo močan blok desnice, kar bi lahko blokiralo delo državnega zbora in posredno tudi vlade. Izjave strankarskih prvakov so sicer precej zadržane, le Lojze Peterle vztrajno ponavlja, da bodo njegovi krščanski demokrati delili oblast, zanj osebno pa je slišati, da bi bil najraje zunanji minister.	J.R,
Koroški vestnik
Novi čas je prinesel tudi novo ime. Nekdanji Vestnik koroških partizanov se je preimenoval v Koroški vestnik in ni več glasilo samo Osrednjega odbora skupnosti koroških partizanov v Ljubljani in Zveze koroških partizanov, temveč tudi Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru.
Pred dnevi je izšla številka 1-2 novega vestnika, ki ga odslej ureja Boris Jesih, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ovojnica nosi podobo knežjega kamna, tiskan pa je na ekološkem papirju.
V tej številki je objavljen prispevek Marjana Linasija Oris antinacističnega in narodnoosvobodilnega boja na Koroškem v času druge svetovne vojne, študijska razprava Toma M.S. Priestlyja, angleškega publicista in prevajalca, Vdaja pred simbolom moči ali odpor? Kdaj se dogaja z jezikom dveh slovensko govorečih koroških skupnosti? Na primerih Borovelj in Sel, Mile Pavlin razmišlja o prispevku Janeza Stergarja, Bine Otorepec poroča o Gašperjevi bralni znački, Valerija Grabnar razglablja o problemih razvoja koroške krajine, Nada Vilhar pa objavlja prvi del seznama in opisa organizacij, društev, ustanov in glasil koroških Slovencev.
Z odstranitivijo nekaterih pomanjkljivosti je revija na dobri poti, da postane pestra, zanimiva in tudi brana.
Die Brucke 3/92
Izšla je jesenska številka kulturne revije Die Brücke. Prizadevni urednik Ernst Gayer je vanjo uvrstil številne prispevke iz kulturnega življenja Koroške in tudi iz širšega prostora. O koroški kulturni politiki razmišljata referent za kulturo dr. Peter Ambrozy in Peter Pirker. Slednji je precej kritičen. Kako mačehovsko so v Celovcu kulturi odmerjena sredstva, prikaže v primerjalni tabeli: Bregenz npr. namenja za kulturo po prebivalcu 1855 šil. Celovec pa samo 672. Pod naslovom Veliki tabu revija objavlja izvlečke iz maturitetne naloge Kerstin Ame-nitsch o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, kije bilo doslej v koroški zavesti odrinjeno in (namerno) pozabljeno. Amenitscheva je svojo nalogo opravila na osnovi knjige francoskega taboriš čnika Andrea Lacazeja Tunel. Avtorica in njeno delo opozarjata, da taborišči na obeh straneh predora pomenita moteče madeže za čast Koroške.
Na področju umetnosti revija predstavlja novo Turri-nijevo dramsko delo Alpenglühen, piše o razstavi Korneliusa Koliga, o delih slikarke Meine Schellander in še mnogo zanimivega.
Iz slovenske besedne umetnosti Die Brücke tokrat objavlja prevode Janka Ferka treh zadnjih pesmi v avgustu umrlega slovenskega pesnika Pavleta Zidarja. Poleg prevodov so pesmi natisnjene tudi v originalu.
V Razkrižju spet slovenske maše
Poročali smo že o zapletih nikom v Sloveniji Pierom Cel-zaradi bogoslužnega jezika v latom je papežev nuncij sporo-Razkrižju na slovensko-hrvaš čil, da so vse zahteve Razkriž-ki meji. Krajani so zaradi ma- anov sprejete in da se Razkriž-ševanja v hrvaškem jeziku (fa- je prenese v pristojnost mari-ra je spadala pod zagrebško borske škofije, ki ima za to faro škofijo) 23. avgusta cerkev že pripravljenega slovenskega zaprli, na zvonik pa obesili slo- duhovnika. Zaradi tega so vensko zastavo. Po pogovo- vaščani sklenili cerkev ponov-rih mariborskega škofa Kram- no odpreti in z zvonika sneti bergerja s papeževim predstav- slovensko zastavo.
Izšel šesti zvezek Enciklopedije Slovenije
V okviru največjega slovenskega založniškega projekta Slovenija, ki jo izdaja mladinska knjiga v Ljubljani, je prejšnji teden izšel šesti zvezek Enciklopedije Slovenije. Obravnava gesla od Krek do Marijino čaščenje.
Samo Ljubljana in kar sodi pod ta obširen pojem, obsega 44 strani. V knjigi pa je sicer ob-
delanih 474 stvarnih in 512 geografskih gesel, na 431 straneh pa je 901 ilustracij, več kot polovica barvnih. Enciklopedijo je predstavil akademik dr. Janko Kos, predsednik glavnega uredniškega odbora Enciklopedije. S šestim zvezkom se je projekt prevesil v drugo polovico, saj je načrtovana izdaja dvanajstih zvezkov.
Srednjeevropski ministri pri Bushu
LJUBLJANA. (STA) - Na pobudo slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla bodo zunanji ministri srednjeevropskih držav Poljske, Madžarske, Avstrije, Slovenije in Hrvaške 21.t.m. obiskali ameriškega predsednika Busha in ga skušali prepričati za odločnejšo politiko Združenih držav pri razreševanju krize v bivši Jugoslaviji. Ministrsko delegacijo bo vodil avstrijski zunanji minister Alois Mock, znani zagovornik vojaške intervencije in trde linije proti Srbom. Do obiska prihaja prav v času, ko se v ameriški politiki kažejo znamenja spremembe v odnosu do vojne v Bosni in Hercegovini.
Jelcin je rešil svoj položaj
MOSKVA (Reuter). Prav na prvo obletnico razpada Sovjetske zveze in Jelcinovega prevzema oblasti oz. sklenitve sporazuma med Rusijo, Belorusijo in Ukrajino, 8 decembra, je novi ruski voditelj preživljal doslej najhujšo krizo. Ruski kongres, v katerem so zelo močne bivše (komunistične) sile, mu je namreč odvzel nekatere pristojnosti in zahteval svoje soglasje pri imenovanju vodilnih pozicij v ruski vladi. Prišlo je tudi do ostrega
spora predsednikom ruskega parlamenta Hazbulatovom.
Ob tem pa je kongres izrekel tudi nezaupnico premieru Je-goru Gajdaru, Jelcinovemu prvemu človeku ruske reforme. Po posredovanju predsednika ustavnega sodišča Zorki-na je bil sklenjen kompromis, ki sicer Jelcinu omejuje pooblastila, a ostaja prvi mož Rusije, verjetno pa bo za to moral žrtvovati zunanjega ministra Kozirjeva.
Panič vendarle predsedniški kandidat
BEOGRAD (dpa). - Po številnih zapletih okrog kandidature premiera ZR Jugoslavije Milana Paniča na bližnjih predsedniških volitvah v Srbiji je prejšnji teden srbsko ustavno sodišče odločilo, da ima pravico do kandidature. Državna volilna komisija je njegovo kandidaturo najprej zavrnila, ker Panič še ni eno leto stalno prijavljen v Srbiji. Ta se je pritožil na vrhovno sodišče, ki je njegovo pritožbo zavrnilo, in
tako je šlo dalje vse do preteklega tedna. V tem času je Paničev glavni protikandidat Slobodan Miloševič že marsikaj postoril za svojo volilno propagando in poznavalci razpoloženja v Srbiji trdijo, da ima Panič prav malo možnosti.
Miloševič ima v rokah tri pomembne adute: vojsko, policijo in Narodno banko, ki z emisijami novega denarja ohranja socialni mir.
