H 85 ^Bsffl Ne dražite psov ^^HfiKiarnejček j(? ir.vršil Ijuilskn šolo in uče so ga dali pakarije učit. Kakor ^Bp^i v vsakem veejem mcslu pekareki dpfki uže zjutraj rano raznaiaju kruh ^V^S^m žcmlje po kamrnali, gostilnicah in drngih bišall, tnko jc uioral tudi ^Httfjrek vsako jutro nositi kruji v bližnjo kr6mu, ki je bila zunuj me«ta. ^K^ T tej krčini so imeli vclieega psi, Kastorja, knleri je bil po noH vselej ^Hreztui, da je mogcl po (lvorižči hotliti iu hišu unvati. Zjittraj rauo so Ka- ^^Blja vsplej zopet prikleniJi na verigo, da ni mogel nikogar popasti in ugrlz-^Bi, ker Kastor jc bil zelo bnd \ bojši ter je už6 iz da^i poznat dečka. ki lnu jc nagajal. Kadar koli so je Jarnejčck lo blizu lil prikazal, uže jo pes kakor bosen skakal ter je s silo lintrl odtrjrati verigo, n katerej je bil priklenpn. A to se jc .larocyčka tako dopalo. da je psa še bi draiil. Ku, prislovica pnvi: Vrč gre k stadoncn, doklcr sc ne nbije; i tako jc bilo tudl tnkaj. Necega lepega jutra so pozahili kri-marjpvi psa na vorijjo pripnti. Xih5(| ni mislil na to, ker je Kastor Ippo miruo ležaJ v pasjiri. Kmaln pride Janicjeek na vrata s ko?;aro različne pekarije. Kastor je ležal minio. da-si je Jarnejfka Iak6j spoznal. I Vrata na dToriš^e zalvorkši, stopi Jarnej^ok k pasjiei, da bi pozdravffl Kastorja po svojcj starej navudi. Nif* huilcga slutoč. pribli/.a se do pa.sjiew ali joj! zilaj jp bi]o drugačo,. Pes skoei na Jamejfka s toliko togoto. da j« bij takoj na tlph ia košara b kruhom mu je odleuOa na jedno. a kapa nn dragu utran. Siromak Jarnejček 86 je hotol psn iztrgati. ali tse zainiin; poj ga je pritiskal na tla in k! ves krvaT in ranjon jc ležal poliiinrtev aa zeva&. ila ga skoraj niti spoznali uiso. Odnosli ga so na dvorišfe, ondu ga sleklij z vitdo umili in potlcj položili v posteljo. Zilaj še W sd videli. kako je pff vseiu teltmi. in žc pusebuo po obrazu raujen in raztrgan. Krtmar je tukoj poslal po pekarja, pri katcrem se jo Jaraojeek util t0 ^ je hlapi-u naročil. da naj pripeljo s seboj tadi zdravnika. Knialn pridfta obii in se zel(i uatrašita. Zdravuik mu jo taKjj raiH' izpr^ ol.iveziil jih in rekel, da naj posljejo pu .IiH'ncjf''k»ve^a oteta. Druzcga d^ pridejo ubožni oče iz vasi ^riliuovca iii s<* bridko razjokujo. ko vidijo svojj^ iuzinesiirjencga siua. Vprašajo ga, kako s» jc tu zgodilo in Jnniejčck, jim l^ pove po praTiri. ^Nesrečni otrflk," refcjo ofe, ,koliko krat scui li dojal, i tudi v šoli ai sližal toliko krati, da ue draži psov!" ,O6e!" reče bolni .larni'jfok, ropn>8lite mi, hnrtu som knsmavuu za ssv^jo nepokoenost." Več dni jo moral Jsrafjček mirno ležati, in preteklo je vei tednou, predno je popolneui ozdravel. tezgotinf na obrazti so mu m pa poznajg ves fcas njegove^a zivljenja in ga opominaJc nji oni gi'ozui dau pri krtnijMS na dvorišci, kjcr jc bil tako hudo kazuovtm za svoju nepokoržčino, lobkuumuSI in prmlrzuost. Smilje