Leto VII., štev. 20 (»Jutro« xv., *t. 108 a) ijubljaiia, ponedeljek 14. maja 1934
Cena 2 Din
Upiaviiisivo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 245S.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
		
		
		
Ponedeljska izdaja
PoneueijsKa iruaja »juua» adukje. vsa V ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošt; prejemana Din 4.-, po r&znafiaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
VELIKODUŠEN DAR NJ. VEL. KRALJA Primorje manifestira
Nj. Vel. kralj Aleksander je poklonil novi beograjski dvor za
muzej umetnosti in arheologije
Veličastne manifestacije Nj. VeL kralju in Jugoslaviji ob pose tu naših parlamentarcev na Jadranu
Beograd, 13. maja. AA. Danes so odprli 6. pomladno razstavo v prostorih paviljona Cvijete Zuzoric. Svečani otvoritvi so prisostvovali v imenu Nj. Vel. kralja polkovnik Božič, prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, papeški nuncij Pelegri-netti, več senatorjev in narodnih poslancev, višje uradništvo, književniki, novinarji, umetniki itd. Ob 11. uri je razstavo otvoril prosvetni minister g. Ilija Šumenkovič z naslednjim govorom:
Gospoda! Po zaslugi uglednega društva Cvijeta Zuzoric nam je tudi letos bila dana prilika, da na 6. pomladni razstavi uživamo v delih domala vseh najboljših naših slikarjev in kiparjev. Ta razstava je samo ena v vrsti tolikih drugih, in vse te razstave so samo dostojne manifestacije nepretrgane intenzivnosti in nepretrganega umetniškega ustvarjanja. Obnovo našega nacionalnega političnega življenja je kronala ustvaritev naše velike nacionalne države, in kakor se vidi, je to imelo srečen vpliv na vse udejstvo-vanje našega naroda. Razširjenje našega nacionalnega obzorja pomeni za narod tudi trajno možnost za razširjenje obzorja tudi v vseh drugih smereh, predvsem na polju umetnosti. Največji del našega umetniškega ustvarjanja v srednjem veku pripada dobi, ko je cvetela najlepša umetnost v veliki Nemaničevi državi. L. 1904 se je vršila velika jugoslovenska razstava v Beogradu: ni dvoma, da je ta datum velikega pomena za umetniško življenje našega naroda. Ze takrat je začela na nacionalno političnem polju zoreti jugoslovenska misel in jugoslovenska politična aktivnost. V najhujših trenutkih svojega življenja, ko ni imel naš narod na razpolago nikakih sredstev za ohranitev svojega edinstva ta za napredek svoje bodočnosti, nam je
ta naš narod dal edinstven primer svojega stremljenja na polju umetnosti in kulture: našel je izhod iz vseh težav v umetniškem ustvarjanju, v poeziji, v svoji narodni poeziji. Ta naš narod je pa tudi imel v dobah svojega velikega državnega razvoja vladarje, ki so pokazali na kulturnem polju isto široko pojmovanje, ki jih je odlikovalo v vsem njihovem političnem delovanju. Saj vsi poznamo veliko umetniško prizadevanje Nemanicev, ki je našlo izraza v sijajnih umetniških zadužbinah.
Okolje, kjer danes govorim, najbolje čuti velik nedostatek naše prestolnice^ za umetniško ustvarjanje in umetniško vzgajanje množic. Naše veliko umetniško in arheološko blago je raztreseno v Beogradu po raznih in pogosto neudobnih prostorih. Nj. Vel. kralj, ki je zvest Nemanicevim tradicijam in je vedno kazal veliko zanimanje za kulturno življenje ter podpiral umetnost, je blagovolil odrediti, da se poslopje novega dvora v Beogradu porabi za veliki kraljev muzej umetnosti in starinoslovja; tam se bo uredila reprezentacijska razstava naših doslej razmetanih umetniških del. Ta plemenita odločitev našega vladarja bo dala nove in pomembne pobude našemu umetniškemu in kulturnemu svetu. Prepričan sem, da bo javnost sprejela ta kraljev muzej z velikim navdušenjem in z globoko hvaležnostjo. Sedaj se vrše dela za definitivno ureditev tega muzeja, pri čemer bomo deležni dragocenega sodelovanja Nj. Vis. kneza Pavla, velikega poznavalca muzejskih problemov, kar je najboljše poroštvo, da bo ta kraljevi muzej z velikim uspehom vršil svojo dvojno nalogo: umetniško in znanstveno vzgajanje vseh sloiev naroda z ene strani, gojenje znanosti na vseh področjih, ki so
Novo posredovanje Italije
Mussolini pristaja na zahteve po Jamstvih, če Francija sprejme njegov razorožitveni načrt in prizna nemško
enakopravnost
Pariz, 13. maja. č. V pariških političnih krogih se šarijo govorice, da namerava italijanska vlada ponovno sprožiti novo pobudo v razorožitvenih pogajanjiih. Italija bo skušala zinova posredovati met' Netmičijo in Francijo. Listi menijo, da je Musaolini pripravljen sprejeti znaten del francoskih zahtev po jamstvih, zato pa zahteva, naj Francija v celoti sprejme njegov razorožitveni načrt, po katerem naj bi velesile nekoliko skrčile svoje oborožene sile. Nemčiji pa priznale enakopravnost v oborožitvi. Splošno sodijo, da Barthou tudi tega italijanskega predloga ne bo sprejel.
O misiji nenušlkega razorožitvenega de-iegata Ribbemtropa v Londonu piše »L'In-Sormation«, čigar glavni urednik Fernand de Brinon ima dobre osebne zveze z njim, med drugim:
Hitler ima hude notranje politične boje na raznih področjih. Zapletljaji v raz-orožiitvenem vrprašanju so se tako po-osu-ilL da skuša najti državni kancelar pot k sporazumu. Ribbentrop je sondiral teren v tej smeri, z>di pa se, da ni imel nobenega uspeha.
Znani francoski vojaški strokovnjak general Bourgeois, ki je obenem senator za zgornje-rensko ozemlje alzaškega de-partementa, je objavil pregled sedanjega stanja nemške oborožitve Bourgeois pripominja izrecno, da podajajo te številke o stanju vojaštva in materijala samo delno sliko nemške oborožitve, ki je v resnici mnogo večja. Pri tem ugotavlja, da more Nemčija v primeru vojne takoj poslati v boj 25 do 30 divizij po 15.000 mož Vsaka teh divizij je najmoderneje oborožena s strojnicami, lahkimi in težkimi to-
[ povt, ©klopnimi avtomobili, letali itd. Po-I veljiniki višjih in nižjih činov bodo vzeti iz militariizdranih policijskih oddelkov ln n a rodno-s oci ali stični h napadalnih in obrambnih formacij, ki štejejo sedaj 1 milijon 200.000 mož ter so razdeljene v čete, polke, brigade in divizije. Njihova vojna oprema bo letos kompletna lz teli formacij se bodo ustvarili posebni kadri za približno 30 obmejnih zborov, ki imajo izključno nalogo, zagotoviti mobilizacije v lastni državi ter motiti mobilizacijo sovražnika. O oboroževalnem delu nem ške vojne industrije poroča Bourgeois, da je pod nadizor&tvom vojaških uradov. Zelo veliko je tudi število vojaških pilotov Bilo je ugotovljeno, da je bilo 1. 1932 iz-vežbanih nič manj kakor 300 letalcev Nemčija namerava postaviti še nadaljnjih 100 divizij ter v to svrho zopet uvesti Sfplošno vojaško dolžnost.
London, 13. maja. d. Reuterjev urad sporoča o uspehu Hendersooovega obiska v Parizu, da je več kot dvomljivo, ali je mogel Eden ponuditi francoski vladi jamstva za varnost kakršna smatra Francija za potrebna. Francoska vlada zahteva, da se vprašanja oborožitve na kopnem, na morju in v zraku oe smejo ločiti, ker jih smatra kot nerazdružljiva Kakor zatrjujejo, Barthou ni govoril o možnosti, da bo Francija zahtevala preiskavo nemške ponovne oborožitve. Hen-dersonov obisk je bil vsekakor francoski vladii dobrodošel kot prilika, da ponovno pojasni svoje stališče, vendar pa ni mnogo pripomogel k Hendersonovim poizkusom, da bi re&il razorožitveno konferenco.
Amerika proti svojim dolžnikom
Washington, 13. maja. AA. Ameriška
vlada je sporočila svojim dolžnikom, da pristaja glede na 15. junija zapadli obrok vojnih dolgov na delno plačilo, toda kljub ^temu bodo za njene dolžnike veljale določbe Johnsonovega zakona, ki prepoveduje vsako finančno transakcijo z državami, ki ne bi popolnoma izpolnile svojih obveznosti nasproti "VVashingtonu.
Ameriška žitna letina ogrožena
Washington, 13. maja d. Kmetijski minister Henry Wallace je izjavil, da Ameriki ne grozi nevarnost lakote, čeprav bo zaradi dolgotrajne suše letošnja pšenična žetev zelo trpela. Po vesteh s srednjega za-pada uničujejo neugodne vremenske- razmere vsak dan na milijone bušljev pšenice. Okoliščine za pomladansko žetev so vsak dan slabše in so po katastrofalni slabi letini 1. 1894. doslej najslabše. Sedaj ima Amerika še 260 milijonov bušljev presežka iz prejšnjih žetev.
