HIŠNI SI I SI J O N ali DUHOVNE VAJE. Po rt. Aljfonzu Liguorskem nekaterimi nauKi ia molitvami priredil in poslovenil P. Marijan Sirca, mašnik teda sv. Frančiška Drago pomnoženo izdanjl Tiskal in založil J. Krajec v Novem mestu. 1900. Z dovoljenjem preč. knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani dne 6. decembra 1898 št. 3721 in Provin- cijalata Manjših bratov sv. Frančiška v Ljubljani dne 12. decembra 1898 št. 889. Kazalo. Predgovor........m Nauk o duhovnih vajah.....1 Nauk o mesečnem pripravljanju na smert . . 20 Kratek nauk sv. Aljfonza o premišljevanju . 24 Molitev pred duhovnimi vajami ... 28 Molitev pred vsakim premišljevanjem ... 32 Premišljevanja. I. O važnosti zveličanja . . 33 H. O nečim ern osti sveta .... 43 HI. O popotovanju v večnost ... 54 IV. O grehu.......66 V. O smerti.......78 O smerti pravičnih.....90 VI. O sodbi.......94 Vn. Kako bode pogubljenega kristijana v peklu vest pekla......103 VHI. O božjem vsmiljenju .... 111 IX. O Jezusovem rojstvu in življenju . . 121 X. O Kristusovem terpljenju .... 132 XI. O ljubtzni križanega Jezusa . . . 149 XII. O presvetem Režnjem Telesu . . . 155 Xm. O nebesih......168 XIV. O stanovitnosti.....177 XV. O zaupanju v varstvo presvete Device Marije.......189 Molitev po dokončanih duhovnih vajah . . 200 Zahvala po dokončanih duhovnih vajah , . . 202 Dostavek. I. Kratki duhovni nauki sv. Aljfonza L. Pripomočki, ohraniti se v stanu milosti božje 207 Duhovna pravila kerščanskega življenja . 215 Čednosti, v keterih naj se vadi, kdor se po- svetiti želi......219 H. O dobri, zlasti vesoljni sveti spovedi . . 225 Izpraševanje vesti, pripravno tudi za vesoljno spoved.......240 m. Ponovljenje kerstne obljube .... 245 Ponovljenje redovnih obljub . . . 247 Jutranje molitve......249 Molitve.......250 Drugo darovanje in dober namen . . 252 K Materi Božji......253 Jutranja molitev v času duhovnih vaj . 254 Večerne molitve......255 Večerna oporoka......257 Tri božje čednosti. Vera. Upanje . . . 260 Ljubezen.......261 Počeščenje presv. Rešnjega Telesa . . 261 Duhovno obhajilo.....263 Pozdravljenje Matere Božje .... 264 Ljubeznivi zdihljaji k Jezusu Kristusu . 265 Darovavna molitev.....268 Molitve k Jezusu za njegovo sveto ljubezen 269 Molitev za stanovitnost do smerfi . . 279 Tri darovalne molitve k presveti Trojici za milost srečne smerti.....270 Kratka vsakdanja molitev h križanemu Je- zusu za srečno smert .... 271 Molitev k preblaženi Devici Mariji, da nam izprosi ljubezen do Jezusa in srečno smert 272 Molitev k Mariji za spreobrnjenje od cerkve ločenih Gerkov ...... 273 Sveta maša. Začetek sv. maše'......274 Pervi del.......275 Drugi del.......276 Tretji del.......277 tve. Četerti del . Spovedne in obkajilne mol Pred spovedjo Po spovedi . Pred sv. obhajilom Po sv. obhajilu Sveti križev pot Postaja I. „ n. „ m. „ iv. „ V. „ VI. „ VIL „ VIII. „ IX. „ X. „ XI. XII. „ XIII. „ XIV. Lavretanske litanije Molitve. I. K presvetemu Rešnjemn Telesu II. K sveti Devici Materi Mariji III. K sveti Devici Materi Božji . IV. K svetemu Jožefu V. Za vse potrebe PoCeščenje presvetega Bešnjega Telesa Sv. Križ...... Žalostna Mati..... 278 280 282 283 286 288 289 290 291 291 292 293 293 294 294 295 296 296 297 298 300 302 303 303 306 307 308 309 310 Predgovor. Najimetniše opravilo na svetu je gotovo tikerb za zveličanje svoje duše. To pospešiti je tudi namen te knjižice, ketera gre v dru- gem natisu z nekoliko spremenjenim naslovom in pomnoženo v s ebino mej verne Slovence. Ker so „duhovne vaje" res neki hišni ali zasebni misijon, ker imajo enaki namen kaker sv. misijoni, zato se mi zdi tudi primeren naslov „Hišni misijon11. — Tak misijon, ali duhovne vaje, lahko vsak za se ali pa z domačo družino vsako leto opravi, in sicer doma, v hiši. — Sledeča pre- mišljevanja za to prekoristno pobožnost je spisal sv. Aljfonz Ligvorski, in sicer priredil jih je osem (t. j. pervih sedem in enajsto v tej knji- žici) — pervotno za redovne osebe, ki bi želele mej letom tudi same za se „duhovne vaje" opraviti, a izišle so pozneje prirejene tudi za druge ljudi. 1 a knjižica ima pa petnajst pre- mišljevanj. zato. ako bi hotel kedo še kaj več premišljevati. Vzetih je ostalih sedem iz drugih premišljevanj sv. Aljfonza, kaker se nahajajo v knjižicah: „L'apparecchio alla morte" (Pri- prava na smert) in „ Via della salute" (Pot zveličanja) ; deloma so iz daljših skrajšane ali pa iz krajših sestavljene. — Drugi nauki in molitve so posneti zlasti iz sv. Aljfonza L., tudi iz sv. Frančiška Sal. in sv. Leonarda Portomavriškega i. dr. Da vsebina in cena knjižice prtveč ne narase, in ker ima gotovo že skoro vsaka slovenska hiša eno ali več molitvenih knjižic pri rokah, zato se ni zdela potrebno dodati preobširnega molitvenika. — Naj bi pomogla ta knjižica vsaj nekoliko na- domestiti sv misijone, kjer jih ni mogoče imeti, in kjer so bili, naj pomaga vsako leto oživljati misijonski duh in spominjati ljudi na večnost„ P. M. Š. Na Tersatu 1898. Nauk o duhovnih vajah. v Človek je po naravi slab in k neki dušni zaspanosti in omahljivosti nagnjen. Boj zoper meso in slaba nagnjenja je pa tako silen, da še pobožne duše mnogokrat omahujejo. Vemo, da nas čaka večnost, srečna ali pa nesrečna, pa vender pogostokrat zadremljemo in vdajamo se omamljivemu dušnemu snu, o keterem smo prepričani, da je zelo nevaren in pogubljiv. Potrebno je torej, da se Človek vsako toliko časa predrami in poišče leka proti tej zapeljivi zaspanosti. Sveti Aljfonz piše glede tega: „Obilna opravila, nemir in raztresenost mej svetom, to vse nam duha osuši, zato se je treba vsako toliko časa prenoviti, kaker pravi sv. Pavel: „Ponovite se v duhu svojega uma." (Ef 4, 23.) Izvrsten lek proti taki zaspanosti in krepak pripomoček za prenovljenje duha so sveti misijoni, zlasti pa „duhovn e v a j e". 