Po dveh letih je bilčovska „Bilka“ spet opravila svoj občni zbor. Obračun dosedanjega dela je bil pripravljen zgledno, med številnimi navzočimi člani je bilo čutiti zadovoljstvo nad dosedanjim dokaj pestrim in razvejanim kulturnem delovanjem.
52 različnih prireditev v dveh letih priča o bogati dejavnosti. Poleg tega pa je kulturno delovanje tako raznoliko, da zadovoljuje razne in številne interese med članstvom. Malo je prosvetnih društev, ki bi zmogla oz. sploh omogočala vse mogoče zvrsti kulture. V Bilčovsu poteka glasbena, gledališka, otroška in športna dejav-
dejavnosti, tam se prav vsiljuje vprašanje, kako slovensko društvo samo skrbi za socilizacijo (= normalni človeki odnosi in vzajemno sožitje) kulturnega življenja na vasi. Ker kultura v svojem bistvu ne razmejuje ne idejno, ne politično in ne narodnostno, ker je torej odprta za vsakogar, je povsem razumljivo, da „Bilka“ kljub nenaklonjenosti in nacionalistični nestrpnosti nekaterih krogov išče možnosti za spoštljiv medčloveški odnos med ljudmi, ne glede na jezikovne razmere v Bilčovsu. Marsikoga zagotovo skrbi, da se mnogi nemško govoreči, predvsem pa taki, ki so se že odtujili od slovenske
KULTURNI KOTIČEK
Vrlina odprtosti in raznolikosti
nost. Razstave in predavanja (izobraževanje!) so v rednem društvenem programu.
Po svojem sociološkem sestavu je „Bilka" društvo, ki združuje prav vse sloje, od kmetov preko delavcev, nameščencev do intelektualcev. In prav to je eden izmed pomembnih dosežkov društva, saj imajo različni sloji ponavadi različne interese -tudi v kulturi. Da ti interesi vedno ne morejo biti za vse enako pomembni in da včasih nastaja vtis, kot da bi si med seboj nasprotovali, je povsem normalno. Razveseljivo pa je, da se različni interesi v „Bilki“ dejansko izražajo, da se o tem razmišlja in razpravlja. Prepričan sem, da je to pravo izhodišče za ustvarjanje takšnih okoliščin v kulturi današnjega časa, ki ustreza podobi in sociološkim danostim druž be.
Večkrat negodujemo, da društveno delo živi in pade z aktivnostjo ene ali dveh oseb, pevskega zbora ali pa da je nasploh odvisno samo (še) od gostovanj kulturnih skupin iz drugih krajev. Tem problemom bi se lahko izognili, če bi v kulturnih društvih nudili oz. omogočali pogoje za to, da bi se kulturno ustvarjanje lahko razvijalo v vsej svoji raznolikosti in razsežnosti. Je pač tako in drugače biti ne more, da nimajo vsi veselja do petja, do gledališča idr. Na srečo smo že tako daleč, da Slovence zanimajo tudi vprašanje ekologije, socialnih odnosov med ljudmi, miru itd., kar bi marsikdo rad izrazil tudi s kulturo in umetnostjo. Slika in beseda, razstave in poezija so med drugim zvrsti v kulturi, ki podpirajo in razvijajo predvsem duhovno kulturo. Prav te pa bi potrebovali nekaj več.
Kjer se, kakor v „Bilki“, kaže potreba pa različnih
narodnosti, branijo kontaktov z „Bilko“, toda to ne more biti razlog za to, da bi Slovenci počeli enako in se zapirali v svoj krog. Ne, tudi med nemško govorečimi so ljudje dobre volje, ki jih je mogoče spoznati le, če drugačnost (nacionalno ali kulturno) ne pojmujemo kot nekaj tujega in odtujenega. Če bistva drugačnosti ne razumemo oz. ga nočemo razumeti, to lahko tudi v naših glavah postane tuje, odtujeno in s tem potencialno sovražno. To pa velja tudi za vprašanje dvojezičnosti.
Dvojezičnosti kot realnega problema komunikacije na dvojezičnem ozemlju ne moremo zapirati pred kulturo, pred društvenim delom. To pa vsekakor ni že zahteva, da naj bo vse dvojezično, to je zgolj uvidevanje in razumevanje realnosti, ki Slovencem nalaga toliko dinamičnega vedenja in ravnanja, da smo sposobni bistvene prvine kulture in drugih specifično	„slovenskih“
vprašanj „transportirati“ do-nemško govorečega soseda tudi s pomočjo dvojezičnosti oz. nemškga jezika. To ni nikakršno tveganje, „Bilka“ to poskuša in zato ni prav nič manj 'slovenska ali kot slovensko društvo ogrožena. Nasprotno: obstajajo možnosti, da „Bilka“ postane zanimiva tudi za nemško govoreče in s tem tisti dejavnik na vasi, ki podira nacionalistične zidove in daje zgled, da se bi naroda soseda v vaškem okolju z vedno večjo zaupljivostjo lahko pogledala v oči.
„Bilki“ je želeti, da bo njena mavrica kulture postala še bolj prodorna, da si jo bodo njeni člani zavestno osvajali kot svojo vrlino in jo razumevali kot kvalitetno rast ustvarjalnih sposobnosti Bil-čovščanov.
Janko Malle
Predsednik „Bilke“ Rupert Gasser:
Usmeritev je jasna: odprtost!
V petek je SPD Bilka v Bilčovsu izvedla svoj redni občni zbor. Za novega predsednika je bil izvoljen Rupert Gasser, v ožjem odboru pa so se še Štefan Schellander (prvi podpredsednik), Geli Schellander (druga podpredsednica), Tomi Gasser (tajnik), njegova namestnica Rina Kropiunik, blagajnik Gregor Reichmann in namestnica Krista Krušic. Novo vodstvo je bilo izvoljeno soglasno, v odbor pa bodo naknadno vključeni še predstavniki posameznih dejavnosti in skupin.
Znano je, da so se ob nekaterih dejavnostih in tudi izjavah o usmerjenosti društva v zadnjem času kresala mnenja, ki so zahajala tudi v slovenska časopisna poročila. Tudi zato sem novemu predsedniku zastavil nekaj vprašanj.
Je bilo na občnem zboru vroče?
Sploh ne. Morda tudi zato ne, ker me člani poznajo kot nestrankarskega človeka, kateremu ne morajo očitati kakršnekoli pristranskosti. Novi odbor je bil izvoljen tako rekoč soglasno in to je dobra osnova za nadaljnje delo.
Kakšna je vizija društva? Veliko se govori o odprtosti. Včasih je ta tudi sporna.
To je realnost. Živimo v okolju dveh narodnosti in samo slepec bi se zapiral v svoj krog. Društvo je na tem področju že nekaj storilo in s tako kulturno politiko nameravamo nadaljevati. Odprti bomo do vseh, ki bi se želeli vključevati v naše delo, seveda pa ostajamo slovensko društvo. Nikakor pa ne nameravamo zavračati pozitivnih impulzov nemško govorečih in veseli bomo, če jih bo čim več. Zaenkrat pa se velike poplave le-teh še ne moremo nadejati.
To pomeni, da pristajate na interkulturnost?
bila boljša opredelitev. Ob tem pa na daljši rok od naroda soseda pričakujemo prav toliko, kolikor smo v tej smeri pripravljeni storiti mi.
Kako naj bi torej pri Bilki iz-gledala ta bikulturnost?
Vabila na prireditve naj bodo dvojezična, udeležence, ki ne znajo slovensko je treba nagovoriti v njihovem jeziku, tudi njihovo kulturo je treba upoštevati, hkrati pa pričakovati in vztrajati tudi na spoštovanju naše. V tem je vsa
umetnost večkulturnosti in tako izgine tudi vsak bav-bav.