Volitev predsednika ČSR
Praga, 13. maja. d. Ministrski predsednik Malypeter je poslal članom poslanske zbornice in senata povabilo na skupno sejo, na kateri se bo vršila volitev državnega predsednika. Seja je sklicana za 24. maja ob 9. dopoldne na HradCanih. Na dnevnem redu je najprej volitev predsednika republike, nato pa njegova zaprisega.
Ugrabitev petrolejskega magnata
London, 13. maja. AA. Iz Los Angelesa
poročajo, da je policija organizirala zasledovanje dveh razbojnikov, ki sta ugrabila bogatega petrolejskega magnata Uilitza. Ugrabila sta ga pred očmi mnogih gostov pri sprejemal, ki ga je priredil bogati Američan. Sredi najlepšega razpoloženja sta vdrla razbojnika v dvorano, odvedla milijonarja v avtomobil, ki je spodaj čakal, in izginila.
Pomoč za rudarske rodbine v Kaknju
Sarajevo, 13. maja. č. Odbor za pomoč r^db:n?m poresrečenih rudarjev v Kainj'-je zbral doslej 606.14J Din.
v zvezi z muzejem, z droge strani. Nate dolžnost je, da s hvaležnostjo podpremo visokega darovalca v njegovih namerah. Naše združeno prizadevanje bo brez dvoma služilo naši nacionalni kulturi in razvoju naše umetnosti.
Ko se zahvaljujem za tako lepo svečanost, mi je v veliko radost, da morem otvoriti 6. pomladno razstavo jugoslo-
venskih slikarjev in kiparjev.
*
V paviljonu Cvijete Zuzoric razstavlja 80 umetnikov iz vseh krajev naše države 250 del. Sporočilo prosvetnega ministra dr. Šumenkovica o poklonitvi Nj. VeL kralja, ki je že od nekdaj znan kot po-speševatelj naše umetnosti in vseh kulturnih dobrin jugoslovenskega naroda, so vsi prisotni sprejeli z velikimi ovacijami kraljevskemu domu. Novi dvor je, kakor rečeno, po dobrotljivosti Nj. VeL kralja določen v bodoče kot hram umetnosti m arheologije, predvsem pa kot središče vseh panog našega kulturnega življenja, ki so bile sedaj razcepljene in razmetane po raznih ustanovah brez celotnega pregleda. Za enkrat je to sanw začetek ši-rokopotezno zasnovanega načrta, ker bo tudi okoliš novega dvora prirejen primerno svojemu novemu namenu. Stari dvor bo ostal še v bodoče ohranjen za dvorske sprejeme in slavnosti, dočim je v načrtu na pobudo Nj. Vel. kralja določeno, da odpade ograja okoli novega dvora in da postane tudi park okoli njena dostopen občinstvu.
Ta velikodušna odločitev Nj. Vel. kralja bo izzvala najgloblji odmev ne samo v neposredni beograjski javnosti, nego v najširših krogih vsega jugoslovenskega naroda, ki vidi v njej nov dokaz mecen-ske naklonjenosti našega vladarja napram jugoslovenski umetnosti in kulturi.
Rirmunski in turški zunanji
minrier v Eoospradu
Beograd, 13. maja. p. Jutri prispe v Beograd rumunski zunanji minister skupno s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi bejem.
Mladinska organizacija JNS
Beograd, 13. maja- P- Tajništvo glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke je objavilo naslednji komunike:
Vodstvo JNS je imelo dne 11. t m. sejo, ki je trajala od 10. do 14. Pod vodstvom predsednika stranke g. Nikole Uzu-noviča je razpravljalo razen o delu v stran" kinih organizacijah tudi o poročilih sreskih in občinskih organizacij v zvezi z izdano okrožnico ter o političnih zborovanjih. — Sklenilo je opozoriti tudi na naslednje:
1.	Izvedeli smo. da se v mnogih krajih pojavljajo omladinci pod raznimi i ti eni. Zaradi tega smatramo za potrebno, da objavimo, da ie omladinec naše stranke samo oni. ki je pod zastavo »Omladrne JNS«. Vse druge omladinske organizacije ne pripadajo naši stranki, čeprav bi bila v njihovem nazivu tudi besda »jugoslovenska«.
2.	Vodstvo stranke je definitivno sprejelo statute »Omladine JNS«. ki jih bo tajni štvo glavnega odbora v kratkem razposlalo vsem strankinim organizacijam.
Obsodba vohuna
Beograd, 13. maja. AA. Državno sodišče za zaščito države je imelo javno razpravo proti Žarku Vasiču zaradi vohunstva v korist neke tuje države. Sodišče j*e Vasiča obsodilo na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic.
Pojasnilo glede šolnine
Beograd, 13. maja AA. Po pojasnilu finančnega minisitra se od 1. aprila 1934 neplačana šolnina poravna po določbah zakona, oziroma tar. št. 318. a taksne tarife, ki velja v trenutku, ko se šolnina plača, ne pa po zakonu, ki je veljal ob vpisu. Ce je bila šolnina pravilno plačana po prejšnjih zakonskih določbah, se smatra, da Je šolnina pravilno paravnana, čeprav je sedaj veljavna šolnina večja.
Kongres samoupravnih hranilnic
Beograd, 13. maja p. V Beogradu bo 20. t. m. dopoldne prvi kongres Zv*ze samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, popoldne pa kongres Zveze slovan. hranilnic, v kateri eo včlanjene češkoslovaške, poljske in u^oslovmske hranilnice. Oba kongresa ee bosta vršila v dvorani beograjskega občinskega doma.
Obsodba zaradi ponarejanja žel. voznih listkov
Novi Sad, 13. maja n. V petek je bila razglašena sodba v procesu zaradi ponarejanja železniških voznih listkov. Bivša bla-gajničarka na novosadski železniški poetA-ji Katarina Dejanovič je bila obsojena na 5 let ječe in izgubo državne službe. Ostala dva obtoženca Božidar Defranceschi in M. Galamboš sta bOa oproščena._
Ali si že član „V^d!fIkove družbe"?
flpnt, li. maja. Narodna poslanci im senatorji so kz Splita odtpotovali ▼ M a. kar-Oko. Vse vasi, mimo katerih so se peljali, so bile slavnostno okrašene, topiči so pokali, ljudje pa so jih navdušeno pozdravljali in vzklikali Nj. VeL kralju, Jugoslaviji in narodnim zastopnikom. Parnik je plul mimo Poreča in Baške vode ter je femalu prispel v Makarsko, kjer so narodnim zastopnikom priredili kar naj-svečanejši sprejem. Na obali je bilo vse črno ljudi z zastavicami in godbo. V imenu prebivalstva in občine je narodne poslance in senatorje pozdravil načelnik Barlieri. V Imenu narodnih zastopnikov se m« je zahvalil poslanec dr. Bogumdl Vošnjak. Nato so poslanci in senatorji pod vodstvom poslanca iz makar-skega sreza g. Maštroviča in načelnika Barlierija odšli v mesto. Ostali so v njem okoli pol ure in si ga ogledali, potem so se pa prisrčno pozdravljeni vrnili na ladjo.
Paradk je nato pospešil vožnjo proti Korčuli, kamor je priplul kmalu po 7. ari. Pri tem je vozil mimo Smokvic, rodnega kraja predsednika senata g- Tomašača, kjer je zbrano prebivalstvo posebno navdušeno pozdravljalo narodne zastopnike in burno vzklikalo Nj. Vel kralju, kra-
ljevskemu domra Ln veliki Jugoslaviji. Na Korčuli je narodne zastopnike pozdravila in sprejela velika množica ljudi z godbo na čelu. Poslance in senatorje je pozdravil načelnik Arneri z dobrodošlico. Odgovoril mu je narodni poslanec dr. Stojadd-novič. Ko so se gostje poslavljali <y* gostoljubnega otoka, jih je spet sprejela burja navdušenja.
Davi ob 4. je parnik odipdul s Koirčule proti Dubrovniku.
Dubrovnik, 13. maja. Narodni poslanca in senatorji so prispeli v grušiko luko davi ob pol 8. V pristanišču je zastopnike naroda pozdravil načelnik mesta senator dT. Mičič z zastopniki mestnih oblasti. Uradnega sprejema ni bilo, ker bo šele popoldne v Dubrovniku samem.
Dopoldne so si narodni poslanci ta senatorji ogledali mesto in njegove znamenitosti Pri obedu na ladji je srirala dn-brovniška mestna godba. Ob 14. so »e poslanci in senatorji odpeljali iz Dubrovnika na Lopud s parnikoan »šipan«.
Popoldne je posebna deputacija narodnih poslancev in senatorjev odšla k zaslužnemu narodnemu delaven SkoM Ar. Uocelinlju.
Z Lopud a je parnik odptal ob 1«. ta. bo v Dubrovniku ob 17.30.