1. 2 Pri svetih misijonih pretresajo duše oznanje- vavci božje besede in večnih resnic, pri du- hovnih vajah" pa si človek zlasti s pomočjo pripravne knjižice te resnice sam pred oči stavlja, pretresuje, sebe drami in v dobrem vtrjuje. Namen duhovnih vaj je torej ta, da človek svoj poklic, svoj cilj in konec, dobro premisli in spozna, da natančniše stan svoje duše pre- gleda, da tako sprevidi, koliko se je od svo- jega cilja, t. j. od Boga oddaljil. Premišlje- vanje tega in drugih večnih resnic človeka nekoliko pretrese in zdrami, da sklene boljše in sv^tejše živeti. Blagor mu, kedor večkrat v življenju, če je le mogoče, vsako leto, du- hovne vaje opravlja! Na tak način pripravlja v svojem sercu vredno prebivališče Jezusu. Kaker snago ljubeči človek svoje poslopje, ki se s časom nasmeti in otemni, večkrat osnaži in pobeli, tako dela tudi verni kristijan s6 svojim sercem, da postane vredno in dostojno prebivališče božje. Premišljevanja, ki se v svetem času du- hovnih vaj opravljajo, niso kar navadna pre- mišljevanja, ampak neki poseben venec pre- mišljevanj. kaker jih je veliki prijatelj božji, sveti Ignacij Lojoljski po posebnem navdih- njenju vredil. 3 Premišljujejo se sicer že znane večne resnice, ali to v posebnem redu. Za podlago vsem premišljevanjem stavi sv. Ignacij raz- mišljanje „o namenu človeka", da svoj cilj in konec in važnost zveličanja spoznamo. Zato stoji tudi na čelu sledečih duhovnih vaj temu namenu primerno premišljevanje: „o važnosti zveličanja." Sv. Ignacij hoče, da se premišljuje na- dalje hudobija greha, ki nas od našega cilja in konca, od Boga in zveličanja, oddaljuje. Potem naj si predstavlja človek še nasledke in kazni greha: smert, sodbo in pekel. V teku zlasti teh premišljevanj, ki so pripravne, da grešnika bolj pretresejo in mlač- nega predramijo, treba je vest dobro izpra- ševati, da sprevidimo, koliko smo s pravega pota zašli. Pripravlja se ta čas na lepo in skesano, po navadi dolgo spoved, z mirnim, ne zmešanim, ponižnim in skesanim sercem, polnim strahu božjega. Tem premišljevanjem sledi nadalje pred- stavljanje vsmiljenja božjega, ketero nam dobri Oče nebeški po svojem Sinu skazuje. Namen teh premišljevanj je, obuditi v grešnem sercu upanje odpuščenja in razsvetljenje duha, da zna človek v prihodnje svoje življenje bolje vravnati. Zgled nam je Kristusovo življenje. 1* 4 Premišljuje se tudi Zveličarjevo terpljenje in smert. — Ko grešnik v duhu svojega Zveličarja gleda, kako se za njega trudi, kako ga sfe zgledom in besedo išče, kaker zgubljeno ovčico, kako za njega terpi in kri preliva; to vse obudi v grešnem sercu živo upanje, da je Kristus pripravljen skesanemu grešniku od- pustiti ; izvabi mu iz serca in volje terden sklep, da hoče nadalje po zgledu Zveličar- jevem lepo, krepostno in spokorno živeti. Ko je človek vse to dobro premislil in serce očistil, naj premišljuje slednjič o lju- bezni Jezusovi, o sv. Rešnjem Telesu, o nebesih, o slavi božji in enakem, kar nas z Jezusom združuje. Tak red premišljevanja se vjema s trojno potjo duhovnega življenja, kaker jo imenujejo duhovni učitelji: perva je očiščevavna pot, druga razveseljevavna, in tretja združevavna pot. Ta vspeh morajo tudi duhovne vaje obroditi. Človek naj se namreč najpred očisti, potem razsvetli in v dobrem vterdi, slednjič pa naj se v ljubezni z Jezusom združi. Premišljevanja duhovnih vaj so torej tako vrejena, da naj bi se premišljujoči človek najpred greha in pogubljenja prestrašil, da bi nadalje upanje odpuščenja in razsvetljenje dobil in se slednjič v ljubezni z Jezusom ze- 5 dinil. Strah božji naj tako obrodi pravo, čisto ljubezen božjo. O koristi duhovnih vaj in o duhovni samoti, ki je za nje potrebna, prav lepo piše sv. Aljfonz Ligvorski, rekoč: „Veliko korist duhovnih vaj nam kažejo neizmerna spreobernenja in poboljšanja, keterih hočem nekaj navesti. P. Maffei pripoveduje o nekem duhovniku v Sijeni (na Laškem), ki je prav pohujšljivo živel. Slučajno pride v mesto neki misijonar, da bi vodil tam duhovne vaje. Spotekljivec jih je tudi opravil; pa ne samo to, da si je resnice k sercu vzel in se spovedal, ampak nekega dne stopi z ver vi jo okoli vratu na pridižnico in prosi solznimi očmi odpuščenja. Vstopil je potem v kapu- cinski red, kjer je sveto vmerl. Na smertni postelji je pripoznal, da se za vse dobro, kar ga ima na sebi, mora zahvaliti duhovnim vajam. — V Siciliji je imel neki plemenita! prav razuzdanega sinu. Vse poskušnje, da bi ga na pravo pot pripeljal, so bile zastonj. Slednjič odloči oče dati sinu na galejo, na ladjo, kjer je moral s(t sužnji priklenjen veslati. Ta ubožec se je smilil nekemu pobožnem« redovniku, keteri ga obišče in sž svojim pri- jaznim obnašanjem pregovori, da naj na ladji sam večne resnice premišljuje in prevdarjat. 