Rimska Celeja je bila prilično tako velika kakor sedanje Celje in se je širila na istem ozemlju. Prav tako so se tedaj okoli sklenjenega mesta širile raz tresene naselbine, ki so bile z mostom v tesnejši zve zi. Imele so pa te predmestne naselbine vobče dru gačno lego od današnjih. Njihove ostanke najčešče srečavamo na okolnih gričih. Tako je tik pred sve tovno vojno izkopal dr. Lorger večjo rimsko vilo na Sevcih (Rožnem griču), tik nad cesto, ki vodi proti Teharju. Leta 1925. se je na drugi strani mesta, tik nad mestnim parkom, odtrgal oporni zid, ki je pod piral poslopja, zgrajena na više ležeči, očividno iz ravnani planoti. Sledovi tretje, gotovo dokaj velike naselbine pa so se našli mnogo dalje od sedanjega mesta, na njega severni strani, na gričku nad Šmarjeto, ki ga kmetje imenujejo Na Vrhih, šmarjeta je stara vas, ki leži nekako na pol pota med Celjem in Vojnikom. Nekdaj je imela cerkev, ki je stala tik ob cesti, nasproti Smrekovemu dvoru, danes je pa ni več. Za Jožefa II. so jo hoteli povzdigniti v župno cerkev, ali rivaliteta med vojniškim župnikom in celjskim opatom, ki ji ma je grozilo zmanjšanje dohodkov, ji je pripravila razposvetitev in končno uničenje. Spomin na to cer kev živi še celo med mlajšim svetom. Ali kje je stala, to je pri mnogih že zabrisano v spominu. Razvilo se je že deloma mnenje, da je z grička Na Vrhih gledala v širni svet, tja preko Trnovelj, Ljubečne, Teharja. Starejši domačini niso tega mnenja, čeprav vedo po vedati, da je zemlja bobnela, kadar so voli vlekli oračo preko njive Na Vrhih. Prav na vrhu grička je do le tošnjega leta rahla vzpetina kazala kraj, kjer so se pod vrhnjo plastjo skrivale neznane razvaline. Drobci opeke in ometa, ki st» jih zdaj pa zdaj izoravali ter so bili celo posejani preko vrha, so pričali o njihovem rimskem poreklu. V ozadju za najvišjo točko je slikovit borov gozd. Na njega robu je leta 1912. nemško Celjsko muzej sko društvo izkopalo nekaj temeljnih zidov, ki so se deloma naslanjali na okrogel zid, čigar notranja od prtina (13 m) govori morda za to, da je na tem me stu stal vodnjak. V aprilu tekočega leta je pa Celjsko muzejsko dru štvo načelo vzpetino pred gozdom. Neki mož je začel tam odkopavati zid, da bi uporabil kamenje in opeko za zidanje male hišice, ki si jo je postavljal malo niže. O tem je Muzejsko društvo obvestil petošolec Cvenk Ladislav. Društvo je stopilo v zvezo s sedanjim last nikom parcele, g. Janžekovičem, trgovcem v šmarjeti, Odkopanl ostanki vile na griču Na Vrhih OSTANKI RIMSKE CELEJE V OKOLICI SEDANJEGA MESTA KRONIKA 211 Tloris vile, odkrite na grttn Na Vrhih ki mu je ljubeznivo šel na roko in dovolil izkopa vanje. Vršilo se je dobre tri tedne in ga je opravljal Pla- ninšek Štefan iz Gornje Hudinje. Z lahkoto je odkril zidovje. Na gornji strani je bilo pokrito s prav tanko plastjo orne zemlje. Tu je bil zid obrušen skoro do tlaka, mestoma celo preko njega in je bilo treba raz kriti zidovje v temeljih. Na spodnji strani pa je bila orna plast precej debela in zid je bil ohranjen preko tlaka. Na ta način so prišli na dan temelji precej nepra vilne stavbe, očividno rimske vile, s kakimi desetimi prostori. Glavni vhod v stavbo je bil na zapadli, proti gozdu obrnjeni strani, dočim se je na vzhodni strani, in sicer pred severno polovico vile, nahajal nekak 5 m širok in z močnim zidom (80 cm debelim) ome jen hodnik. Tlak v prostoru pred vhodom (v atriju) je bil iz žgane, močno rdeče gline, drugod je bil ne- žgan, trd in sličen nekakemu betonu, ponekod pa je bil sploh uničen. Zid je bil v temelju vobče 80 cm širok, nad tlakom pa je bil za 20 cm ožji. Natančnejša oblika načrta je razvidna iz skice in iz slike. Muzejskih predmetov je dalo izkopavanje malo. Našlo se je precej kosov zidne in strešne opeke, mno go drobcev raznih posod, kosov stenske slikarije in štukature s palmetnimi ornamenti. Dobro ohranjen je bil tudi iz dveh kosov peščenjaka izdelan prag. Naselje na gričku »Na Vrhih« je bilo najbrž prvo severno od pravega mesta; na ravnini na tej strani ni ostankov rimskih stavb. Pač pa je mestni grad beni urad junija leta 1933. odkril pri kopanju jarka pred Mestnim mlinom tlak nekdanje rimske ceste. Bil je zložen iz trdnih rečnih kamnov in močan. Ker je bil odkrit tik ob zahodni strani sedanje državne ceste (1 m globoko), je gotovo, da še današnja velika cesta ob svojem izhodu iz mesta sledi rimski cesti. Nasprotno pa je bil zapadno od Celja (v ljubljan ski smeri) zazidana tudi ravnina; vrhu tega je bilo verjetno tu neko pokopališče. Danes so seveda sledovi nekdanje naseljenosti že močno zabrisani. V srednjem veku jih je bilo mnogo več. Tedaj je mogel pisec »Celjske kronike« nazvati Celje »drugo Trojo«, med ljudstvom pa je nastalo pripovedovanje, da je segalo rimsko Celje od šmar- jete do Žalca. To pripovedovanje so podprli nekateri starejši zgodovinarji in ohranilo se je do današnjega dne. Iskanje celejanske »akropole« na Golovcu (kjer je zdaj okoliško pokopališče) in na Starem gradu seveda ni rodilo nikakega uspeha. 212 KRONIKA