Nov uspeh JNS
Pri ponovnih občinskih volitvah v metliški okolici je Jugoslovenska nacionalna stranka pomnožila svojo
mod
Metlika, 13. maja. Daaes so se vršile ponovne volitve v občini Metlika-okolica, ki je po številu prebivalstva ena največjih v Beli Krajini Prejšnje volitve dne 16. oktobra je upravno sodišče razveljavilo in zato so se danes ponovile. Zavedno nacionalno prebivalstvo je šlo tudi to pot odločno v boj ter je v polni meri izvršilo svojo dolžnost. Z narodnimi zastavami na čelu so prikorakali zjutraj napredni volilci v strnjenih vrstah na obe volišči, mnogi pa so se pripeljali na vozovih, ki so bili okrašeni z zelenjem in narodnimi zastavamL
Volilnih upravičencev je bilo 1858, glasovalo jih je pa 877. Oddanih je bilo za nacionalno listo, katere nosilec je bil g.
Martin Bajuk, član banovinskega sveta, 523, za opozicijo g. Nemanica pa 254. Izmed 24 odborniških mest je dobila nacionalna lista 22, Nemanič pa 2.
Volitve so potekle v sijajnem razpoloženju nacionalnih ljudi, ki so tudi sedaj kljub hudim gospodarskim razmeram, glasovali spontano za nacionalno listo in s tem manifestirali tudi za njene ideje. Zvečer se je zbralo kmetsko prebivalstvo iz okolice, pa tudi mestno prebivalstvo, ter priredilo g. Bajuku prisrčne ovacije. Nosilec kandidatne liste in narodni poslanec Dako Makar sta se volilcem prisrčno zahvalila za izraženo zaupanje ter apelirala na prebivalstvo, da vedno ostane pod zastavo nacionalne stranke.
Trgovski kongres v Skopi ju
Zakonodaja naj se preuredi za zaščito domačih produ-
centov in trgovcev
Skopi je, 13. maja. Včeraj dopoldne so je v Skopdju v Oficirskem domu pričel kongres trgovcev lz vse države. Zveso trgovcev za dravsko banovino zastopa g. Josip Kavčič iz Ljubljane.
Trgovci so na kaagresu predvsem zelo ostro nastopali proti kartelom. V obsežni razpravi so govorniki naglašali, da ao se znašli trgovci zaradi karte lov, pa tudi zaradi padanja kupne moči konziu-mentov v obupnem položaju. V veliki meri Jim Je Škodila tudi ukinitev kreditov in tesavriranje denarja, posebno hudo pa jih Je posredno prizadelo poslednje znižanje dohodkov državnega nradništva, ki Je bilo doslej njihov glavni konzument Na kongresu so izrazili željo, da bi »topili ▼ tesnejše stike z obrtniki ln industrije! Posamezni govorniki so tudi poudarjati, da se industrija ▼ Jugoslaviji razvija razmeroma v zelo ugodnih okoliščinah Zaščitena Je s carinami in drugimi takimi privilegiji. Ugotovili pa so, da
je industrija v pretežnem deta ▼ pokali tujega kapitala, ki se povrh vsega ne zadovoljuje z majhnimi dobički, marveč is spekulativnih razlogov ustvarja fcarteie i® tako inpropašča trgovino in obrt.
Obširno so se bavili tudi z načrtnim gospodarstvom. Ugotovili so, da Je tako gospodarstvo pri nas možno in potrebno.
Na današnjem zborovanju je bila na predlog predsednika odposlana Nj. Vel kralju vdanostna brzojavka, ki so Jo vsi prisotni »prejeli z žnvahnim odobravanjem in ovacijami kraljevskemu donm.
V resolucijah, ki so bile sprejete po obširnih referatih ln razpravah, »e navajajo razne želje našega trgovstra, predvsem pa po odipravi kartelov, po zaščiti domače produkcije, po reforma rasnih davčnih dajatev na pravičnejši sorazmerni podlagi, po prepovedi knodnjar-»tva, izvzemiši hišne obrti, v prvi vrsti pa, da se oe priznavajo tujcem privilegiji pred domačini.
Izmenjava dvolastniških posestev na madžarski meji
Kapošvar, 13. maja p. V smislu sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko, je oila danes izvršena izmenjava vseh dvolastniških posestev na jugoslovansko - madžarski mrji v Kapošvaru in okolici. V bodoče v tem eretJ ne bo več posestnika, ki bi imel svoje njive, vrtove in vinograd? na drugi strani meje. Izmenjavi posestev je prisostvovala kontrolna jugoslovensko - madžarska komi-siia.
Trošarina na cementne izdelke
Beograd, 13. maja p. Na osnovi čl. 48 zakona o državni trošarini je finančni minister določil, da se pobira na prectaefc.^izdelane iz cementa, trošarina v višini 108 Din za vsakih 100 kg. Ta trošarina se mora plačati takoj pri uvozu.
Iz zdravstvene službe Beograd, 13. maja č. Minister za socialno poSSkTfn narodno zdravje je ^enov* za rednega člana sanitetskega sveta dravske bam^dne v Ljubljani dr. Hugona Rotftča
Lafa°^delka za spolne boleznibolnišn^v
Mariboru, in sicer na mesto pok. dr. Frana Jankovi ča.
Za kinematografe Beograd, 13. maja. AA V zvezi z okrožnico državne filmske centrale od 20. aprila š 310 se opozarjajo lastniki kinov^ da se morajo odslej posluževati samo novib ob-Mcev za nadzorstvo pri predvajanju kuN turnih in domačih filmov Obrazce dobe oo centrale po Din 1. S tem izgube veljave prejšnji obrazci.
Zlet Ljubljanskega sokol* skega okrožja na Vrhniki dne 3* junija 1934
4568
muzej v katedrali
Sovjetska vlada je zaprla v Kijevu najstarejši ukrajinski hram, katedralo Sv. Sofije, kjer je po starem ustnem izročilu baje pokopan veliki knez Jaroslav Kijevski. Ko je bil Herriot v Moskvi, ga je povabila sovjetska vlada tudi v Kijev, kjer mu je pokazala katedralo Sv. Sofije, da mu dokaže versko strpnost v Rusiji. Herriot je prišel v katedralo baš, ko se je pričela maša. Katedrala Sv. Sofije je bila v rokah ukrajinske pravoslavne cerkve in službe božje se niso opravljale v nji v cerkveno-slovanske m jeziku, temveč v ukrajinščini.
Ker je bilo pa glavno mesto sovjetske Ukrajine premeščeno iz Harkova v Kijev, ni mogla tu več ostati tako velika in priljubljena narodna svetinja in^ tako je kijevski sovjet brezobzirno položil na njo svojo roko. Sklenil je, da preide katedrala v roke poljedelskega komisan-jata, ki jo preuredi v poljedelski muzej. Omeniti je treba, da spada katedrala Sv. Sofije med najstarejše ukrajinske svetinje
Hram slave v Skoplju
Ob konca meseca bodo v Skoplju na najsvečanejSi način posvetili „Hram slave", postavljen ob grobnici 3200 bojevnikov, padlih v osvobodilnih vojnah
Skoplje, 13. maja. AA. Za pravoslavne binkoštme praznike bodo v Skoplju mogočne nacionalne svečanosti. Prvi dan bo posvečen posvetitvi »Krama slave« na vojaškem pokopališču, pred katerim stoji grobnica, kjer počiva 3200 bojevnikov iz osvobodilnih vojn od 1. 1912. do 1918., padlih za svobodo naroda in domovine iz vseh krajev današnje Jugoslavije.
Pri tej priliki bodo posvetili v Ku&ko-vu v skopeljski črni gori spomenik pokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, zadnji dan proslave pa bo posvečen 401etnici skopeljske gimnazije.
»Hram slave«, ki je zgrajen kot cerkev, bo okrašen z dragocenostmi. Nj. Vel. kralj Aleksander je poklonil cerkvi iko-nostas iz oniksovega marmorja. Obzidje •bo okrašeno z reprodukcijami fresk iz raznih Nemanjišfcih zadužbin. Cerkev bo .podoba hvaležnosti vse domovine junakom lz vse Jugoslavije, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja. Spominsko kapelico v Kučkovu so zgradili tamkajšnji poljedelci iz lastnih sredstev. Postavili so jo na holmu, raz kateri je diven razgled po vsej suopeljski črni gori. Kapelica je obenem simbol nacionalne zavesti našega tamošnjega kmetovalca in dokument našega časa za državno in narodno edinstvo.
Proslava 401etnice skopeljske gimnazije (pade v isti čas kakor obletnica naših gimnazij v Carigradu in Solunu. Vsi ti tzavodd so bili za dobe našega robovaoja a ve tilniki naše kulturne in nacionalne »vesti na jugu pred 1. 1912.
Vse tri proslave, notranje Idejno zdru- ! žene v enoto, bodo hkratu mogočna ma- j nifestacija naše državne skupnosti. Počastitev naših padlih herojev bo združena obenem z veliko vojaško svečanostjo. Svečanosti bodo tudi manifestacija naše moralne in vojaške sile, ki naj vsemu svetu pokaže, da je Jugoslavija silna in močna država, vseskozi zedinjena in nacionalna, Ki ji načemje vzvišeni vladar kralj Aleksander, ki je sam osebno sodeloval v vseh vojnah za osvoboditev in zedinjenje od 1. 1912 do 1918.
Svečanosti se bodo pričele na pravoslavno binikoštao soboto dne 26. t. m. popoldne. Najprej bo v »Hramu slave« služba božja, ki jo bo opravil Nj. Sv. patri-jarh Varnava. Nato bodo položili v grobnico kosti naših junaikov. To svečano dejanje narodne pietete bo pozidravilo 21 topovskih strelov.