6 Ko je mladenič to dovršil, želi opraviti veliko spoved in potem je svoje življenje popolnoma premenil, tako da ga je oče zopet k sebi vzel in mu svoje očetovsko serce odperl. — Neki redovnik je svoj stan zelo zanemarjal in prav slabo živel, tako da je bil drugim bratom že neprenosljiv. Predstojniki mu za- povedč, da mora opraviti duhovne vaje, on se pa porogljivo šali ter pravi prijateljem: „Le deržite pripravljene rožne vence, da se me ž njimi dotaknete, keder se vernem (kaker se pobožni svetnikov dotikajo)." Ali duhovne yaje so ga res spreobernile, da je bil potem drugim v lep zgled, tako da so se tudi drugi te pobožnosti poprijeli. — Neki mladeniči so se svojim tovarišem, ki so mislili duhovne vaje opravljati, posmehovali; šli so ž njimi, ne zavoljo pobožnosti, ampak da bi se ž njimi norčevali. Pa kaj se zgodi? Premišljevanja so jih tako presunila, da so se nad grehi razjokali in svoje življenje poboljšali. Naj ti zadostijo ti zgledi, dragi kristjan, da se prepričaš, kako koristne da so tedaj duhovne vaje. — Da jih pa visoko ceniti moramo, spodbuditi nas mora zgled mnogih svetnikov in svetih mož, keteri svoje spre- obernjenje in svetost ravno duhovnim vajam pripisujejo, kaker n. pr. sv. Karelj Boromejski, 7 sveti Frančišek Šaleški, Ludvik Granaški in drugi. Sveti Aljfonz pravi nadalje, da čeravno so duhovne vaje vsakemu kristjanu koristne, so pa še posebno koristne tistim, ki mislijo svoj stan premeniti. Kaker se bere, so bile tudi pervotno iz tega namena vpeljane. Da pa božjega razsvetljenja deležni po- stanemo, potrebno je B si Bogu služiti začel, so tudi skušnjav« prenehale. O ne! Ravno zdaj se moraš dobro za boj pripraviti, ker sovražniki, hudič, svet in meso, se bodo še huje oborožili, da te pobijejo in napravijo, da zgubiš, kar si pridobil. Blaženi Dijonizif Kartuzijan pravi: „Koliker bolj si kedo Bogu služiti prizadeva, toliko huje so- vražnik proti njemu razsaja." Tako nas tudi Jezus v svetem evangeliju uči. O Gospod, pomagaj mi v boju zoper pekel, ki me hoče zopet v svojo sužnost spraviti. Vterdi mej nama stanoviten mir, keteri naj se nigdar ne razterga. 10* 180: Zato mi daj svojo sveto ljubezen! K e- dor te ne ljubi, je mertev." Od te nesrečne smerti me reši, o Bog moje duše! Zavoljo tvoje bridke smerti, o Jezus, prosim te, ne dovoli, da te še kedaj prostovoljno zgubim. Poglejmo nadalje, kakšnega orožja se moramo posluževati, da sovražnike: budiča, svet in meso, premagamo. — Zoper hudiča ni druzega orožja razen molitve. Sv. Pavel pravi, da se moramo boriti s peklenskimi oblastmi, ne pa z ljudmi. Treba nam je torej pomoči božje, s ketero vse premoremo: ,,Vse zamorem v njem (t. j. v Bogu), keteri me močnega dela", pravi apostelj. {Filip. 4, 13). To pomoč pa ne dobijo drugi, razen tistih, ki jo prosijo. ,,Prosite, in dobili bote" — pravi Jezus. Nikar torej na svoje sklepe ne zaupajmo, ker potem smo zgubljeni, ampak zaupanje v skuš- njavah peklenskih stavimo v pomoč božjo. Priporočajmo se Jezusu in Mariji. To moramo še posebno storiti v skušnjavah 181: zoper sveto čistost, ki so mej vsemi naj- strašnejše, in ž njimi hudič največkrat zmaga. Sami nismo dovolj močni, da bi čistost ohranili, ako nam je Bog ne ob- varuje, kaker pravi modri Salomon. O večni Oče, zavoljo Jezusovega zasluženja te prosim, daj mi sveto sta- novitnost v tem strašnem in nevarnem boju. Prepričan sem, da mi bos to milost podelil, kederkoli te bom za njo prosil, zlasti, ako se po Jezusu in Mariji k tebi obernem. Da, te presveti imeni hočem v vsaki nevarnosti in pogostokrat na po- moč klicati. Jezus, Marija, pomagajta mi! Premislimo nadalje, kako je treba svet premagati. Hudič je hud sovražnik, ali še hujši je svet. Ke bi se hudič sveta, to je, hudobnih ljudi ne posluževal, zmage njegove bi ne bile tako pogoste. Zveličar sam pravi, da se ni treba tolik« hudiča bati, ampak ljudi. Ljudje so mno- gokrat hujši, kaker vrag. On beži pred molitvijo, in ako zazovemo sveti imeni Jezus in Marija. Ali hudobni tovariši 182: ne bežijo, če tudi kako sveto besedo za odgovor dobijo, ampak se huje reveža skušajo, posmehujejo se mu, češ da je malovreden strahopetec. Oe druzega ne znajo, imenujejo ga hinavca, ki se svet- nika dela. Kakšne revne duše se jim pridružijo, samo da tega očitovanja ne poslušajo. Dragi brat, prepričan bodi, da, če hočeš pobožno živeti, gotovo boš moral zaničevanje in zasmehovanje pre- našati. „Hudobni imajo gnjusobo nad njimi, ki so na pravem potu", pravi Sa- lomon. (Preg. 29, 27). Kedor slabo živi, ne more terpeti tega, ki lepo živi; življenje pravičnega mu je vedno očito- vanje; zato bi hudobnež rad videl, da bi ga vsi posnemali. Ne more biti dru- gače kaker pravi sv. Pavel: „Vsi, ke- teri hočejo pobožno živeti v Kristusu, bodo preganjanje terpeli." (2. Tira. 3, 12). Vsi svetniki so bili preganjani. Kedo je bil svetejši od Jezusa ? Svet ga je preganjal, do kervave smerti na križu. —— Drugači ni mogoče, ker so svetna 183: načela popolnoma nasprotna Kristusovim. Kar svet visoko ceni, imenuje Kristus neumnost. Nasprotno pa imenuje svet neumnost, kar Jezus visoko ceni, kaker so križi, težave in bridkosti. Ali pustimo svet, naj