Vse drugo je čisto natolcevanje in potiskanje društva v en ali drug kot. Proti temu pa se bom odločno upiral.
Katere so vaše glavne bodoče naloge?
Ta pojem je nerazjasnjen in Programski sestanek bomo povzroča neupravičene straho- imeli 4. januarja, takrat bomo ve. „Multi“ ni pravi izraz, saj skupno dorekli nekatera pro-pomeni „več“. Bikulturnost bi gramska izhodišča, seveda pa
Samorog v mestnem gledališču
Slovenski gledališki praznik, več m nič manj, ki kdaj pa kdaj
so poimenovali to trideseto slovensko predstavo v celovškem mestnem gledališču. Praznik je vsekakor bil - ker je pač vsaka predstava zase že praznik. Poetična drama Gregorja Strniše naj bi bila umetniški dogodek, zahtevnejši kot običajno in morda tudi boljši.
Vse to je po mojem mnenju prirediteljem tudi uspelo, tembolj me je začudil vehementen odpor nekaterih koroških gledališčnikov, češ, drama je bila pretežka in seveda, kaj pa, ne za naše ljudi. Kajti namreč naši ljudje gredo v gledališče zato, da bi se zabavali (kar zna biti čisto legitimno) in da si ne bi preveč napenjali sivih celic v glavi. Priznam, za dojemanje Samoroga mora biti človek vsaj nekoliko podkovan v sodobni poeziji, in med Slovenci jih verjetno v povprečju ni nič
vzamejo v roke zvežič s pesmimi, kot v večinskem narodu. Prešeren je bil velik pesnik, ja, to vemo, in če je napisal „dolgost življenja našega je kratka“, je to tako lepo razumljivo. Strniša pa ima nekakšne mokre mahove in ptičji svet in zeleno listje in ajdovske deklice in kaj vem kaj še.
Komur drama ni bila všeč, ima vso pravico, da to pove. Jemati gledališki praznik kot pravico do izključne zahteve po „povšečnem“ teatru, je absurd. Pravico do drugačnega teatra pa imajo tudi tisti, ki si ga želijo. Problem obiska je pač v tem, da gre marsikdo na predstavo iz „narodne dolžnosti“ ; če mu je pri tem predstava všeč, toliko bolje.
O načinu uprizoritve se lahko pogovarjamo - o smiselnosti poetičnega gledališča ne.
S.W.
bi dal poudarek vključevanju mladine v igralsko skupino in okrepil prizadevanje vodje Mi-hija Mischkulniga in tudi pri mešanem pevskem zboru bo treba kaj postoriti. Nedvomno pa bomo dejavni tudi na področju ekologije, izobraževalnih predavanj in še kje. O tem pa bo več spregovoril programski sestanek, saj bi želel, da je odbor odprt tudi navznoter.
In za konec pogovora?
Rad bi presegel ambivalentnost sedanje situacije. Nekateri so bolj za samostojno nastopanje, drugi za integrativno, enim in drugim moramo to dovoliti, vendar uskladiti, da ne bo šlo na škodo kulture in sožitja.
Hvala za pogovor
Jože Rovšek
„Danica“ v adventu
V predbožičnem času vsepovsod vabijo na adventno petje oz. adventne koncerte, ki so znani tudi pod imenom „Luč v temo“. V občini Škocijan sta bila ob koncu tedna kar dva. V soboto v cerkvi v Šentvidu v Podjuni - prireditelj Sängerrunde Turnersee - že drugič brez slovensko pojočih skupin, drugi pa v nedeljo v farni cerkvi v Škocijanu, ki ga je priredil občinski kulturni oddelek. Lani še ni bilo mogoče spraviti pod isto cerkveno streho slovensko in nemško pojočih skupin (z izjemo otroškega zbora Škocijan, kije med drugim lahko zapel tudi slovensko pesem), letos pa je mešani pevski zbor Danica ponovno prijavil svoje sodelovanje. S tem je bil v naši občini storjen korak v smeri boljšega sodelovanja. Adventna ura, instrumentalne skladbe in petje so bili posvečeni premišljevanju o življenju, betlehemski zvezdi in miru.
Istega dne pa je naš mešani pevski zbor s pesmijo oblikoval zgodnjo mašo v Šentrupertu pri Velikovcu. Besede župnika Dersule so bile prisrčne, ob koncu pa je dejal, daje prelepo petje zanj najlepše božično darilo, iz katerega bo še dolgo črpal svoje moči. Poudaril je, naj ne pozabimo obrobnih krajev, in nas povabil, da še kdaj pridemo.
Dani
Knjižni dar Mohorjeve
Celovška Mohorjeva je že pred dobrim mesecem izdala svoj knižni dar za leto 1993. Zbirka obsega koledar za prihodnje leto s številnimi prispevki iz različnih področjih narodnega in družbenega življenja ter tri knjige malega formata:	Marije Nemanič
Težko, a lepo, o življenju ob Kolpi na slovensko-hrvaški meji, kirgiškega pisatelja Čin-giza Ajtamova Iz oči v oči ter O slovenskem človeku in koroški duši, razpravi Antona Trstenjaka in Erwina Ringla. Knjižni dar prejmete v Knjigarni Mohorjeve, pri poverjenikih in pri udih Mohorjeve po svetu.
16. december 1992	5
Bogat in pester knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Kot običajno za novo leto je Slovenska prosvetna zveza tudi letos pripravila knjižni dar s Koroškim koledarjem. Tudi letos je izšel v Založbi Drava. Tokrat je knjižni dar zelo obsežen in pester. V njem je poskrbljeno za prijetno in resno branje vse družine, od otrok do starejše generacije, kot dodatek pa so priložene glasbena kaseta in dvoje didaktičnih kart. Knjižni dar SPZ torej obsega: drugo knjižico podjunskega pripovednika samouka Cirila Rudolfa Povest, ki jo piše življenje, tretjo zbirko koroških ljudskih pravljic in pripovedk Vinka Möderndorferja dva zvezka po štiri zgodbice z naslovom Lev in miš koroškega avtorja Jurija Opetnika, dve knjigi spominov, in sicer Lada Ambrožiča-Novlja-na Pol stoletja pozneje in Veljka Rusa Zapiski iz življenja Josipa Rusa, Koroški koledar, kompleta didaktičnih kart Rezike Iskra Včeraj, danes jutri in Kvartet “Koliko je ura?“ in kaseto obirskega pevskega zbora „Valentin Polanšek“ V kraje tuje naj se čuje.
Koroški koledar
Tradicionalni Koroški koledar 1993 letos poleg koledarskega dela in pregleda nekaterih pomembnih dogodkov in prireditev vsebuje številne prispevke na tematiko interkulturnosti in nacionalizma. O tem so se razpisali Marjan Sturm, Janko Malle, Tomaž Ogris, Marija Jurič-Pahor, ameriška antropologinja Pamela Ballinger, Günther Hodi in drugi.
Povest, ki jo piše življenje
Po uspehu Rudolfove prve knjižice Bajta 'na Bregu se je avtor lotil nadaljevanja svoje dvodelne zgodbe. V prvi knjižici je opisal razvoj svoje rodbine in za pripovedovalca zgodbe izbral napol leseno bajto, v kateri in okrog katere se je spletela rodbinska zgodba. Kot avtor sam pravi, se je zaradi dobrega odmeva med znanci in tudi širše odločil za še eno pripoved. Tokrat pripoveduje v prvi osebi, in sicer zgodbo svojega trdega življenja od ra-
ne mladosti do sedanjih visokih let. Ob tem ne moralizira, se ne pomiluje, posebna kvaliteta njegove pripovedi pa je nenačrten, spontan oris socialnih razmer malega človeka skozi zadnjih sedemdeset let na Koroškem.