V nedeljo 27. t. m. ob S. zjutraj bo v novi cerkvi svečana Jutranjica, bi jo bo daroval patrijarh Varnava. Nato bo ob 7. zjutraj patrijarh posvetil novo cerkev.
Ob 8. bo prva slavnostna arhierejska služba božja v novem »Hramu slave«. Ob 9.30 bo patrijarh Varnava posvetil grobnico v kriiptii »Hrama slave«. Pri tej priliki bo najprej govoril patrijarh, sa njim pa bo povzel besedo poveljnik III. anmijsne oblasti general Nedič. Za
generalom bo govoril omladinec iz južne Srtiije, za njtiim učenec skopeljskih srednjih šol, ki bo deklamiral Santičevo pesem »Kumanovo«. Sledil bo pevski nastop zbora srednješolcev. Nato bo govoril neki bojevnik in za njim neki bojevniški poveljnik, ki bosta proslavljala svoje padle tovariše. Vse te govore bo prešinjal , duh hvaležnosti, ki jo čuti vsa naša domovina do naših padlili junakov.
To sodelovanje med bivšimi bojevndkl, nekdanjimi tovariši nesmrtnih Junakov, omladlno ter šolsuco deco bo simbol za sedanjost in bodočnost: država je večna in trajna in eno pokolenje jo mora izročati drugemu pokolenju kot primer požrtvovalne ljubezni za skupno domovino in za častno življenje.
Svečanost bodo nato spet pozdravili topovi, z višave pa bodo metala letala dveh polkov cvetje na vojaške grobove.
Poleg »Hrama slave«, kjer so grobovi ših zavezniških vojsk, ki »o se »kupno z ših zavezniških vojsk, ki so se ob rami z našimi četami borili za svobodo in zedd-njenje Jugoslavije in Jugoslcvenov.
Od 11. do 12. bo velika vojaška parada, pri kateri bodo sodelovale vse vrste orožja in pri kateri pribiti bo mogoče videti tudi naše moderno močno orožje.
Ob 13. bo svečan banket v veMkl dvorani Oficirskega doma, ki se ga bodo udeležili zlasti naši stari bojevniki z našimi častniki in drugimi uradnimi zastopniki.
Na podoben način bo proslava v Kuč-
ikovu istega dne popoldne. Gostje bo Jo odlšli ia Skopija z avtomobili ob 15.30 in bodo ob 16. prispeli v Kučkovo, kjer jih bo najprej pozdravil pred vrati samostana sv. Gjorgja, stare zadužbine kralja Milutina, narodni poslanec tega sreza Veljko Veljkovič in predsednik občine Svitanovič. Ob 16.20 bo posvetitev kapelice s službo božjo, po kateri se bodo gostje vpisali v spominsko knjigo. Po ogledu nove ljudske šole kralja Aleksandra 'I. se bodo gostje vrnili v Skoplje.
Dne 28. t. m., na pravoslavni binkoštni ponedeljek, bo tretji dan svečanosti: proslava 401etndce skopeljske gimnazije. Pri proslavi bodo sodelovali bivši ln sedanji učitelji zavoda in bivši in sedanji učenci. Svečanost se bo pričela ob 10.30 s posvetitvijo spominsKe plošče, na kateri so vdolbena imena zaslužnih profesorjev im učencev, padilih za zedinjemje domovine. Prvo ime je mitropolita Vi-kentija, nakar slede imena drugih narodnih in kulturnih delavcev in profesorjev zavoda. Pri tej priliki bo govoril ravnatelj gimnazije Zatirovič, ki bo orisal preteklost zavoda in njegov pomen za kulturno in narodno prebujenje našega Juga. Nato se bodo gostje vpisali v spominsko knjigo. Ob 15.15 bo svečana seja profesorskega Zbora, nato pa koncert učencev.
S tem bodo svečanosti zaključene.
Pevske svečanosti v Celju
Proslava 40 letnice Celjskega pevskega društva in odkritje spominske plošče skladateljem Ipavcem v St Juriju ob južni železnici
Celje, 13. maja.
Celjsko pevsko društvo je ob priliki svoje 401etnice priredilo sinoči slavnostni koncert, ki je b'.l izredno lepo obiskan. Pri odmoru so društvu čestitali k jubileju g. dr. Švigelj za Hubaoovo pevsko župo, g. Završan za ljubljansko Glasbeno Matico in g. Sancin v -menu celjske Glasbene Matice. Društvo je prejelo tudi več lepih ven-cev.
Danes dopoldne pa je bilo svečano od-kritze spominske piošče skladatelju Ipav* cu na rojstn hiši v Št. Juriju ob južni železnici. Goste je pozdravil in čestital dru štvu k jubileju šentjurski občinski predsednik g. Crctnik. Obenem se je tudi zahvalil Ipavčevi pevski župi, ki je vodila priprave za odkritje. Pri slavnosti sta govorila preds?dnik Ipavčeve župe protesor g. M trk in sk'adatelj g. dr. Schwab, nato pa je profesor g. Mirk izročil krasna spominsko ploščo v varstvo občinskemu predsedniku. Sledili sta še blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik skladateljem Ipavcem in poklonitev spominu Josipa in
Benjamina Ipavca na pokopališču.
Gostje so se potem odpeljali v Celje, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje Celjskega pevskega društva. Predsednik društva g. Fink je pozdravil goste iz Ljubljane, Maribora in Celja in zastopnika oblastev, občin m prosvetnih društev.. Nj. Vel. kralju kot pokrovitelju Pevske zveze je bila odposlana vdanostna brzojavka, g. ministru prosvete pa pozdravna. Ko je zbor odpel državno himno, je predsednik g. Fink govoril o delu društva, a g. dr. Rajh je podal pestro zgodovino tega najstarejšega spodnještajerskega slovenske ga pevskega društva. Po številnih čeztit-kah, izrečenih jubilantu, je g. Fink izročil štirim članom diplome. JPF za več ko 20 letno nepretrgano delovanje pri društvu.
Popoldne je bil v Celjskem domu velik koncert Ipavčeve župe, na katerem je sa delovalo 11 pevskih zboroov in 450 pevcev in pevk. Zvečer je bil družabni večer Mesto Celje še ni doživelo tako veličastne manifestacije in afirmacije slovenske pesmi.
Mariborski dogodki
Maribor, 13. maja.
Zlbor malih harmonikarjev se je v soboto zrvečer po sijajno uspelih nastopih v drugih mestih predstavil Mariborčanom v popolnoma razprodani dvorani Uniona. Mali harmonikarji so nastopili
x Istim sporedom kakor drugod in so bili deležni velikega odobravanja za svoja izvajanja. Zbor je vodil profesor švajger.
Danes dopoldne je bil na tezenskem vežbaiišču svečan
krst brezmotornega Jadralnega letala, ki ga je zgradila jadralna sekcija mariborskega Aerokluba. Na vežbaiišču je bilo precej ljudii, ki so z zanimanjem sledili obredu in polzkusnemu letanju. Letalo je dobilo ime »Vrana« in bo odslej naprej delalo družfbo »Kobilici«.
V kavarni Central pa se Je odigralo dopoldne
prvo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Maribora.
Po štiriurnem boju je bila odločena samo ena partija. Lukež je v meranski obrambi kot črni porazil Strnišo. Partiji Ostanek-Lešnik in Stupan-dr. Lipaj sta bili prekinjeni v nejasnih pozicijah. Le Kukovec ima dobljeno partijo proti Lob-kovu. Preloženi sta partiji Kramer-dr. Grolec in profesor Sila-Fišer. Turnir, ki je pod vodstvom dr. Daneua, zbuja med tukajšnjimi šahistl mnogo zanimanja. Prihodnje kolo se bo igralo v sredo ob 20. istotam.
Popoldne Je priredil na svojem letnem telovadflšču.
Sokol Maribor lil svoj prvi letoSnjl Javni nastop,
ki Je zelo dobro uspel. Na lepo okrašenem tekmuHšču se je aflbralo precej so-
kolstvu naklonjenega občinstva. :\avzoč-ni »o bili tudi sreski načelnik dr. Sene-kovič, maglstratni ravnatelj Rodošek, sa-vezna načelnica sestra Skalar jeva, poveljnik pod oficirske šole polkovnik Put-nikovič, člani župne uprave in župnega tehničnega odlbora, ravnatelj trgovske akademije Dolenc, upokojeni šolski inšpektor dr. Poljanec in zastopniki sosednih bratskih društev. Nastop je pokazal lepe sadove sistematične sokolske vzgoje in napredek velike družine Sokola III.
Mednarodni šahovski turnir
v Budimpešti
Budimpešta, 13. maja.
V	VIII. kolu je Flohr v krasni igri po 45 potezah premagal Frydmana, Lilienthal dr. Treybala. Dr. Vidmar je remiziral prijateljski gambit s PiTcam. Partija Rethy-Eliskases je bila prekinjena, istotako igra Sterk-Andrej Steiner. Dr. Tartakover je remiziral s Stahlbergom, Griinfeld z Lajo-šem Steinerjem. Havasl je gladko porazil Thomasa. Prekinjena partija Steiner-dr. Tariakower je končala remis.