reče, kar hoče, in delajmo ve- selje Bogu, ki je hvaležen in zvest svojim služabnikom. Nikar se ne sramujmo ži- veti kot kristijani, ker če se Kristusa sramujemo, sramoval se nas bo tudi on poklicati na svojo desnico na dan sodbe, kaker pravi sam. ,,Zakaj kedor se mene in mojih besedi sramuje, tega se bo tudi Sin človekov sramoval, keder bo prišel v svojem veličastvu." (Luk. 9, 26). O moj Bog, že mnogokrat sem za- služil, da bi me bil zavergel, ker sem se v grehe vračal tedaj, ko sem bil že grešni stan zapustil. Neizmerno se ti za- hvalim, da me nisi še zavergel. Prevelika bi bila moja nehvaležnost, ako bi se zopet z grehom oskrunil. Ne, moj Jezus, tega nočem več sto- riti ; ali pomagaj mi. Naj se mi le 184: hudobni svet posmehuje, tebi hočem zve- sto služiti. Koliker veči boj bom pa s6 svetom imel, toliko veče bo moje zaslu- ženje in tvoje dopadenje. Kedor se zveličati želi, se mora od- ločiti, da hoče terpeti in silo si delati, ker pravi Jezus: „Tesna je pot, ketera pelje v nebesa", in „nebeško kraljestvo silo terpi in silni ga na se potegnejo." (Mat. 7, 14; 11, 12). Kedor se ne posili, ta se ne zveliča. Posiliti se je treba zlasti v začetku, da se vničijo slabe navade in vkoreninijo dobre. Ke- dor si vterdi dobro navado, temu bo lahko in sladko spolnjevati zapovedi božje. Gospod je rekel sveti Brigiti, da kedor v začetku, ko se v čednostih vaditi začne, poterpežljivo in pogumno zbadanje ternja prenaša, njemu se spremeni ternje v rože. Zapomni si pa tudi, o kristijan, kar je rekel Jezus mertvoudnemu: „Glej ozdravljen si, nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi." (Jan. 5, 14). Zapomni si, pravi sv. Bernard, ako po 185: nesreči zopet grešiš, znaj, da bo tvoja nesreča hujša, kaker so bile vse prejšnje. Gorje tistim, ki začnejo po potu božjem hoditi in ga potem zapuščajo, — tako se grozi Bog po preroku Izaiju. O vsmiljeni Oče, kolikokrat sem že to kazen zaslužil! Ali prosim te oprosti mi, ker se mi studijo vsi grehi; sovražim jih čez vse, in celo svoje življenje jih hočem obžalovati. Od denes naprej nočem ljubiti druzega, kaker tebe. Da, ljubim te, o moj Bog, ki si neskončne ljubezni vreden. Večni Oče, zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa, dodeli mi stanovitnost, v mi- losti in ljubezni ostati do konca življenja. Poglejmo nekoliko še tretjega našega sovražnika, ta je naše meso, in premi- slimo, kako se moramo njemu braniti. — Najprej z molitvijo, kaker smo že prej premislili. Nadalje, z ogibanjem slabih priložnosti. Sveti Bernardin Sijen- ski pravi: „Mej vsemi Kristusovimi sveti je eden najznamenitiših, in podlaga vere 186: — ali pravega kerščanskega življenja, — namreč: ogibati se grešnih priložnosti.'1 Izganjali so negdaj iz obsedenega člo- veka hudiča, ki je bil prisiljen povedati, da mu je mej vsemi pridigami najzoper- niša pridiga o ogibanju grešnih priložnosti. Prav je imel, ker se on vsem sklepom in obljubam skesanega grešnika posme- huje, ako grešne priložnosti ne zapusti. Najnevarniši so pa zlasti priložnosti raz- veseljevanja mesenih počutkov, keteri človeka tako oslepijo, da ne vidi več ne božjih navdihljajev, ne večnih resnic in ne svojih dobrih sklepov. Grešna priložnost je pokopala tudi naše perve stariše v ne- srečo. — „Kedor nevarnost ljubi, bo v nji poginil" — pravi modri Sirah. {S, 27.) Predragi moj Zveličar, zahvalim te, da me razsvetljuješ in mi daješ spo- znati pripomočke, da se ognem večni nesreči. Daj mi pomoč, da bom tudi svojo slabost vedno bolj spoznaval, in tem zaupljiviše in ponižno se k tebi za- 187: tekal. Naj mi nigdar iz spomina ne izgine, kar praviš po preroku Izaijur „Vse meso je seno" (40, 6.), — in opominjevanje svetega Janeza Krizosto- ma, daje namreč nemogoče, da se seno ne vname, če se ognju približa. Daj mi pomoč, da ti zvest ostanem, da edino- tebe ljubim, ter po tvoji ljubezni hre- penim. Kedor se resnično poboljšati želi, zanj je zelo potrebno, da vedno svoje dobre sklepe ponavlja in Bogu zaterjuje, da se noče več od njega ločiti, govoreč se svetniki: Ce tudi vse drugo zgubim, samo da Boga ne zgubim." — Sklepi sami pa ne zadostujejo, treba se je tudi pripomočkov posluževati, da jih v djanju spolnjujemo. — Zelo koristen pripomo- ček je pogosto prejemanje svetih zakra- mentov, svete pokore in svetega obha- jila. V tisti hiši, ki se večkrat pomete,, ni več smeti in nesnage. Sfe sveto spo- vedjo se ohranjuje duša čista in dobiva, se ne samo odpuščenje grehov, ampak: 188: tudi pomoč zoper skušnjave. — Sveto obhajilo se imenuje pa „kruh nebeški", keteri tako dušo redi, kaker navadni kruh telo. Kaker ne more telo živeti brez hrane, tako ne more duša živeti brez nebeškega kruha, kaker nas pre- pričuje Zveličar sam. Da v milosti božji stanoviten ostaneš, zelo pripomore na- dalje tudi notranja molitev in premiš- ljevanje večnih resnic. ,,Spominjaj se svojih poslednjih reči, in vekoma ne boš .grešil" — pravi sveti Duh (Sir. 7, 40.). — Potrebno je torej posluževati se pravih pripomočkov in življenje si lepo vrediti, ako hočemo stanovitni ostati v milosti božji. Predragi moj Zveličar, tisočkrat bodi zahvaljen, da si me se svojim razsvet- ljenjem na pravo pot pripeljal, da sem svoje grehe spoznal in bolje živeti od- ločil. Ali prosim te, stori, da