Po stoletja pozneje
Dragocena knjiga Lada Am-brožiča-Novljana sicer spada v literarno zvrst memoaristike, saj avtor v njej na literaren način opisuje dogodke izpred petdeset let. To pa je bil čas narodnoosvobodilne borbe in, če hočete, tudi socialne revolucije. Lado Ambrožič je bil pred vojno učitelj v različnih vaseh po Dolenjski. Tam je spoznal vse siromaštvo dolenjskih kmetov in kot navdušen soko-lovec se je po vstopu te organizacije v Osvobodilno fronto
vključil v odpor. Partizanstvo je zaključil kot general in načelnik glavnega štaba NOV, konec vojne pa je dočakal v bojih za osvoboditev Štajerske in Koroške. Zaradi svoje kritičnosti do povojnega razvoja v Jugoslaviji je bil že leta 1953 odpuščen iz armade, po civilnih letih pa leta 1959 upokojen. Knjiga Pol stoletja pozneje je poleg precejšnje bere drugih del ena izmed treh knjig spominskih zapisov avtorja. Mednje spada knjiga Po čem je zmaga? Sledila pa bo še knjiga Slovenska osvobodilna armada. V času kritičnega in celo omalovažujočega ocenjevanje tega za Slovence tako pomembnega obdobja NOB je Ambrožičeva knjiga predvsem zaradi potrebne časovne oddaljenosti dragocen prispevek k objektivni oceni dogajanja.
Zapiski iz življenja Josipa Rusa
Tudi knjiga Zapiski iz življenja Josipa Rusa, sina naslovne osebe Veljka Rusa, znanega slovenskega sociologa in kritičnega misleca, spada med memoaristiko. Tudi to knjigo je izdalo Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije. Zapiski pripovedovanj Josipa Rusa, kot predstavnika Sokola (napredne telesnovzgojne predvojne organizacije) ustanovnega člana Osvobodilne fronte, so nastali že pred skoraj tridesetimi leti. Avtor Veljko Rus v predgovoru med drugim pravi: „Razumljivo je tedaj, da knjiga o življenjski poti Josipa Rusa ni izšla v pravem času. Izšla je prepozno, da bi lahko vplivala na avtentično ovrednotenje Osvobodilne Fronte, in hkrati prezgodaj, da bi lahko vplivala
a
jfosj/DaSTusa
na bolj trezno oceno nedavne osamosvojitvene evforije. Za prejšnjo dobo je bila življenjska usmeritev Josipa Rusa preveč 'nacionalistična’, za sedanjo pa je po vsej verjetnosti preveč 'socialistična’“.
Prav izpovedano pa knjigi nedvomno daje posebno draž, pripovedi udeleženca Josipa Rusa pa hkrati odstirajo marsikatero tančico skrivnosti v odnosih in dogajanju v vrhu OF z glavnimi osebami Borisom Kidričem, Edvardom Kardeljem, Josipom Vidmarjem in drugimi.
Koroške ljudske pravljice in pripovedke
Vinko Möderndorfer je zbral in uredil že tretji snopič koroških ljudskih pravljic in pripovedk, v prijetni knjigi pa jih je izdala Založba Drava. Razveselili se jih bodo predvsem starši in otroci, saj jim bodo prijetno krajšale dolge zimske večere v smislu mota, ki je zapisan v zbirki:
Čas je za pravljice...
Pravljice lahko beremo vse življenje.
Otrokom pomenijo svet, odraslim ta svet obogatijo.
Lepši je, če je pravljica.
Naj naštejemo samo nekaj naslovov:	Grofič prašič,
Mrtvaška glava na Tavčevi strehi, Kazen za kletev, Točo so delali, Modra Barbiča dviga zaklad, Kdaj bo sodni dan, Turki...
Lev in miš
Jurij Opetnik je za različni starostni stopnji priredil štiri živalske zgodbe in jih izdal v dveh zvezkih pod naslovom Lev in miš. Poleg naslovne zgodbe so v njih še zgodbe Tinček in zajček, Kura Mojca in Kje si je koza zgradila hišico. Zvezka sta opremljena s prikupnimi ilustracijami Stanka Sadjaka.
LEV IN MIŠ
4 zgodbic«
Včeraj, danes, jutri, „Koliko je ura?“
Dvoje didaktičnih kart Rezike Iskra nadaljujejo njeno prizadevanje po didaktičnih pripomočkih za igraje učenje in spoznavanje slovenskega jezika med najmlajšimi. Prve, Včeraj, danes jutri jih seznanjajo s 45 glagoli v različnih govornih oblikah, druge, Kvartet „Koliko je ura?“ pa pomagajo spoznati različne ure in pogovorne vzorce za izražanje časa, kar otrokom sicer povzroča precej težav. Oba kompleta kart imata priloženi navodili za igranje, izdalo pa ju je koroško Strokovno združenje pedagoških delavcev.

Knjižni dar SPZ
Predstavitev
v petek, 18. dec. ob 18.30 v gostilni pri Miklavžu v Bil-čovsu
Prisotni bodo avtorji knjig, ki so zajete v knjižnem daru:
-	Ciril Rudolf iz Šmihela
-	Jurij Opetnik in ilustrator Stanko Sadjak iz Podjune;
-	Franc kukovica in Rezika Iskra
-	Lado Ambrožič-Novljan in Veljko Rus iz Ljubljane. Vabljeni!
Glasbena kaseta V kraje tuje...
Kaseto obirskih pevcev predstavljam nazadnje prav zaradi njene kvalitete. Polanško-vi fantje v dvojnem pomenu (po Valentinu in Emanuelu) skozi svoje prepevanje prav blestijo. Kaseta se bo sicer čula tudi v tuje kraje, kot želi naslov, priporočljivo pa je, da bi prijetno odmevala v vseh naših domovih in iz avtomobilskih kasetarjev. Repertoar svojevrstnega koncerta začenjajo s Polanškovo Obirski pastir in ga zaključujejo s Kernjakovo priredbo venčka ljudskih Ti pu’b’č ja kna lumpej, vmes pa zapojejo še enajst ljudskih, umetnih, ruskih in celo po eno nabožno in partizansko pesem. Brez predsodkov, torej za vsakogar nekaj v smislu: Kultura je nedeljiva! Večina pesmi je glasovno in harmonično zelo zahtevna, a njihova izvedba je na zavidljivi višini. Ob nekoliko maloštevilnem zboru preseneča zlitost glasov, ki ji sicer dajejo barvo lirični tenorji Smrtnikovih fantov, a se tudi nižji glasovi prijetno zlivajo v strnjen glasovni učinek. Kaseta obirskih pevcev je ta čas zagotovo največ, kar lahko predstavijo koroški moški zbori (izjema Oktet Suha), ta dosežek pa je razveseljiv!
Tudi po ceni je zbirka pravo božično oz. novoletno darilo. Po posameznih edicijah komplet stane 990 šil, kdor kupi celega, ga prejme dobro polovico ceneje, za 480 šil., kdor pa se odloči za več kot štiri edicije, dobi pri vsaki tretjino popusta. Torej res izjemna priložnost in hkrati možnost za obogatitev naših knjižnih polic in za veselje otrok.