V	IX. kolu je doživel naš velemojster dr. Vidmar svoj drugi poraz. Izgubil je namreč proti slabotnemu Frvdmanu Vasja Pire je premagal nadarjenega mladega madžarskega mojstra Rethyja, ki je vodil do šestega kola. Rethy je obenem doživel s tem svoj prvi poraz. Nadaljnja senzacija IX. ko'a je zmaga madžarskega mojstra Steika ne d velemojstrom dr. Tartakowerjem. Flohr je premagal dr. Treybala, Andrej Steiner Ha" vasija.
Stanje po IX. kolu: Lilienthal 5 in pol. Pire in Flohr 5 in pol, Griinfeld 5, Fryd-man 4 in pol (1), dr. Vidmar 4 in pol, Rethy
4 (2), L. Steiner ln Stahlberg 4 (1), Elie-kases 3 in pol (2), dr. Tartakower 3 m pol (1), Havasi 3 in pol, Sterk 3 (2), dr. Trey-bal 3 (1), Thomas 3, Andrej bteiner 2 (3).
Direktor mednarod. urada dela g. Butler v Ljubljani
Z zagrebškim brzim rUkom je včtraj prispel v Ljuol'£uO direkt-. r mednarodnega urada dela v Žene'-' g HarcM Bereslord Butler, naslednik pos.- ne^a Alberta Thomasa. Spremija a ga nač.Nn k m;n;strstra za socialno Doatiko g. Jercm č ir. generalni tajnik centr.ilc d_\avik h zbornic g. dr. Zivko TopaloviČ. Na postaji s 5 pozdravili odličnega gosta zastopnik banske uprave, načelnik oddcika za socialno politiko g. dr. Karlin in inipektor g. Guštin, predsednik Delavske zoormce g. Sedej in tajnik g. Cratnik, za mestno občino direktor g. Jan-čigaj, za Zbo>-uico za TOI g. dr. Pless, predsednik OUZD g. Tavčar, zastopnik Trgovske bolniške blagajne podpredsednik g. Joško Zemljio, predsednik pomočniškega zbora g. Miiicer, zastopniki Zveze indu-strijcev gg. inž. Suklje, dr. Golia in inž. Boris Hribar, tajnik Pokojninskega zavoda g. dr. Kstl, injn.k NSZ g. Kravos, zastopnik Zveze društf- privatnih nameščencev g. Ladislav Cargonja, skupina predstavnikov poedinih ljubljanskih nameščenskih organizacij in drugi.
Po prihodu 'e odšel g. Butler na bansko upravo, kjer ga je v odsotnosti bana sprejel podban g. dr. Pirkmajer, nato pa na magistrat, kjer g« je sprejel župan g. dr. Puc. Nato je imel konferenco s predstavniki delodajalcev v zbornici za TOI, kjer ga je v zadžanojti predsednika pozdravil tajnik g. dr. Pless. G. inž. Šuklje je v daljših izvajanjih obrazložil g. direktorju gospodarski in socialni položaj v dravski banovine in stališče delodajalcev nasproti socialni zakonodaji. Po konferenci je posetil g. Butler Pokojninsk' zavod, da se informira o položaju pokojninskega zavarovanja nameščencev.
Popoldne se je g. Butler odpeljal z avtomobilom na Bled.
Po povratku z Bleda se je ob navzočnosti številnih de'avskili zaupnikov in odbornikov nameščenstcib strokovnih organizacij ter ostalega cbčin?ta vršil v Delavski zbornici oficielni surejein g. Butlerja, ki je prispel v dvorano v spremstvu centra'neg* sekretarja Delavskih zbornic g. dr Zlvka Topaloviča in načelnika iz ministrstva z« socialno polrriko g. Dušana Jeremiča. Moški zbor »Grafike« je najprej zapel delavsko himno, nati je pa gosta pozdra*il predsednik Delavske zbornice g. Ljjz« Sedej, ki je v svojem govoru orisal položaj delavsta • naši državi in težke gospodarske pri:ke m izročil g. diretorju ▼ spomin anglcš.-u prtvod Cankarjeve zgodbe: »Hlapec Jernej m njegova pravica-
Direktor B r '.er se je v angleškem jeziku zahvalil za prisrčen soTejem in izroc ai dar, zatem pa je v daljšem govoru prikazal pomen Mednarodnega urada dela v Zs" nevi in njegove delovanje in napor za ureditev delavskih mezd po vsem svetu. Na vzhodu Evrope s? je prepričal, da čft'ia urad še veliko delo, ki ga je treba nujno izvršiti. Razum?, zakaj je bil pokojni direktor Meda. ura*oa Albert Thomas Uk.o velik prijatelj Jugosiovtnov, ki so pokazali resno voljo za sanacijo domačih soci" alnih razmer. Mednarodni urad dela je izdelal pogodbo, po kateri so aoločene delavske mezde. Ta konvencija da je porok za dostojno višino mezde in se je v Angliji dobro obnesla. Direktor Butler je končno pozval zboro/e c«», naj ne izgube nad« ▼ končni uspeh socialne politike.
Po govoru g. Butlerja so pevci »Grafike« zapeli pod vodstvom B- Dachsa troje pesmi, nakar je bil sprejem zaključen.
Danes se direktor Butler vrne ▼ Ženevo.
Padavine in stanje rasti v dravski banovini
Ljubljana, 12. maja
Po mnogih pokrajinah naše države j« nastopila huda suša. samo zapadni del kraljevine je imel v aprilu obilo padavin, oso-bito kraji v dravski banovini. Pa tudi v dravski banovini so bile padavinske prilike različne Poučna je primerjava padavin v posameznih delih Slovenije So kraji in pasovi ki so imeli aprila izredno mnogo dežja, drugi kraji pa so bili spet deležni le malo mokrote. Nastopila je ponekod celo suša. ki je močno ovirala rast.
Obilo dežja sta imela ljubljanski pas od Notranjske preko Ljubljane tja do Gornjega grada in pa Gorenjska. V prvem pasu je padlo aprila povprečno 130 do 180 m/m pa tudi več dežja.. Mnoge bo zanimalo, kakšne padavine zaznamujejo v aprilu posamezni kraji v ljubljanskem pasu. Imeli so Ljubljana 205.4 m/m (najviS-ja padavina v zadnjih 5 letih), nekaj kilometrov proti jugu ležeče Želimlje pod Ku-reščkom samo 52.2 m/m. Vrhnika 97.6 m/m in Horjul 87.2 m/m. Ostali kraji so bili v tem pasu deževnejši, tako Ziri s 164.1, Rovte s 130.5, Gor Logatec s 128.5, Plapi-na pri Rakeku s 119.6 in Cerknica s 130.7 m/m dežja. Od Ljubljane proti severovzhodu sta imela Kamnik 89.9 in Gornji grad 119 m/m.
Se več padavin so imeli v aprilu kraji na Gorenjskem, kjer je bil v Bohinju dosežen pravcat rekord. Položaj na Gorenjskem je bil aprila naslednji: Škofja Loka 70.5, Kranj 101. Jesenice 194.2. Bled 154.3, Dovje-Mojstrana 214.3. Rateče - Planica 235.3 Bohinjska Bistrica 257.3 izvir Savice Bohinjke 3536. Jezerski vrh 178.3, Železniki 183.5 in Trata v Poljanski dolini 157.8 m/m.
Povsem drugo sliko v pogledu padavin kažejo kraji na Štajerskem, v Prelcnurju in na Dolenjskem. Prekmurje je močno trpelo zaradi suše, kajti tam je bilo aprila in v začetku maja najmanj dežja. Na Štajerskem so aprila zaznamovali prav nizke padavine: Celje 35.6. Trbovlje 56, Maribor 19.7, Slovenjgradec 49 5, Sv. Ana v Slovenskih goricah 9.1, Ormož 19.1, Pti«J 18.2, Murska Sobota 13.9 in Lendava 11.9 m/m. Na Dolenjskem so imeli: Grm-Novo mesto 16.4, Stari trg ob Kolpi 38.3, Adle-šiči 19, Kočevje 63.1, Ribnica 48.1, Črnomelj 17.1, Krško 16.1, Kostanjevica 17.9 in Trebnje 21 m/m.
Po podatkih kmetijskega odseka banske uprave je bilo stanje posevkov in raznth kultur v začetku tega tedna naslednje:
Ozimine (pšenica, rž in ječmen) so bile pozimi predolgo pod trdo sneženo in ledeno skorjo Po večini (zlasti tujerodne pšenice) so trpele zaradi snežne plesni in gnitja. Kraji v srezih Lendavi, Novem mestu in Ljubljani so trpeli tudi zaradi miši.
JuSnozapadni deli banovin« so ▼ marcu trpeli tudi zaradi povodnji in ▼ zadnjem času zaradi suše. Zato je stanje ozim>n manj povoljno. Krompir je ponekod v banovini zelo slab zaradi slabega semena. Trave in druge rastline za krmo so ponekod precej redke in obetajo skromen pridelek. Na sadnem drevju, ki je v izredno toplih dnevih druge polovice aprila začelo prav zgodaj cveteti, je cvetoder napravil obilo škode. Pozimi je po drevesnicah in drugod pozeblo mnogo dreves. — Vreme je bilo v začetku maja precej iz-premenljivo. So kraji, kjer je bilo obilo dežja, drugod pa so tudi v začetku maja občutili sušo. Zadnje dni se je v mnogih krajih položaj izboljšal, ker je deževalo.