tudi sta- noviten ostanem in svoje sklepe izveršim. — Ti želiš, da naj te ljubim, in da se ^zveličam; tudi jaz to želim, posebno, da 189: bi dopadal tvojemu sercu, ki tako hre- peni po mojem zveličanju. Ne, o moj Bog, tvoji ljubezni se ne morem več vstavljati. — Zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa te prosim, ne dopusti, da ti še kedaj nehvaležen postanem; raje naj prej vmerjem. Izverši, o Gospod, kar si v meni dobrega delati začel. Razsvetluj in podpiraj me in množi v meni ljube- zen. — O Marija, delivka zakladov božjih, priteci mi na pomoč, prosi Je- zusa za me. Po Jezusovem zasluženju in tvojih prošnjah se nadejam, da stano- viten ostanem v milosti božji in da se zveličam. XV. Premišljevanje. O zaupanju v varstvo premete Device Marije. Kako hvaležni moramo biti vsmilje- nemu Očetu nebeškemu, da nam je dal 100: v zagovornico Marijo, ketera nam . sfe svojimi prošnjami lahko pridobi vse mi- losti, kar jih želimo! ,,0 res čudna do- brotljivost našega Boga — kliče sveti Bonaventura — ki te je dal, o Gospa, svojim krivičnikom v zagovornico, da se svojo pomočjo lahko izprosiš, kar hočeš." Bratje grešniki, če spoznamo, da smo •dolžniki božje pravičnosti, in zavoljo grehov v večno pogubljenje obsojeni, nikar ne obupajmo, k Materi božji se zatecimo, ona nas bo rešila. Terdnega namena in sklepa je potreba, ako ho- čemo življenje premeniti in poboljšati. Dober namen in veliko zaupanje v Ma- rijo, to nas bo rešilo, zato, ker je Ma- rija mogočna in vsmiljena zago- vornica, ketera želi, da bi se vsi zveličali. Premislimo najprej, daje Marija mo- gočna zagovornica, ketera pred sodnikom svojim pobožnim mnogo ko- ristiti more. Sveti Bonaventura pravi: „0 velika prednost, da je Marija pri 191: Sinu neizmerno mogočna!" In Janez Gerzon piše, da vse, kar Marija Boga odločno prosi, tudi doseže; in da kaker kraljica razpošilja angelje, da njene slu- žabnike razsvetljujejo, očiščujejo in spo- polnjujejo. Sveta cerkev pa, želeča nam obuditi v sercu veliko zaupanje v Marijo, veli nam moliti: „Devica mogočna, za nas Boga prosi." — Zakaj pa je Ma- rijino varstvo tako mogočno? Zato, ker je Mati božja. Sveti Antonin pravi: „Prošnja Marijina pomeni zapoved; ni mogoče, da bi ne bila vslišana." Sveti Gregor, nadškof Nikomedijski, pa piše: „Tvoj sin prošnje tvoje vsliši, skoro kaker da bi s tem svojo dolžnost storil." Zato kliče veselo sveti Metod marternik: „Raduj, raduj se Marija, ki imaš Sinu za dolžnika! Mi smo vsi božji dolžniki, tvoj dolžnik je pa on" — namreč Bog. „Tvoja pomoč je vsegamogočna" — pravi Kozma Jeruzalemski. Sin je vsegamo- gočen po svoji natori, Mati pa po mi- losti, to je, Marija doseže s prošnjo, 192: kar hoče, po nekem znamenitem izreku ♦ ,,Kar more Bog s poveljem, moreš ti s prošnjo." Sv. Brigita je slišala negdaj Jezusa reči svoji Materi: ,,Prosi me, kar hočeš, tvoja prošnja ne more ostati prazna; ker nisi ti meni na svetu nič odrekla, tudi jaz tebi v nebesih nič odrekel ne bom." — Ni ga še tako velikega greš- nika, da bi ga ne mogla Marija s6 svo- jim zagovorom rešiti. Predraga mati moja in Kraljica, k tebi zdibujem se svetim Germanom: ,,Ti si vsegamogočna, da grešnike rešiš, in ne potrebuješ pri Bogu druzega pripo- ročila, ker si Mati pravega življenja." Tedaj, o moja Gospa, ako se k tebi zatečem, ne morejo mi vsi grehi vničiti upanja, da bom zveličan. Ako ti za me prosiš, bom gotovo rešen. Prosi torej za me vbozega — zdihujem k tebi sk svetim Bernardom — o velika božja Mati, ker tvoj Sin te posluša in ti deli, kar ga prosiš. — Res je sicer, da sem grešnik, ali poboljšati se hočem, in po- 193 našam se s tem, da sem tvoj posebni služabnik. Ko sem bil na potu pogub- ljenja, in nisem mislil na te, mislila si pa ti na me in izprosila si mi milost spreobernjenja; koliko bolj smem zdaj v tvoje vsmiljenje zaupati, ko se tvoji službi posvečujem. O Marija, prosi za me in stori me svetega. Izprosi mi sveto sta- novitnost in veliko ljubezen do tvojega Sinu in do tebe, o ljubljena mati moja. Premislimo nadalje, da Marija ni samo mogočna, ampak tudi zelo vsmi- ljena zagovornica, ki ne zna odreči svo- jega varstva nikomer, ki k njej pribeži. Marija se ozira na pravične in na greš- nike, da ne padejo, in ako bi pali, da jih vzdigne se svojo priprošnjo. Sveti Bonaventura pravi: „Ko tebe, o Grospa, pogledam, ne vidim druzega kaker vsmi- ljenje." Zato nas opominja sv. Bernard, da naj se v vsih potrebah tej mogočni zagovornici z velikim zaupanjem pripo- ročamo, ker je sladka in dobrotljiva vsakemu, ki k njej pribeži. — Marijo 13 194: primerja sv. cerkev oljiki. Kaker ne daje oljika druzega sadu, razen olja, ki je znamenje vsmiljenja, tako ne dohaja tudi iz Marijinih rok nič drugega, kaker vsmi- ljenje in milosti vsim, ki se njenemu varstvu izročujejo. — O moj Bog, kako strašno bo terpel kristijan v peklu, ko se bo spomnil, da se je mogel tako lahko zveličati, ke bi se bil zatekel k „Materi vsmiljenja", in da tega ni storil, in tudi več storiti ne more! — Negdaj je rekla Devica Marija sveti Brigiti: „Vsi me imenujejo mater vsmiljenja ; res njegovo (t. j. božje) vsmiljenje me je sto- rilo vsmiljeno. Zato bo vbožec tisti, ke- teri, ko more, k vsmiljeni ne pribeži." Morebiti se bojimo, pravi sveti Bo- naventura, da