Jože Rovšek
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda, 16.12. 20.00	na univerzi	Zur Einübung des Rassismus im alltäglichen v Celovcu	Denken - predava: univ. prof. dr. Dietmar predavalnica z-109 Larcher		Institut für Weiterbildung
Četrtek, 17.12. 19.00	v Slomškovem domu v Celovcu	Občni zbor MePZ Jakob Petelin -Gallus	MePZ „J.P.-Gallus“
Četrtek, 17.12. 20.00	v klubu KSŠŠ Gradcu Mondscheing. 9	Občni zbor Koroških študentk in študentov	KSŠŠ/G
Petek, 18.12. 10.00	Zavod šolskih sester v št. Petru pri Šentjakobu	Dan odprtih vrat Višja šola za gospodarske poklice Zavoda šolskih sester	
od 18.12. do 10.1.93	v restavraciji Juenna vČepičah	Nagradno kegljanje Ob delavnikih od 18.00 dalje, ob nedeljah in praznikih od 14.00	
Sobota, 19.12. 19.30	v Gospodinjski šoli v Velikovcu	Božično srečanje - Božič, ti nam luč prižgi nastopajo: recitatorji in pevci PD Lipa	
od pet.,19. do ned., 21. dec.	gostilna Gabriel v Lešah	Tečaj retorike vodi Marjan Srienc; prijave pri V. Pietzka, tel. 04235/35445	KSŠŠ
Nedelja, 20.12. 15.00	Zavod šol. sester v Šentrupertu pri Šentjakobu	Adventni koncert z MePZ Podjuna iz Pliberka; prir.: Kat. prosveta, SPD Rož, SPD Jepa-Baško jezero, Društvo upokojencev Šentjakob	Katoliška prosveta
Sobota, 26.12.	v farni dvorani v Železni Kapli	Božični koncert z Ljubljanskim oktetom	
Nedelja, 27.12. 14.00	priCingelcu na Trati	Božičnica SPD Borovlje vabljeni vsi člani in prijatelji; nastopata dekliški in moški zbor društva	SPD „Borovlje"
Ponedeljek, v Domu 4.1.	v Tinjah 19.30		Podijska diskusija z zgodovinarji iz prostora Alpe Dom v Tinjah Jadran: Zgodovina - mit nacionalnosti, nem..	
			
rlHtO IHVC			
CELOVEC
-	Tovarna Neuner, St. Veiterring 22 H. UNIKUM - Žalna mesta II -začasni muzejski projekt (do 23.12.)
-	Galerija Judith Walker, Richard-Wagner-Str. 36, Rudi Benetik in Reinhard Taurer
-	Mestna hiša - Letna razstava Stille/Tišina (do 23.12.)
-	Galerija Freund - Razstava keramike Nežike Novak
DUNAJ
-	Galerija KSŠŠ, Mondscheingasse 11,7. okraj, Andrej Krištof, psevdonim Frlin 92, med 14. in 17. uro
LINZ
-	Galerija Figi - Razstava likovnih del Valentina Omana - Ecce homo
VELIKOVEC
-	Posojilnica-Bank Podjuna, 2. Maistr. 10. — božična prodajna razstava Jožeta Boschitza — skice — študije — dela — v poslovnem času od 8. do 12. in od 14. do 16.30 ure (do 31.12.)
VRBA
-	Casineum-Adolf Fantur, olja, tempera, pasteli, akvareli, dnevno od 15. ure dalje (do 22.12.)
TINJE
-	Dom v Tinjah - rastava del Karla Pečka, pasteli in oljnate slike (do 31.12.)
PLIBERK
-	Posojilnica-Bank - Prodajna razstava keramičnih del Nežike Novak (do 31. 12.)
18.10-19.00
Sreda, 16.12. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Adventni koncert
Četrtek, 17.12. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 18.12. Zvočno pismo
Sobota, 19.12. Od pesmi do pesmi - od srca do srca.
Nedelja, 20.12.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (p. Ivan Antolič, Žitara vas)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Ponedeljek, 21.12. Božič na Obirskem in v Zahomcu
Torek, 22.12. Partnerski magazin.
O
O
o
V Slovenijo z novim atlasom
Slovenija je v kratkem časovnem zaporedju dobila kar dva pomembna turistična pripomočka, ki s svojim širšim zemljepisnim pomenom nedvomno sodita med temeljna dela za predstavitev mlade države v svetu. Gre za dopolnjeno izdajo Atlasa Slovenije - prva je izšla leta 1985 - in za skupni založniški dosežek Mladinske knjige in Geodetskega zavoda Slovenije, in za nov Petrolov Atlas Slovenije za popotnike ( z dodatkom Avtoatlas Evrope), pri katerem sta sozaložnika dunajski Freytag in spet Geodetski zavod. V obeh primerih bi bil nujen še podnaslov „Z zamejstvom“, saj zemljevidi segajo daleč preko meje na vseh straneh, a žal še vedno ne zajamejo vsega slovenskega naselitvenega ozemlja.
Vsekakor moramo dati prednost velikemu (30,5 x 21,5 cm) topografskemu (=krajepisnemu) Atlasu Slovenije, kije s 386 stranmi veliko obsežnejši in s 109 zemljevidi v merilu 1:50000 mnogo preglednejši. S takšno množico kart je zares dovolj prostora za vsak še najmanjši kraj in tudi njihova odlična izdelava v svetlejših barvnih odtenkih zagotavlja jasno in hitro berljivost.
Povsem novi del so razveseljivo lepi načrti 13 slovenskih mest, med njimi pa-presenetljivo - ni Velenja, ki je po lanskem popisu prebivalstva po velikosti že na petem mestu. Na omenjeni popis se naslanja žal veliko preskromen statistični del - manjkajo zlasti gospodarstvo, izobrazbena sestava ter (ne)zaposlenost, dodana pa je še osnovna „zemljepisna izkaznica“ nove države. Obsežen opisni del Slovenije S. Pe-terlina in D. Vuge s številnimi, odličnimi slikami je nekoliko prerazporejen, gotovo pa premalo spremenjen in dopol-njen. Ostala je tudi čudna napaka, s katero je Mislinjska dolina, zajeta v poglavju Ob severni meji, zares opisna pa na povsem drugem mestu. Tudi Žerjav je še vedno predstavljen kot grozljiva dolina smrti, čeprav je tam zdaj že precej več zelenega, odkar je v odmiranju mežiški rudnik.
Svojevrstno bogastvo je izredno obsežno kazalo krajev, zaselkov, vodovja in vrhov. Zares razkošna in lepa knjiga, ki je ne more pokvariti niti bleda podoba evropske celine z neizrazito Označeno lego Slovenije. Uredil jo je Vili Kos.
Petrolov Atlas za popotnike, ki ga je uredil Jože Štivan, je namenjen predvsem avtomobilistom, za katere bo bolje, da se z njim ne podajajo na stranske ceste: z njim se bo vsakdo lepo pripeljal v Vorančeve Kotlje, do Rimskega vrel-ca in Ivarčkega jezerca pa že ne več. Oboje pa najdemo v krat-kih in zelo dobrodošlih vložkih ob zemljevidih, s katerimi Pe-trol opozarja na krajevne zanimivosti in znamenitosti, a v njih je Najevski lipi odmerjena le desetina dejanskega obsega-
Sicer je velikost še dovolj priročna, obseg 170 strani pa zagotovo preskromen in v njem najbrž lahko slutimo zasnovo prihodnjega temeljitejšega dela. Sloveniji je namen-jenih 22 zemljevidov in 8 mestnih načrtov - spet brez Velenja, Evropi 12. Prijazno presenečenje so poglavja Slovenija se predstavi. Promet, Naravna dediščina - posebej Triglavski narodni park, in še zlasti Povabilo na pešačenje.
Franček Lasbaher
Nov center za matere z otroki
Deželna vlada je sklenila gradnjo novega centra v sklopu deželne bolnišnice. Ta bo rešil prostorsko stisko v otroških oddelkih, na nevropsihiatriji za otroke in mladino in na porodniškem oddelku. Projekt naj bi stal milijardo šilingov, imel približno 380 postelj in bi končno ustregel vsem staršem, ki želijo čas otrokove bolezni prebiti ob otroku v
bolnišnici.
Za tak model se zavzemajo strokovnjaki v moderni pediatriji, saj ločitev od sstaršev gotovo ni v prid procesu zdravljenja pri otroku.