Tivoli - otroški park
LJubljana, 10. maja.
fl-voje čase so se ljubljanski očetje in matere pogosto pritoževali, po tisku in po anontimnih pismih, ki so Jih naslavljali na upravo mestnih vrtov in nasadov, da manjka v Tivoliju primernega kotička za otroški park in igrišče. Prav to, kako glasno se je neprestano Javljala zahteva, d<a mora Tivoli služiti v prvi vrsti otrokom, Je najznačilnejše za dejstvo, da je Ljubljana mesto malih ljudi, mesto očetov, manric in otrok, mesto uradmišikSh družin, ki imajo po hišah pač svoja stanovanja, ki jim pa privatno manjka koščka drvorišča, trave in solnca, na katerem bi se njihovi malčki lahko razigrali do radosti in zdravja. Znano je, da velja med velikim delom ljubljanskih hišnih posestnikov pravilo, da so zaželene v hišo »samo stranke brez otrok«, in značilno Je, da se ravna po tem geslu tudi pretežna večina posestnikov in posestnlc, ki se sicer strogo drže katoliških načel. Pri takšnih naamerah Je skoraj vsa skrb za to, da pridejo otroci v mestu do solnca, zraka ln svobode, pripadla mestni občini. Ravnateljstvo mestnih nasadov je razumelo to živo potrebo in tako opažamo, da Tivoli v celoti postaja v pravem pomenu besede otroški park
Pred nedavnim časom je ravnateljstvo mestne vrtnarije odprlo kostanjev drevored, ki teče ob igrišču društva »Atena« od železnice do tivolskega gradu, za otrobe. PTav talko je te delj časa služil otroškim igram naead, ki se nahaja levo od glavnega drevoreda. Tu Je mestna vrtnarija vsako leto nasula kup peska, s katerim so se otroci lahko po mili volji igrali-Razume se, da otroci sredi parka s peskom nlao počeli ravno dobrih del. Raz-našaii so ga okrog, posipali so z njim rožne grede In v svoji nedolžni fantaziji so iz svojih kangllc pogostokrat z njim zalivali rože. Kljub temu pa se vodstvo mestnega vrtnarstva zaveda, da se otroci brez peska v parku ne morejo igrati. Zato so letos dejald v načrt, da zgradijo sredi tega nasada majhen betonski rezervoarček, v katerega bodo nasull nekaj kubičnih metrov peska. Ta betonska ograja bo svobodo ljubljanskih otrok najbrž prikrajšala ravno za toliko, da se bodo z veseljem Igrali okrog nje in da peska ne bodo raznašali po gredah.
Razen tega nasada služi v zadnjem času otroškim igram tudi novi park, ki leži med Lattermanovim drevoredom in železniškim tirom. V bližini tega nasada leži trtaotmi travnik, ki se razprostira za bivšim tivolakim buffetom. Ta travnik dolgo časa ni služil nobenemu določenemu namenu. Ob deževnem vremenu se je zlasti v njega spodnjem delu zbirala nekakšna močvara, ker je bil travnik nasproti drevoredom in kanalu, ki teče pod njim, malo preglobok. Pred dnevi so delavca mestne vrtnarije pričeli dovažatl nanj prst, da ga ndvelirajo s cestami, ki tečejo okrog njega, in da ga tako rešijo močvirja. Travnik bo v novi oblaki ravno toliko padal proti kanalu, ki teče ob Lattermanovem drevoredu, da se bo voda zlahka odtekala z njega. Ko bo travnik urejen, bo izročen otroškim igram
Tako a« naš Tivoli zmerom bolj smotrno ureja ▼ otroški park. Korist, ki Jo bo imelo od tega ljubljansko prebivalstvo, je toliko večja, ker so otroci po mestnih hišah v resnici preveč zaprti med zidove ln Jim manjka solnca in narave še celo tam, kjer razpolagajo hišni gospodarji za svoje zasebne potrebe s celimi parki ln vrtovi okrog privatnih hiš.
Nevarna pustolovca
Ljubljana, 11. maja
Meseca februarja letos sta prispela v Ljubljano neki Anton Cačkovič iz Samo-bora in Zlatko Drugovič iz Zlatara, ki sta pohajala nekaj časa po mestu ter iskala zvez z gotovim smotrom. Ze popreje sta pohajala po raznih delih Hrvatske, kjer sta spravljala v denar plakete iz mavca, predstavljajoče Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Ponujala sta plakete za prav čedne zneske in se slednjič, ko sta obrala hrvatske kraje, obrnila proti Sloveniji. Tu sta se predstavila nekim dijakom tudi za visokošolca in se tako vtihotapila v prostore akademskega združenja. Pojavila sta se s predlogom, da bosta odstopila zoru-ženju, če jima da svoje priporočilo za prodajanje plaket, po 15 Din od prodanega komada. Odbor združenja jima je res izdal priporočilo s štampiljko. Cim sta imela navihanca priporočilo v rokah, sta se takoj podala na posel in pričela z razpro-dajanjem plaket. Svojo delavnico sta Imela v nekem ljubljanskem hotelu, kier sta sproti lahko odlivala plakete, ki sta jih potem prodajala po 200. pa tudi po 300 m celo več dinarjev raznim strankam v Ljubljani, pa tudi v Celju, Mariboru ter po raznih drugih mestih in trgih. Strankam sta pripovedovala, da gre čisti dobiček za prodane plakete akcijskemu odboru za postavitev univerzitetne knjižnice, drugič pa sta govorila, da oddajata denar temu ali onemu visokošolskemu združenju. Kamor sta prišla navihanca, povsod sta imela prav lahko delo. Obiskala sta najrazličnejše visoke osebnosti, med drugimi tudi ljubljanskega in pa mariborskega škofa ter prejela lepe zneske. Iztržila sta tekom časa nad 20.000 Din. Združenju, od katerega sta dobila priporočilo, sta tekom mesecev oddala le nekaj nad 1500 Din, dočim sta ostal« velike zneske seveda enostavno zapravila
Posli bi jima še nadalje uspevali, če se ne bi pričeli slednjič zanimati natančneje za oba nekateri člani dijaškega združenja, pa tudi člani akcijskega odbora za postavitev univerzitetne knjižnice. Ti so zadevo slednjič prijavili varnostni oblasti, ki je oba pustolovca aretirala šele sedaj po njuni vrnitvi z dežele v nekem hotelu na Sv. Petra cesti, kjer sta imela svoin delavnico in stanovanjsko sobo.
Gibanje JNS v imarskem srezu
Tudi v minulem mesecu je bilo gibanje JNS v našem srezu prav živahno. Narodni poslanec g. Vekoslav Spindler je imel od 14. aprila naprej več zborovanj, deloma v zvezi z občnimi zbori občinskih organizacil JNS.
V	soboto 14. aprila je M v Šmarju sestanek občanov iz trga, ki so si v smislu statuta JNS za novo ustanovljeno trško občino ustanovili svojo občinsko organizacijo JNS pod predsedstvom agilnega in iniciativnega trškega župana g- dr. Lorgerja.
V	nedeljo 15. aprila zjutraj po maši je bilo v Spornovi dvorani v Rogatcu javno zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 200 oseb iz trga in okolice, nato pa občni zbor občinske organizacije JNS, kateri na čelu stoji zopet dosedanji predsednik podžupan g. Gaj ser.
V	četrtek 19- aprila je bil na verandi hotela »Solnce« v Rogaški Slatini lepo obiskan občni zbor občinske organizacije JNS za zdraviliško občino, ki je za predsednika ponovno izvolila g- dr. Koltererja.
V	nedeljo 22. aprila se je zbralo po maši v šoli v Polju pri Podčetrtku nad 200 zbo-rovalcev pod vodstvom bivšega župana in predsednika občinske organizacije JNS g. Jakopina, ob 15. pa v šoli v Pristavi okrog 100 zborovalcev.
Na vseh zborovanjih je narodni poslanec g. Vekoslav Spindler poročal o položaju, o gospodarskih ukrepih vlade, o delu v Narodni skupščini in o drugih aktualnih vprašanjih, odgovarjal pa je tudi na razna vprašanja zborovalcev ter sprejemal želje in pritožbe. Pritožbe se v glavnem tičejo davčnih bremen, ki so za sedanji položaj naše vasi absolutno neznoslliva-
Na shodu v Rogatcu so bile pa izre-Cene tudi težke pritožbe glede propadanja domače industrije brusilnih kamnov, in je narodni poslanec obljubil, da bo sklical posebno anketo. Na njegovo prošnjo je g-sreski načelnik sklical anketo za ponedeljek 23. aprila v Rogatec. Na anketi se je obširno in temeljito razpravljajo o vzrokih, ki so krivi propadanja te industrije in s tem vedno večje bede med narodom okrog Rogatca, ki je bil navezan na obstoj te industrije. Storjeni so bili konkretni sklepi, ki so predloženi merodajnim mestom.
Prvenstveni turnir sabljačev
V	eni izmed najlepših dvoran Ljubljane, v dvorani Trgovskega doma, so se vršila tekmo van.a naših, mariborskih in zagrebških sabl.ačev za prvenstvo dravske bano-vine.