nam bode Marija pomoč odrekla, če jo prosimo? Ne, pravi ta svetnik: „Ona ne zna biti nevsmiljena, in revežem ne zadostiti ni nigdar znala." Ne zna in ne more tega, ker nam jo je Bog dal kot „Kraljico in Mater vsmi- ljenja". Kot „Kraljca vsmiljena" je 196 dolžna vbožcem pomagati. „Ti si Kra- ljica vsmiljenja — pravi sveti Bernard — in kedo je podložni vsmiljenja, ako ne vbožci?" Zato nadaljuje ta svetnik ponižno: „Ti si Kraljica vsmiljenja, jaz sem pa najnesrečniši grešnik, največi med tvojimi podložnimi. Vladaj nas, o Kraljica vsmiljenja." — Kaker „Mati vsmiljenja" pa mora paziti, da reši iz smertne nevarnosti svoje bolne sinove. Sveti Bazilij jo imenuje „javno bolniš- nico". Take bolnišnice so pripravljene za siromašne bolnike; kedor je siromaš- niši, ima večo pravico sprejet biti. Tako mora Marija, po mnenju sv. Bazilija, z najvecim vsmiljenjem in največo pazlji- vostjo sprejemati največe grešnike, ki se k njej zatekajo. Nikar ne dvojimo nad Marijino vsmi- ljenostjo. Ona sama je rekla sveti Bri- giti: „Naj bo človek še tako velik greš- nik, ako se pa z resnično željo po po- boljšanju do mene oberne, sem koj pri- pravljena vernivšega se sprejeti; ne 13* 196: gledam, koliko je grešil, ampak s kakšno voljo da pride. Ne sramujem se njegove rane maziliti in zdraviti, ker me imenu- jejo in sem res Mati vsmiljenja." Zato nas spodbuja sveti Bonaventura rekoč: „K njej zdihujte, pogubljeni grešniki, in pripeljala vas bo v zavetje." „Iščimo milosti", pravi sv. Bernard, „ali iščimo jo po Mariji." O Marija, mati mojega Boga, glej pred tvojimi nogami vbogega greš- nika, ki je mnogokrat svojevoljno božjo milost zgubil, ketero mu je bil tvoj Sin sč svojo smertjo pridobil. O Mati vsmi- ljenja, k tebi prihajam s hudo ranjeno dušo: nikar me ne zaverzi, ampak vsmili se me! Ne prosim te posvetnih dobrot, ampak milosti božje in ljubezni do tvojega Sinu. O Marija, moli neprestano za me! Po zasluženju Jezusa Kristusa in po tvoji priprošnji se nadejam zveličanja. Ti si upanje grešnikov in tudi moje upanje. Tebi hočem vedno služiti, tebe ljubiti in k tebi se vedno zatekati; ti pa ne 197: opusti meni na pomoč priteči. O Ma- rija, Mati božja, vsmili se me! Premišljujmo tretjič, da je Marija tako vsmiljena zagovornica, da ne po- maga samo tistim, ki k njej pribežijo, ampak ona sama išče siromake, da bi jib branila in zveličala. „Ona kliče vse", — pravi neki pobožen njen častivec — „pravične in grešnike". Sv. Peter pravi, da hudič hodi vedno okoli in išče, koga bi požerl, od Marije pa pravi neki drugi njen častivec, da hodi okoli in išče, koga bi rešila. „Kedo skerbi za tvojim Sinom bolj za zveličanje človeškega rodu, kaker ti — o Marija!" — pravi sv. German. Sv. Bonaventura pa dostavlja, da Marija tako marljivo pomaga vbožcem, da se zdi, kaker da nema večega hrepenenja, kaker po tem. Marija nam gotovo pomaga, keder k njej pribežimo. Rihard od sv. Viktorja pa dostavlja, da ona naše prošnje celo prehiteva; pomaga nam še, preden jo prosimo. Ta pobožni častivec Marijin 198: pravi, da je ona tako vsmiljena, da ke- derkoli siromaka zagleda, naglo na pomoč prihiti, in da ne more gledati potrebe, da ne bi pomogla. — Tako je delala, dokler je na svetu živela, kaker vidimo na ženitnini v Kani Galilejski. Ko je vina zmanjkalo, ni čakala, da bi jo za pomoč prosili, ampak berž ko je opa- zila zadrego poročencev, je prosila Sinu tolažbe, rekoč: „Vina nemajo." Dosegla je, da je njen Sin čudež naredil in vodo v vino premenil. — Sveti Bonaventura pa pravi: „Veliko je bilo vsmiljenje Marije, dokler je še na svetu prebivala, ali mnogo veče je, ko v nebesih kra- ljuje." Neki drugi pisatelj pa dostavlja: „Ako tako naglo pomaga ne prošena, kaj bo še le storila naprošena!" Nikar ne opuščajmo torej zatekati se v vsih naših potrebah k tej blaženi Materi, ki je vedno pripravljena poma- gati nam. Neki njen pobožen častivec pravi, da ona bolj hrepeni pomagati nam in milosti deliti, kaker jih mi že- 199: limo dobiti. Sv. Bonaventura celo piše: „Proti tebi, o Gospa, grešijo ne samo tisti, ki ti krivico delajo, ampak tudi tisti, ki te (pomoči) ne prosijo". Nadalje pravi ta svetnik tudi, da kedor se k Ma- riji zateče — se ve, samo če ima čversto voljo poboljšati se, bo zveličan: ,,0 zve- ličanje tih, ki te na pomoč kličejo!" — Zatekajmo se torej k Mariji, k tej bla- ženi Materi in ponavljaj mo vedno s sv. Bo- naventurom: „V tebe, o Gospa, zaupam, na veke ne bom osramočen!" O Marija, glej me pred teboj kle- čečega grešnika, ki te vsmiljenja prosi. Ves svet te imenuje ,,pribežališče in upanje grešnikov", tedaj si tudi upanje moje. Jaz sem zgubljena ovčica, ali zato, da bi našel zgubljene ovčice, prišel je na svet Jezus, večna Beseda, in postal je tvoj Sin. On hoče, da naj k tebi pribežim in da mi ti se svojo prošnjo pomagaš. Tedaj „sveta Marija, prosi za nas grešnike". Reci svojemu Sinu, da sem tvoj častivec in da me ti braniš. 