Delovna skupina zdravnikov, zdravniškega osebja in uradnikov se ukvarja z izdelavo funkcijskega programa, potem pa bo razpisan natečaj za arhitekte.
Zima, zima bela...
Čeprav smo koledarsko še v jeseni, pa se je letošnja zima kar pravočasno začela. Snega, kije pretekli teden pobelil naše hribe in doline, so se seveda najbolj razveselili otroci, ki si želijo, da bi obstal in da bi ga zapadlo še več. Sicer pa je koristen tudi za poljščine, zemlja se bo pod njim spočila in rastline se bodo pripravile na pomladansko rast. Zato bodi zima bela!
/	\
Slovenski vestnik /*\ čestita! **
\___________J
Gospodu Francu Klemenja-
ku za god;
gospodu Hanzeju Stropniku
iz Podkraja pri Pliberku za 60. rojstni dan; za osebne praznike v društvu upokojencev Šentjakob: Trezi Krištof iz Dragožič, Tomeju Ogrisu iz Stranj ter Tomeju Potočniku iz Šentjakoba;
gospe Kristini Kežar,
po domače Lekšovi mami s Horc za rojsnti dan in god; gospe Adeli Gril s Plaznice za rojstni dan; gospe Johani Kukež iz Koprivne pri Železni Kapli za 64. rojstni dan; gospe Marini Zechner iz Gornje vasi za rojstni dan; gospe Mariji Potočnik z Mač za rojstni dan in god; gospe Kristini Paulič z Obirskega za rojstni dan; gospe Luciji Sperdin z Met-love za rojstni dan in god; gospe Mariji Ogris - Kovačevi na Šajdi za osebni praznik;
gospe Urši Oraže - Ražer-jevi iz Sel za osebni praznik gope Lizi Piskernik -Vogerjevi iz Sel za osebni praznik;
Komarjevi babici, gospe Luciji Widmann iz Male vasi pri Škocijanu za rojstni dan;
gospodu Jaki Pegrinu iz Sel za 60. rojstni dan; gospe Julijani Woschitz iz Sel za 80. rojstni dan; gospe Berti Kropiunik iz Sel za rojsnti dan; dr. Mirku Messnerju iz Celovca za rojstni dan.
Telefon v sili
Tudi letos na predvečera praznikov deluje telefonska služba za tiste, ki se počutijo osamljene ali pa imajo probleme. Pokličete lahko na tel. številko
0 46 3/17 70
24. dec. od 9. ure do 25.12. do 23 ure ter 31. dec. od 9. ure do 1.1. do 23. ure.
Božičnica za begunce
Že ob predaji toplih oblačil in obutve begunskim otrokom v centru v Mežici so žene sklenile pripraviti božičnico vsem beguncem tega centra. Medtem so pridno zbirale raznorazne igrače in druga darila za otroke, v petek 18. t.m. pa bodo spet odpotovale v Mežico in v hotelu Peca, ki je odstopil prostor, pripravile božičnico. Obdarile bodo tudi odrasle begunce. Pecivo in ostale dobrote so žene napekle same, darila pa so radodarno prispevale tudi domače posojilnice in nekatera podjetja v mešani lasti.
„Od Korotana do Jadrana“
V	Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla dragocena plošča slovenskih ljudskih pesmi iz obrobja slovenskega jezikovnega ozemlja - s Koroškega in Primorskega. Pojejo jih zamejski pevski zbori, posnete pa so bile v televizijskih in radijskih studiih v Kopru, Ljubljani, Trstu in Celovcu. Izdajo so omogočili denarni zavodi iz Slovenije, Itlalije in Koroške (Zveza-Bank in Posojil-nica-Bank Pliberk).
V	spremni besedi je predsednik združenja primorskih pevskih zborov zapisal: „Tisti Slovenci, ki živimo na robu slovenskega sveta, tam, kjer se prepogosto sliši, da je v neki hiši utihnila slovenska beseda, da v neki vasi ni več slovenskega duhovnika, da ponekod ne
pošiljajo več otrok v slovenske šole, smo s trpkostjo spoznali, da sta pesem in peta slovenska beseda bolj- trdoživi od govorjene slovenske besede. Slovenska pesem se še oglaša tam, kjer je že zdavnaj utihnila slovenska govorica, kakor glas izgubljene ptice, ki je na poti na jug izgubila svojo jato. Spoznali smo, da vrhunska slovenska kultura ne seže in tudi ne more seči tja, kjer umira slovenstvo. Tja pridemo edino mi, slovenski pevci, saj je naša pesem velikokrat edino, kar je v teh vaseh, ki nikoli niso imele slovenske šole, še ostalo.
Po izboru pesmi in kulturnem pomenu dragocena plošča je zagotovo lepo praznično darilo.
Občni zbor in božičnica
Člani društva upokojencev v Šentjakobu so se v nedeljo popoldne zbrali v farni dvorani in opravili občni zbor, nato pa se poveselili na božičnici. Podpredsednik Hanzi Štornik je poročal o dejavnosti društva v preteklem letu, kije bilo precej bogato na družabnem in izletniškem področju. Po poročilu blagajnika Florijana Koschata so tudi dobro gospodarili, zato so si ob božičnici lahko privoščili kak kozarček. Na volitvah novega vodstva je bila z aplav-
zom za predsednico izvoljena doslejšnja tajnica Micka Mi-schkulnig, žena umrlega predsednika Mira Mischkulni-ga. Podpredsednik je ostal Hanzi Štornik, tajnica je Mira Štornik, njena namestnica Marica Hafner, blagajniške posle bo še nadalje opravljal Florijan Koschat, pomagal pa mu bo Franci Ressman. Vsi pa so novi predsednici, ki ima ta čas zlomljeno nogo, zaželeli čimprejšnje okrevanje.
‘entjakobski upokojenci so se poveselili na božičnici
Obirski pevci predstavili kaseto
SPD „Valentin Polanšek“ je preteklo soboto v Kovačevi gostilni izvedlo že tradicionalno božičnico, ki je letos imela dva poudarka.
Prvič so na Obirskem gostovali pevci Pevskega društva iz Sel. Čeprav so Obirčani in Selani sosedje, takega gostovanja še ni bilo. Pod vodstvom Romana Verdela so s svojim ubranim petjem navdušili številno občinstvo. Slavnosten trenutek ob nastopu moškega zbora „Valentin Polanšek“ pa je bila predstavitev njegove prve kasete, ki je izšla pred kratkim. Predsednik društva dr. Gustav Brumnik je izrazil svoje zadovoljstvo in ponos nad obirskimi pevci. Naslov kasete „V kraje tuje naj se ču-je“ pa izraža željo pevcev po nastopih doma, po Koroški in v tujini. Zbor vodi Emanuel Polanšek. Večer sta z igranjem na prečno flavto in trobento obogatila Marija in Mihael Oraže.
Božičnica je ob dobrih kruh-
kih in pecivu domačih gospodinj izzvenela v prisrčni družabnosti.
Zvedeli smo, da Obirski ženski oktet SPD „Valentin Polanšek“, ki je posnel že tri gramofonske plošče in dve kaseti, v kratkem pričakuje izid kasete z najnovejšimi posnetki pesmi.
Rat der Kärntner Slowenen hielt Generalversammlung ab
Am Sonntag erfolgte die ordentliche Generalversammlung des Rates der Kärntner Slowenen, wo sich die Delegierten für das Eintreten für eine Volkskammer entschieden haben. Weiters verlangt der Rat einen Sitz im Landtag für die Volksgruppe.
Der alte und neue Obmann des Rates dr. Grilc bezeichne-te die derzeitige Lage als sehr bewegt. Er zählte die Erfolge auf, wobei er besonders die Eröffnung der zweisprachigen Handelsakademie, der Hermagoras- und der öffentlichen Volksschule hervorhebte. Er zeigte sich auch zufrieden mit der Tatsache, daß die Assimilation langsamer geworden ist.