Sabljanj« je pri nas še mlad šport Prvič se je pričel gojiti pred petmi leti, ko je ustanovila Ilirija sabljaško sekcijo, katere vodstvo j« prevzel podpolkovnik v pok. g. Cvetiko. Kot učitelj mladih sahljačev je spravil g. Cvetko sekcijo na tako stopnjo, da zavzema Ilirija vodilno mesto v sablja-škem športu Jugoslavije. Njena moč leii v floretu, to je orožju, ki zahteva največ šo-1« in pri katerem pride tehnično znanje sabljača najbolj do izraza. Napredek iliri-janskih borilcev v tem orožju nasproti ostalim klubom v državi, ki imajo svoje inozemske poklicne mojstre ter člane boril-ce, ki se vežbajo že 8 do 10 let, se je pokazal na lanskem prvenstvu Jugoslavije v Mariboru, kjer so si Idirijani osvojili dam-sko prvenstvo in prvenstvo gospodov-se-niorjev.
Na nedeljskem turnirju, katerega pokrovitelj je bil naš župan dr. Puc, se je zbralo mnogo prijateljev tega viteškega športa. posebno mladine ter mnogo dam. Vsi gledalci so z napetostjo spremljali posamezne borbe prvakov. V prvi vrsti nastope državnega prvaka Podhraškega (člana Concordie iz Zagreba) ter obeh najboljših Ilirijanov Pengova in Koršiča. Posebno je ugajala borba Pengov-Koršič, kjer sta oba pokazala svoje odlično znanje. Končala se je rezultatom 4:5 v prid Pengova. Borba Podhraški : Koršič bi bila postala kmalu senzacija. Koršič je vodil nasproti državnemu prvaku 1:4. »Planšo« so takoj obkolili številni gledalci ter v popolni tišini čakali, kdaj bo padel odločilni »tuš«. Toda rutinirani Podhraški se je kmalu znašel, v 1 minuti izenačil na 4:4 ter v naslednji minuti zadel s 5 zadetkom nekoliko nepazljivega Koršiča. Najboljši izmed naših je bil Marjan Pengov, ki ima odlično šolo in je na poti. da postane eden izmed najboljših floretistov države. Njegovo -boren}« je bilo najkorektnejše ter se ne da primerjati z borenjem zagrebških borilcev, ki jih po znanju daleč nadkriljuje. Kakor vsem Ilirijanom. manjka tudi njemu le n/» tine, ki si jo bo pridobil edino na mednarodnih turnirjih. S posebno lahkoto Je premagal z rezultatom 1:5 prvaka savske banovine Tretinjaka, o katerem se je govorilo, da je v odlični formi, česar pa ni mogel pokazati v Ljubljani.
Rezultati turnirja so bili:
Dame Juniorke (4 tekmovalke): 1. Sok, 2. Pechein, 3. Mudrinič. vse Concordia, Ilirija ni postavila nobene dame, ker ju-niork začetnic nima. — Floret JuniorJi (7 tekmovalcev): 1. Radovič (Concordia), 2. Prezelj (Ilirija), 3. Reichenfed! (Maka<bi). — Floret seniorJi (7 tekmovalcev): 1. Podhraški (Concordia), 2. Tretin.iaik (Concordia), 3. Pengov (Ilirija). Tretinjak Je postal drugi, ker je imel v končnem zbiru l zadetek manj od Pengova. — Sablja JuniorJi (4 tekmovalci): Radovič (Concordia), 2. Pengov (Ilirija). 3. Mandeljc (Ilirija). — Sablja senioril (9 tekmovalcev): 1. Podhraški (Concordia). 2. Stein (Makabi), 3. Pintari6 (Concordia). Ilirija ni nastopila, ker nima sabljačev seniorjev. — Meč lu-ntorfi (5 tekmovalcev): L Koršič (Ilirija). 2. inž. Arnstein (Makabi), 3. Radovič (Concordia). — Meč seniorJi (5 tekmovalcev): 1. Tretiniak (Concordia), 2. PodkraJkl (C), a Stein (Makabi). ttirija afera« Molortev v meču.
Impozantno slavje
zdravilišča v Topolšici
Topolšica, 13. maja.
Danes popjldne se je obenem z zaključkom prvega Jugoslovenskega protituber-kuloznega ko igresa vršila v našem zdravilišču otvoritev novega doma »Mladike« s svečanostmi, vekršnih ta čudovito lepi kot Šaleške doline najbrž že dolgo ni dožive!. Vsa dolina od Šoštanja do sanator.ija je bila v nacionalnih zastavah. Otvoritvi, ki se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, so prisostvovali tudi dvorna dama ga Tavčarjeva kot zastopnica Nj. Vel. kraljice, ban dr. Marušič, generalni inšpektor ministrstva za narodno zdravje dr. KuHn kot zastopnik resornega ministra, lavantinski knezoškof dr. Toma-žič, sanitetni eferent pri komandi dravske divizije podpolkovnik dr. Stojilovič za komandanta divi «ije, sreski podnačelnik dr. Potočnik iz Slovenjgradca, predsednik ju-goslovenske protituberkulozne lige general dr. Stajič, p^c-dsednik Juqoslovenskega fti— zeološkega društva univ. prof. dr. Rauosav-ljevič, inšpektor zdravstvenega odseka pri banski upravi ar. Maver, direktor Higienskega zavoda rir. Petrič, šef Zavoda za zaščito mater in dece primarij dr. Dragaš, šef zdravilišča dr. Neubauer z Golnika, sreski sanitetni referent dr. Pohar in šef internega oddelka primarij dr. Radšel iz Slovenj-gradca, župani domačih občin, množica zdravnikov specialistov in mase domačega prebivalstva, ki so od blizu in daleč prihi-
tele na slavje. Manifestaciji Je dala še slavnostnejši značaj udeležba Sokola, gasilcev in šolske mladine. Visoki pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in Ni. Vel. kralju sta bili z otvoritve poslani vaanost* ni brzojavki.
Svečanost se je vršila na prijaznem gričku pred novim poslopjem »Mladike«. Vrsto govorov je otvoril domači šef-zdravnik dr. Savič, pod čigar veščim vodstvom se je Topolšica dvignila do najmodernejšeg» sanatorija v dižavi, nakar so govorili še ga. Tavčarjeva, predsednik pripravljalnega odbora šoštanjski župan dr. Mayer, ban dr. Marušič, generalni inšpektor dr. Kuhn, general dr. Stajfč in direktor dr. Petrič. Ko je škof dr. Tomažič opravil slovesno blagoslovitev, je šefzdravnik dr. Savič goste povabil na ogied novega zdraviliškega poslopja, ki je po svoji legi s krasnim razgledom, po moderni arhitektonski lepoti in po vzorni, dragoceni opremi gotovo najlepši objekt, kar jih služi pri na« v zdravstvene svrhe.
Proti večrj so se odlični gostje, ki so se zbrali iz vseh krajev države, deloma i vlaki, deloma z avtomobili odpeljali prjti domu. po cestah, ki drži jo iz tihe, samotne 'iopolšice, pa m še dolgo v noč roma'e množice domačega občinstv-, k: so > svojo navzočnostjo dale slavju rjsn'*no hrdski značaj.
Praznik
»arjanskih
asilcev
Weraj je bila slovesno blagoslovljena moderna motorna brizgalna delavnih barjanskih gasilcev
Ljubljana, 13. maja.
Med našimi številnimi gasilnimi društvi je zlasti barjansko, ki se lahko ponaša z najlepšimi uspehi. Ta vzorna edinica, ki ji na-čeluje agilni načelnik g. Vrbinc, si je pred leti na Ilovici postavila krasen Gasilski dom, & letos je spet storila korak naprej in danes popoldne je bila na izredno svečan način blagoslovljena nova društvena motorna brizgalna.
Na večer pred proslavo so imeli barjanski gasilci po mestu sprevod z godbo na čelu. Najprej so priredili podoknico pod stanovanjem '"p a na g. dr. Dinka Puca kot kuma pri blagoslovitvi brizgalne, svojo hvaležnost so pa izkazali tudi ministru g. dr. Kramerju, ki je bil vedno velik prijatelj Barjanov ter je podpiral njihove težnje. Posebna deputacija je odšla v Kazino, kjer je bil g. minister m zborovanju JNS, in mu izročila krasno diplomo častnega članstva. G. minister se je gasilcem prisrčno zahvalil in jim obljubil svojo pomoč tudi za bodoče. Na povratku se je sprevod ustavil r>A Dolenjski cesti, kjer je priredil podoknico kumici ge. Suštarjevi, soprogi lesnega industrijalca.
Danes ob 14. so se pa mestni prostovoljni in barjanski gasilci zbrali pred Cešno-varjevo gostilno na Dolenjski cesti, Dolgemu sprevodu gasilcev z godbo »Zarje« na čelu se je pridružila tudi pestra skupina narodnih noš in deklic. Vsi skupaj so krenili pred stanovanje kumice ge. šuštarjeve. Gasilci so čakali še na prihod g. župana, ki je prispel ob 14.45, in takoj nato se je razvil impozanten sprevod z godbo na čelu po Dolenjski in Peruzzijevi cesti pred Gasilski dom. Za godbo so se razvrstile narodne noše in belo oblečene deklice, ki sta jim sledili kočiji z zastopnikom ministra dr. Kramarja g. dr. Cepudrom in magistrat-nim direktorjem g. Jančigajem, nato pa župan g. dr. Dinko Puc in kumica ga. Su-štarjeva. Med sviranjem godbe in troben-tanjem gasilcev je pestri sprevod prispel pred Gasilski dom, katerega pročelje je bilo v zelenju in zastavah.