200: Reci mu, da naj mi podeli zavoljo svo- jega vsmiljenja sveto stanovitnost. Reci mu, da naj mi da milost, ljubiti ga iz vsega serca. Sploh mu reci, da me želiš videti zveličanega. On bo storil, kar ga prosiš. O Marija, upanje moje, v tebe zaupam, vsmili se me! — Molitev po dokončanih duhovnih vajah. Presveta Trojica, Bog Oče, Sin in sveti Duh! Kaker sem te duhovne vaje v tvojem presvetem imenu začel, tako jih želim tudi v tvojem imena končati in v tvojo večo čast in slavo darovati. Zatorej pokleknem pred tvoje veličastvo in te ponižno prosim, odpusti mi vso ne- marnost in karkoli sem se v tem svetem času pregrešil To malo dobrega pa, kar sem te dni storil, darujem ti, o Bog, po Jezusovih rokah v tvojo večo čast 201: in dopadenje, kaker tudi za mojo časno in večno srečo in za odpuščenje grehov in v zadostenje za nje zasluženih kazni, za pomnoženje milosti in poboljšanje živ- ljenja, za dosego srečne smerti in slave nebeške. Sprejmi blagovoljno, o dobrotljivi Bog, vse moje kesanje nad grehi in vso pokoro, ki sem jo za nje opravil. Vterdi moje dobre sklepe, ki sem jih storil glede ogibanja grehov in glede vaje v čedno- stih. Ohrani mi podeljene milosti in neti v meni vedno tisto sveto ljubezen, ketera se je te dni v mojem sercu vnela. Slednjič te prosim, o vsmiljeni Oče nebeški, vzderži in množi vedno bolj mojo gorečnost. Vničuj v meni ljubezen do sveta in užigaj mi hrepenenje po nebesih. Množi mi stud nad grehom in iztergaj mi iz serca moč slabega nagnje- nja ter obvaruj mojo dušo pred grehom. Zdaj te zapuščam, o Jezus, odhajam iz te svete samote, in končavam te svete duhovne vaje; ali moje serce bo vedno 202: pri tebi ostalo in se nikdar več od tebe ločiti ne želi. Za sklep izlij nad mene obilnost svojega blagoslova i sprejmi blagovoljno za vse milosti mojo serčno zahvalo. Zahvala po dokončanih duhovnih vajah. Tebe BogA hvalimo: tebe Gospoda spoznavamo. Tebe večnega Očeta: vsa zemlja spoštuje. Tebi vsi angelji: tebi nebesa in vse oblasti, Tebi kerubini in serafini: z neprene- havnim glasom kličejo: Svet — Svet — Svet, Gospod Bog Sabaot. Polna so nebesa in zemlja: veliča- stva tvoje slave. Tebe slavni: zbor aposteljnov, Tebe prerokov: hvale vredno število, 203: Tebe marternikov: bleščeča hvali vojska, Tebe po zemeljskem krogu: sveta, cerkev spoznava, Očeta: neizmernega veličastva, Častitljivega tvojega pravega: in edi- nega Sinu, Svetega tudi: Duha tolažnika. Ti kralj: slave, Kristus. Ti Očetov: sin si večni. Ti, da ga rešiš, hote nase vzeti člo- veka : nisi studil device telesa. Ti si, premagavši smertno želo: ver- nim odperl nebeško kraljestvo. Ti na desnici božji sediš: v slavi Očetovi. Sodnik: verujemo da imaš priti. (Pri sledečih besedah se poklekne:) Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom: ki si s predrago kervjo jih odrešil. (Zdaj se zopet vstane.) Daj, da bomo s tvojimi svetimi ^ v večni slavi šteti. 204: Resi, Gospod, ljudstvo svoje : in bla- goslovi svojo dedino. In vladaj jih: in povzdiguj jih tja na veke. Dan na dan te: blagoslavljamo. In hvalimo tvoje ime na vek: in na vek veka. Blagovoli, Gospod, le-ta dan: brez greha nas ohraniti. Vsmili se nas, o Gospod: vsmili se nas! Bodi vsmiljenje tvoje, Gospod, nad nami: kaker smo upali na te. Na-te, Gospod, sem upal: ne bodem ^osramočen na veke. S- Poterdi, o Bog, kar si veršil v nas. Od svetega tempeljna svojega, ki je v Jeruzalemu. if. Resi služabnike svoje. Moj Bog, ki v tebe upajo. S' Pošlji jim, Gospod, pomoč od svetišča. In se Sijona jih varuj. 205: f. Nič naj ne opravi sovražnik nad, njimi. In sin hudobije naj se ne pre- derzne, da bi jim škodil. Gospod, vsliši mojo molitev. In moje vpitje naj k tebi pride- Molimo: Bog, čiger vsmiljenja ni števila, čiger dobrote je neskončen zaklad, preljubez- njivemu tvojemu veličanstvu se za po- deljene dari zahvaljujemo, tvojo dobrot- Ijivost vedno moleč, da, keteri tem, ki prosijo, daješ, kar žele, ravno te, ne za- puščajoč jih, za prihodnje plačilo priredi. Bog, ki si po neomadežanem spočetju Device svojemu Sinu vredno prebivališče pripravil, prosimo, da keteri si jo vsled previdene smerti ravno tistega svojega Sinu slehernega madeža obvaroval, tudi nam po njenih prošnjah čistim k tebi priti podeli. 206: (Redovniki sv. Frančiška naj dosta- vijo še:) Gospod Jezus Kristus, ki si na telesu preblaženega očeta našega Frančiška po- novil svete rane svojega trpljenja, da bi mej mlačnim svetom užgal naša serca z ognjem svoje ljubezni: dodeli milostivo, da bomo po njegovih zaslugah in prošnjah serčno križ nosili in vreden sad pokore obrodili. — Po Kristusu Gospodu našem. — Amen. Dostave* nekoliko pobožnega berila in molitvic za čas duhovnih vaj. I. Kratki duhovni nauki (sv. Aljfonza L.) Pripomočki, ohraniti se v stanu milosti božje. Ako se želimo zveličati, prepričajmo se, da za to ne zadostuje samo dobra volja, ampak posluževati se moramo tudi pripomočkov, ki nam jih je Jezus zapustil. Ako tega ne sto- storimo, nam ne bo nič pomagalo na sodnji dan izgovarjati se, ako v grehe pademo, da so bile skušnjave prevelike, mi pa da smo bili preslabi. Zakaj Bog nam je dal sredstva, da z njegovo milostjo sovražnikove napade lahko premagamo. Ako se jih pa posluževati nočemo in omagamo, smo sami krivi. Vsakedo bi se rad zveličal, ali ker opušča posluževati se zveličavnih pripomočkov, greši in se pogublja. 1. Pervi pripomoček je ogibati se slabih priložnosti. Kedor si ne prizadeva ogibati se grešnih priložnosti, zlasti glede raz- veseljevala počutkov, nemogoče je, da bi v £08 grehe ne padel. Sveti Filip Neri pravi: „V boju s počutki zmagajo lenuhi, ki bežijo." — Pri- ložnost je podobna zavezi na očeh, ketera nam brani, da ne vidimo ne Boga, ne pekla, ne storjenih sklepov. Sveto pismo pravi, da je nemogoče po žiyem ogelju hoditi in se ne opeči. (Preg. 6. 