Als großen Schlag für die slowenische Volksgruppe sieht er das Ausscheiden von Karel Smolle aus dem Parlament an. Seine Nachfolgerin Stoisits sei nicht fähig ihn zu ersetzen.
Die politische Lethargie in-
nerhalb der Volksgruppe könnte schicksalhaft für die Volksgruppe sein, deshalb fordert er seine Landsleute auf, sich politisch zu engagieren. Eine einheitliche Organisation der Volksgruppe sei Garant für das ethnische Überleben. Es drohe eine Atomisierung der Volksgruppe in verschiedene Organisationen, obwohl man gleichzeitig für Pluralismus eintritt.
Das Integrationsmodell lehnt Grilc entschieden ab, dieser dient ausschließlich der Mehrheitsparteien. Die beste Lösung für die Vertretung im Landtag wäre seiner Meinung nach ein Mandat ohne Erlangung des Grundmandates, - aber auch ein Virilmandat wäre gut. Diesen Virilisten soll das „slowenische Parlament “ bestimmen. Nach den Ausführungen von dr. Grilc unterstützen diese Forderungen sowohl die ÖVP, FPÖ und ein Teil der Sozialdemokraten.
Neue Bücher — Weihnachtsangebot des Slowenischen Kulturverbandes
Wie jedes Jahr zu Weihnachten gab der Kulturverband eine Reihe interessante Bücher heraus, die im Pakett als auch einzeln zu erwerben sind.
Das Angebot beinhaltet das zweite Buch von Ciril Rudolf, einem slowenischen Autodidakten mit dem Titel Geschichte, die das harte Leben auf dem Lande beschreibt. Er moralisiert nicht, sondern zeichnet die sozialen Gegebenheiten der vergangenen Jahrzehnte auf.
Weiters ist ein Buch von Lado Ambrožič-Novljan für die leser bereit. Der Autor war einst Generali der Partisanenarmee und er beschreibt die Kriegszeit in Slowenien. Als ehemaliger Lehrer hat er sehr gut die Verhältnisse auf dem
Land gekannt. Nach dem Krieg hat man ihn wegen seiner Kritik am System aus der Armee entlassen. Das Buch mit dem Titel „Ein halbes Jahrhundert später“ hat in Slowenien viel Anerkennung geerntet.
Am Beispiel und Werdegang seines Vaters beschreibt der Autor Veljko Rus den Weg Sloweniens während und nach dem zweiten Weltkrieg.
Für die Kinder liegt das Buch „Kärntner Volksmärchen“, 3. Teil von Vinko Mö-derndorfer bereit, für die sind aber auch zwei didaktische Kartenbündel von der Lehrerin Rezika Iskra bestimmt. Für die Kleinsten ist auch eine Fabelbearbeitung „Der Löwe und die Maus“ von Jurij Opet-nik, illustriert von Stanko Sad-jak.
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51431X171.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
l isk Druck: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16 , 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
SLOVENSKI
VESTNIK
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT____________________SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Delovno predsedstvo občnega zbora SŠZ
SŠZ za vse slovenske športnike
Novi predsednik Slovenske športne zveze je postal Marjan Velik
Pretekli petek je imela Slovenska športna zveza svoj redni občni zbor. Udeležili so se ga tudi gostje iz Slovenije in Italije.
Predsednik Športne zveze Slovenije Rajko Šugman je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da bodočnost športa v Sloveniji še ni docela jasna, da pa upa, da se bodo razmere kmalu razjasnile in da bodo lahko tudi še naprej vzdrževali prijateljske stike, kar je bistvo športa.
Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufer-sin je med drugim omenil, da so tudi v Italiji podobni problemi kot na Koroškem in da so morali svoj delovni program z ozirom na narodnostni vidik temeljito premisliti. Dosedanje sodelovanje, je menil, da je bilo zaradi različnosti panog pomanjkljivo, da pa upa, da se bo kljub temu našel ustrezen način sodel-
ovanja.
Po živahni diskusiji okrog sestava novega odbora in razdelitve funkcij je dosedanjega predsednika dr. Ludvika Drumla nasledil Marjan Velik, urednik na slovenskem oddelku pri ORF, sam aktiven športnik in tako dobro povezan s slovenskim športom na Koroškem.
Z novim tajnikom Bernardom Sadovnikom je SŠZ dobila osebo, ki bo polnopoklicno zaposlena, kar tudi nujno zahtevajo čas in razmere, saj je tajnik ŠZ Slovenije Marjan Jemec namreč poudaril prav to pomanjkljivost ŠŠZ na Koroškem. „Če želi zveza delovati dobro in učinkovito, je nujno potrebna oseba, ki je vsak čas dosegljiva“, je menil Marijan Jemec.
Sicer se sestav odbornikov ni bistveno spremenil.
Odbor SŠZ: predsednik: Marjan Velik; podpredsednik:	Danilo
Prušnik; tajnik: Bernard
Velika zmaga Dobljanov proti ekipi Amstettna
Tokrat je odbojkarska za domačine so Dobljani ekipa Aich/Dob, ki igra v v končnici četrtega niza prvi zvezni ligi, igrala na zbrali vse sile in ga osvo-tujem in senzacionalno jili in tako vstopili v peti premagala moštvo Am- niz. Tudi v zaključku so stettna s 3:2 v nizih. S tem imeli dobre živce in tako je opozorila nase, da bo uspeli zmagati s 3:2. upoštevanja vredna
ekipa tudi v play-offu za Treba je pohvaliti vso vstop v avstrijsko super ekipo, saj so vsi posame-ligo.	zni igralci prispevali k tej
Pri rezultatu v nizih 2:1 veliki zmagi!
Sadovnik; blagajnik: Aleš Šimenc.
Odborniki: Marko Som-meregger, Mirko Oraže, Mirko Oraže (Sele), Franc Wiegele, Ivan Lukan, Joško Wrolich, Albert Rozmann, Milan Blažej, Anton Malle, Peter Trampusch, Eda Velik, Ludvik Druml.
Novi predsednik Marjan Velik:
„Čaka nas veliko dela. V prvi vrsti moramo takoj poskrbeti za potrebne stike in opravite predstavitvene obiske, da si zagotovimo finanč no podporo. Nato pa se bomo lahko lotili vsebinskega dela. Sedaj nočem naštevati, kaj vse načrtujemo, mislim pa,
da je važnejše, da sedaj delamo, rezultati pa bodo pokazali, ali smo uspeli ali ne.
Rekel pa bi, da se prav z nastavitvijo polnopok-licnega tajnika nudi možnost, da SŠZ opravlja servisno funkcijo za včlanjene slovenske športne klube, in upam, da se bodo te ponudbe tudi posluževali.
Zavedam se tudi, kako pomembno vlogo ima SŠZ oziroma šport nasploh za vključevanje mladine, za utrjevanje narodne zavesti. Skratka, vsaka športna dejavnost je za našo narodno skupnost zelo pomembna.“
ŠAH
Hud poraz in zmaga
SŠZ Carimpex I je preteklo soboto podlegla tretji ekipi Beljaka kar z 1,5:6,5. Na videz hud poraz, ki pa po natan-čnem pretresu okoliščin postane razumljiv. Moštvo Beljaka sestav-ljajo igralci treh klubov (SV Beljak, Marija na Zilji-Činovče in disident-ska skupina Bekštanj pod imenom „Prijatelji šaha Beljak“) v tako imenovani igralni skupnosti. Čeprav pod oznako tretje ekipe, imajo na prvi deski hrvaškega legionarja Zagrebčana Darka Kovača z 2380 (!) elo-točka-mi. Zaradi reforme koroškega šaha želi ta ekipa napredovati v višji razred kot prvak, kajti znatno slabše drugo moštvo Beljaka bo zagotovo izpadlo iz višjega razreda. Kot prvi pa so morali posledice take z(a)vite
taktike Beljača-nov - torej zamenjavo ekip -okusiti slovenski šahisti, pri katerih so remizirali samo Silvij Kovač, Lojz Gallob in mladinski igralec Boris Gallob.