27). Tako je tudi po člo- veško nemogoče podati se radovoljno v pri- ložnost in ne grešiti, če se tudi na tisoče dobrih sklepov stori in tisočkrat to Bogu ob- ljubi. To nam vsaki dan dokazuje nesreča toliko vbogih duš, ki se pogubljajo, zato ker se priložnosti ne ogibljejo. Kedor je pa na- vado imel zoper sveto čistost grešiti, temu ne zadostuje ogibati se samo najbližnjiših priložnosti. Ako se tudi tistih ne ogiblje, ki niso ravno popolnoma bližnje, čisto lahko zopet v grehe zabrede. — Nikar ne dopu- ščajmo, da bi nas hudobni duh prevaril, češ, da je sveta oseba, zavoljo ketere skušnjavo občutimo. Mnogokrat se prigodi, da koliker pobožniša je oseba, toliko huja je skušnjava. Sv. Tomaž Akvinski piše, da čim svetejši so osebe, tim bolj. so mamljive. Skušnja začne z duhom in konča z mesom. Pobožni služab- nik božji P. Sertorij Kaputo, jezuit, pravi, da hudič napeljuje ljubiti najprej čednost, potem ljubiti osebo, slednjič pa človeka oslepi in v prepad pahne. — V cerkvenih sporočilih 209 iz pervih časov kerščanstva se bere o neki pobožni in sveti gospe, katera je opravljala pobožno delo vsmiljenja, pokopavala je namreč trupla marternikov. Negdaj najde enega ie živega ; odnese ga domov, in tam je ozdravel. Kaj se zgodi? Te dve sveti osebi — lahko jih tako imenujemo, — zgubili ste zavoljo bližnje priložnosti najprej milost božjo in potem še vero. — Ogibati se je treba tudi slabih tovarišev. Mi smo preslabi, hudobni duh nas neprene- homa skuša, počutki nas vlečejo na zlo: ako nas slab tovariš spodbuja, potem gotovo pa- demo. Pervo torej, kar moramo storiti,' ako se želimo zveličati, je to, da se ogibljemo slabih priložnosti in da odstranimo slabe to- variše. Tukaj je treba posiliti se, odločno moramo premagati vsak ljudski obzir. Kedor si sile ne dela, ta se ne bo zyeličal. Res je sicer, da se ne smemo na lastne moči zanašati, ampak samo na pomoč božjo; ali Bog hoče, da tudi mi sodelujemo in se posilimo takrat, ko nam je treba nebesa pridobiti: „Nebeško kraljevstvo silo terpi in silni ga na se po- tegnejo." (Mat. 11, 12.) 2. Drugi pripomoček je premišlje- vavna molitev (premišljevanje). Brez tega ostane duša težko dolgo v milosti božji. Sveti Duh pravi: „Spominjaj se svojih poslednjih 13 210: reči, in vekomaj ne boš grešil." (J. Sirah 7, 40.) Kedor pogostokrat poslednje reči pre- mišljuje, namreč: smert, sodbo, večnost, pekel in nebesa, ta ne bo grešil. Teh resnic pa ne moremo gledati z očmi, ampak samo z duhom. Če jih ne premišljujemo, zginejo iz spomina, in ko se obudi v nas slabo nagnjenje po za- dovoljenju telesnim občutkom, lahko v to pri- voli, kedor nima večnih resnic pred očmi. Zatorej tolikim nič mari ni, da so v grešnem stanu in zato se pogubljajo. — Vsaki kristijan ve in veruje, da mora vmreti in da bo sojen; ali ker ljudje na to ne mislijo, zato živijo oddaljeni od Boga. — Brez premišljevavne molitve ni razsvetljenja, tava se po temi, ako se pa po temi hodi, ne opazi se nevar- nosti, ne poprime se človek pripomočkov, Boga ne prosi pomoči in tako se pogubi. — Brez premišljevanja ni svitlobe, ni moči, da bi napredovali na potu božjem, ker se brez molitve ne izprosi Bog, da bi nam pomagal; kedor pa ne prosi, gotovo pade. Zato pravi kardinalj Bellarmin, da kedor ne premišljuje večnih resnic, po človeško rečeno, ni mogoče, da ostane stanoviten v milosti božji. Nasprotno pa, kedor vsaki dan premišljevavno molitev opravlja, bo težko grešil, in če bi tudi pri keteri priložnosti grešil, ako ne preneha mo- liti, se bode hitro zopet k Bogu vernil. Neki 196 služabnik božji pravi: „Premišljevavna moli- tev in smertni greh, to dvoje ne more biti skupaj." — Skleni torej opravljati vsaki dan vsaj po pol ure premišljevavno molitev, v jutro ali v večer, bolje je v jutro.1) Sv. Terezija pravi: „Povejte mi za keterega, ki vsaki dan tudi samo en četrt ure premišljuje, in obljubim mu nebesa." — Posebno pa te prosim, nigdar ne opuščaj tako molitev vsaj po enkrat na dan opravljati, če bi tudi morebiti še tako suhoto občutil, in če bi se ti še tako zoperna zdela. Ako je ne opuščaš, se boš gotovo zveličal. Ob enem je zelo koristno tudi, duhovno branje iz življenja svetnikov ali pa o ker- ščanskih čednostih, po pol ali vsaj četrt ure O kolikeri so se poboljšali in so svetniki po- stali, ker so to ali ono sveto knjigo brali f Tako n. pr. sv. Ivan Kolumbin, sv. Ignacij Lojoljski in še mnogo drugih. — Zelo koristno 1) V odstavku spredej[najdeš ob kratkem razložen način, kako je treba premišljevati. Dovolj je sicer, da bereš kaj is kakšne premišljevarn« knjižice; iz vsake nekoliko premišljuj, obudi kak dober zdihljoj, ali občutek, ali kakšno molitvico ali prošnjo, tako, kaker je bilo zgoraj povedano. Ako pa kedo ne zna brati ali pa nima pri sebi pri- pravne knjižice, naj premišljuje na ta način kakšno resnico ali izrek iz „Očenaša" ali ,,Ceščenamarije" ali iz „Vere", ali pa kaj druzega iz ,,kerščanskega nauka". Kedor rad be- sedo božjo posluša in bere, se že česa domisli in serce bo ža znalo, kako moliti in Boga kaj pros