Druga ekipa SŠZ Posojilnica Celovec je prav tako izgubila, in sicer v Frauensteinu z 2,5:5,5. Partiji sta zmagala Robert Hedenik in Borut Živkovič, remizirala je Tončka Einspielerjeva.
Bolj uspešna pa je bila ekipa SŠD Obir iz Železne Kaple, ki igra v spodnji ligi-vzhod. Premagala je BSG Raiffeisen iz Celovca s 5:3. Za Kapel-čane so bili uspešni Joko-vič, Harald Wolte, Topar (1), Hans-Christian Wolte, Johann Wolte, Mos-ser in Hanschou pa so remizirali.
Svetovni pokal že v polnem teku
Beli cirkus za točke v svetovnem pokalu se je začel že pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Kljub temu, da je na začetku nagajalo vreme, pa so svetovni asi opravili že kar nekaj tekem. Pri tem so Avstrijci zelo uspešni, slovenska pomlajena reprezentenca pa počasi vendarle spet opozarja nase. Ob koncu preteklega tedna je bilo kar nekaj tekmovanj.
Smuk - ženske
Ob koncu tedna je Vai- Gartner. Prve točke na lu v prvem ženskem smu- tej preizkušnji je dobila ku v tej sezoni zmagala tudi Slovenka Mojca Su-Nemka Miriam Vogt hadolc, ki je zasedla 19. pred Avstrijko Gutenso- mesto, novo in Kanadčanko Lee
Smuk - moški
Na sobotnem smuku napovedal svoje slovo od za moške v Val Gradeni smučanja. V svetovnem je presenetljivo zmagal pokalu v tej disciplini avstrijski veteran Leon- vodi Svičar Besse (ena hard Stock, ki je nekaj zmaga in 2. mesto), dni pred tekmovanjem Stock pa je drugi.
Veleslalom - moški
Tomba tudi tokrat v Francoz Feutrier, Tomba italijanski La Villi ni je bil šele tretji, v skupni uspel zmagati. V velesla- razvrstitvi moških pa vo-lomu je bil precej boljši di Girardelli pred Thor-Girardelli, ki tekmuje za senom (Nor.) Bessejem Luksemburg, za njim pa (Švi.), šele četrti pa je se je presenetljivo uvrstil Tomba.
Skoki
V tretji tekmi za sve- presenečenje letošnje se-tovni pokal v Rupoldingu zone je mladi Urban je zmagal Švicar Zünd Franc (7.), ki v skupini pred Avstrijcem Rath- razvrstitvi za Rathmayer-mayerjem in Francozom jem zaseda 2. mesto. Mollardom. Slovensko
P

Slovenski up Urban Franc
SIXJVENSKI
CELOVEC, SREDA 23. DEC. 1992
: '	W*	AM
P.b.b.
Letnik XLVII Štev. 51 (2686)

Drage bralke, dragi bralci!
Tako. Berete našo zadnjo letošnjo številko. Red je in tudi prav, da se pred začetkom novega letnika kaj reče. Ponavadi kaj lepega. Zelo romantična resda nisva, pa kljub temu. Želiva vam, da bi se vam izpolnile vse želje, listu, ki ga urejava, pa, da bi vam bil všeč, da bi ga radi prebirali, da bi bil naš skupen. Če bo v prihodnjem letu tako, bomo vsi zadovoljni.
Slovenski vestnik bi bil rad nadstrankarski. Vsaj tako piše v impresumu. Če upoštevamo, da ZSO ni stranka, tak tudi je, je pa seveda naklonjen organizaciji, ki ga izdaja in financira. Zato pa ni nič manj odprt za razna mnenja in uredništvo ne meče v koš dopisov, polemičnih prispevkov, pisem bralcev, ki nasprotujejo ali postavljajo pod vprašaj stališča in odločitve te organizacije. Takih prispevkov si celo želiva.
Uporabila sva dvojino. To pa zato, ker ga urejava samo dva. Oba sva urednika, noben ni glavni. Če se drugi časopisi hvalijo s svojo edinskostjo; eden je edini dvojezični, drugi edini dnevnik s koroško stranjo, tretji še s čim drugim, je Slovenski vestnik absolutni rekorder z najmanjšim številom poklicnih sodelavcev. To mu seveda daje posebno kvaliteto, financerju pa korist.
A treba je reči, da imava zelo kvalitetne in zveste dopisnike in komentatorje. Brez njih časopis res ne bi mogel izhajati. Iskrena jim hvala!
Pogosto je slišati od nekaterih izmed vas, dragi bralci obeh spolov, da s prispevki netimo prepir v vrstah narodne skupnosti. Verjemite, da ne namerno. Res pa je, da resnica včasih zbode, morda pa sva včasih tudi pomanjkljivo ali napačno informirana. Popravite naju! Prizadevava si, da so poročila čimbolj objektivna, komentarji pa so podpisani in zanje odgovarjajo pisci. Taka je novinarska etika in tako delajo povsod po svetu, kjer je zagotovljena svoboda medijev.
In kaj bo po novem letu v SV novega? Nič velikega. Rada bi nekoliko več poročala s področja komunalne dejavnosti, zato pozivava občinske odbornike, da nama pri tem pomagajo, prof. Janko Messner pa je obljubil, da bo začel z nekakšnimi jezikovnimi pogovori in da nas bo za naš in jezik drugih slovenskih koroških časopisov tudi primerno okregal. Tudi za bralke bomo imeli poseben stolpec, vsaj vsakih štirinajst dni. Žene in dekleta, oglasite se, če vam je prav in pa tudi, če ne.
In za konec: veselo praznujte in bodite zdravi, uspešni in zadovoljni v prihodnjem letu!
Sonja Wakounig	Jože Rovšek

vS\VvN


Obvestilo
Bralce obveščamo, da bodo prvo ponovoletno številko prejeli v petek 8. januarja 1993.	Uredništvo
Naslovna stran: Motiv iz Želučz Jepo (foto Hanzi Reichmann)
SLOVENSKI Nadstrankarski
vrCTiVfk Sp™
▼ AjkJ J. 1 l JJA koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
I/dajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT.
Iz vsebine:
•	Marjan Sturm o prihodnjem razvoju v ZSO in narodni skupnosti . str. 3
•	Novoletna čestitka slovenskega predsednika Milana Kučana . str. 4
•	Kulturna dogajanja ....................................... str. 5 in 6
•	Prispevek o poldrugem letu samostojne Slovenije .............. str. 9
•	Intervjuja s univerzitetnima profesorjema dr. Gstettnerjem
in dr. Larcherjem o interkulturni viziji .............. str. 10 in 11
•	Za naše ženske, piše dr. Štefka Vavti ....................... str. 12
•	Direktor Zveze slovenskih zadrug o slovenskem in
avstrijskem zadružništvu ...........................*........ str. 15
•	O pereči problematiki beguncev in akciji Zveze slovenskih žena . str. 16
•	Prijetna pripoved o snežakih bo razveselila otroke ......... str. 17
•	Za vse, ki verjamete vanj, in tudi za nejeverne Tomaže
objavljamo božično-novoletni horoskop ....................... str. 18
•	Nagradni križanki vas čakata .......................... na 19. strani
•	Vse o največjih uspehih slovenskih športnikov v letu 1992
lahko preberete ....................................... na 20. strani