Narodne noše so napravile na vsaki strani špalir, godba se je postirala na desno stran, gasilci so se strumno postavili ob cesti, a častni gostje z g. županom in go. kumico na čelu so se zbrali pred hišo tik poleg krasnega novega avtomobila, odnosno motorne brizgalne, ki je bila vsa v cvetju.
Tedaj je stopil na improvizirani, z državno zastavo okrašeni oder načelnik g. Vrbinc in med drugim izpregovoril: »Radosten sem, ker ste se odzvali v tako lepem številu in nas počastili s svojim obiskom. V zavesti, da lahko svojo nalogo uspešno vršimo le tedaj, če smo opremljeni z modernim orodjem, smo si nabavili naš prvi avtomobil, ki ra bomo danes blagoslovili. V prijetno dolžnost si štejem, da se v imenu
barjanskih gasilcev zahvalim vsem, ki ste nam izkazali svojo naklonjenost.«
Govornik je nato pozdravil vse navzočne zastopnike, izrekel prisrčno zahvalo tudi novinarjem in vsem gasilskim tovarišem ter se spomnil očetovskega borca za vse lepo in dobro Nj v7eL kralja Aleksandra, kateremu je zaklical trikrat »Zdravo!«
Njegovemu vzkliku so se navzočni viharno odzvali, godba »Zarje« je pa mtoni rala himno »Bože pravde«. Ko so izzveneli zadnji akordi, je načelnik prebral še vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgoje dr. Grgi Andjelinoviču, ki se pošljeta v Beograd. Nato je načeiaik prosil župnika g. Finžgarja, da niagoJovi briz-galno.
Župnik g. Finžgar je najprej v lepem nagovoru očrtal dolžnosti gasilcev, poudarjajoč, da morajo biti vedno pripravljeni vsakomur priti na pomoč. Klic »Na pomoč!« ne sme biti napisan samo na praporih, temveč mora biti globoso vdoiben v sTcih gasilcev. Naposled je g župn k še povedal, da morajo biti gas !ci tudi odločni v obrambi države. Nato je *v.š i cerkvene obrede in blagoslovi' novo motorno briz-galno. Medtem se 'c /rala majhna ploha ki p« ni mogla pokvariti ler>oga vtiska svečanosti.
G. dr. Cepuder je izrazil prisrčne pozdrave rarodnega p-jslan.a in mmstra g dr Alberta Kramerja, ki zelo obžaluje, da ne more bit, na sv* .anosti, izreka r-* društvu sVoje iskrene čestitke in obljublja, da mu bo tudi r bodo. s -ad poma&.»' usilci! Vaša dolžnost »j>s kliče, kadar grozi plamen ali kadar grozi poplava. Mislim, da vam je glavno povedal že g. žapuk. Hudi fasi nalagajo vam, jugoslovenski gasilci, velike naloge tudi nasproti državi
Zupan g. di-. Puc je izvajal, da ga izredno veseli, da lahko z go. kumico kumuje blagoslovitvi nove brizgalne. Bil je od nekdaj velik prijatelj Barjanov in je treba še okrepiti te stike. Vse društveno delovanje kaže, da gre društvo po pravi poti. Medtem je nastal naliv, zaradi česar je moral g. župaa prekiniti govor.
Načelnik g. Vrbinc se je vsem govornikom prisrčno zahvalil. Gostje in gasilci so nato vedrili v prostornem Gasilskem domu, kjer so si obenem ogledali moderno motorno brizgalno, znamke Chevrolet, ki jo je opremila tvrdka Rojina iz Šiške. Z njo se bodo barjansk; gasilci gotovo postavili, koristila jim pa bo zlasti za nagle intervencije.
Ko se je zvedrilo, so odšli vsi na bližnji veselični prostor g. Vrbinca, kjer je najprej nastopila s prostimi vajami s sekiricami četa malih barjanskih gasilcev Po zvokih godbe »Zarje« se je zatem razvila prav prijetna veselica s plesom in srečo-lovom.
Lepo uspela akademija v proslavo materinskega dne
Ljubljana, 13. maja.
Snoči je priredilo Kolo jugoslovenskih sester v veliki dvorani »Uniona« koncert, kd je bil namenjen spominu trpeče žene-matere. Občinstvo, zlasti matere in mladina so se vabilu kola dokaj številno odzvale. Večer pa bi bil zaslužil tako po svojem namenu kakor glede sporeda večji obisk. Tu pa tam so v dvorani zcvak vse prevelike praznine. Prireditev so obiskali tudi številni odličniki.
Večer je otvorila članica narodnega gledališča ga. Marija Vera z lepim govorom, v katerem je pesniško poveličevala mater kot človeka in ohraniteljico človeškega rodu. Prikazala je pa tudi vso njeno veliko Golgoto, njen prav nič zavidanja vredni socialni odnos do sveta, do družbe. S tem govorom, za katerega je bila govornica deležna od vseh iskrenega priznanja, je bil večer otvoTjen tako koo kakor le maloka-teri na podobnih prireditvah. Za njo je ljubko recitirala mala Pirkmajerjeva Marjetica pesem Anice Če me je ve »Voščilo materam«. Marjetica je na mah osvojila vsa srca. In ko je končala z verzi:
»Mamica, bodi vedno z meno-j, saj sem le drobceni žarek tvoj, a drobni žarek več n^ gori, kadar njegovega solnčka ni.«
je občinstvo nagradno deklico in avtoriio pesmi s prisrčnim odobravanjem.
Za tretjo točko ie pripravil profesor g. Karel Jeraj nemajhno presenečenje. Pod njegovim vodstvom je izvajal šolski orkester Glasbene Matice ljubljanske tretji in čerrt stavek Janačkove »Male suite za godalni orkester in Bartohove »Rumunske plese«. Zadnja skladba je res užgala, tem bolj, ker v Ljubljani rumunske glasbe doslej nismo imeli prilike mnogo slišati.
Plesalka Katja Delakova ni samo umetni« zase, temveč je hkratu tudi izvrstna pedagoginja. Snoči je pokazala na odru svoje najmlajše učence s štirim5 plesi: »Vojak in punčka«, »Kazaček«, »španski ples« in »Glasbena groteska«. Štiri do pet let stari otročički so vse plese izvedli izredno dobro in je v vsakem plesu bilo lepo čutiti umetniško dušo U2 iCljlCv. Občinstvo je bilo nad otročički in njihovo izvedbo plesov tako navdušeno, da je zahtevalo ponovitve. Vendar pozna ura otrokom ni dala, da bi zmogli še več truda K temu uspehu ge. Katje Delako/c je treba le iskreno čestitati. Morda nam v svoji ritmični šoli kaj kmalu vzgoji naraščaj, ki bo zamašil občutno vrzel v slovenski plesni umetnosti.
Po kratkem odmoru je zapeia ga. Mar-čec-Olupova Mara Hnstičevo »Elegijo«, arijo Marinke iz tretjega dejanja Smetanove »Prodane neveste« in Devovo »Ptičko«. Za njo je g. Marčec Štefan pel Pavčičevo »Padale so cvetne sanje« in Biničkega »Grivno«. Kot predzadnji je nestopil Slovenski vokalni kvintet z Mnškovo »Pri zi-beli« in s Hajdrihovo »Siroto« Moral je dodati še eno pesem. Akacbmijo je zaključil ženski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča. Zbor je zapel troje Sattnerjevih pesmi, in s'cer »Dedek Krim«, »Gorsko pripovedko« in »Kapelico«.
Vse soliste in solistke, k? so prejeli po več krasnih šopkov, in pleme točke je pri klavirju spremljala gdč. Silva Hrašavčeva
Radio therma Laško
Naju&okoritejž« z-drairljenj« vseh tre t re-vma bitim, Sfci jasa, ženskih bolezni, artervo&kierot«, infetaj« krvnega tlaka itd. Odprto ekoii tm leto. — V pred*e®om znriiaa« oenel Pavšalna penzija za 10 dal 6G0 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavše'ni penziji j* vračunano: hrana in stanovanje, dnevno po «ia k«p&I, eraa ali drve zdravniški preiskavi tn vse tekee. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča.
4o5S
Požig iz maščevanja
Medtem' ko sta bila mlada poročenca na Brezjah, jima je neznanec zažgal domačijo
Ljubljana, 13. maja.
Sinoči okrog 22.30 je začelo goreti na Bd-inju, občina Dol, pri posestniku Bre-g str ju. Ogenj je nastal v šupi na koncu gospodarskega poslopja. Plamen je pa zajel tudi stanovanjsko hišo, ki je bila delno lesena in krita delno s slamo. Bdeči jeziki so se dvigali visoko proti nebu in daleč naokrog razsvetljevali nebo, da se Je videlo celo v Ljubljano.
K sreči so imeH pevci gasilske čete jpevsko vajo ln ko so se vračali domov, so opazili požar. CHtoestili so o požaru speče vaščane in čez nekaj minut so že prihiteli k ognju domači gasilci. Prišla so pa tudi gasilna društva iz Beričevega ln Polja, Dola in naposled tudi ljubljanski prostovoljni gasilci z motorno brizgalno, ki jih Je telefonično poklicala na pomoč mo&čaiiska policijska stražnica, čeprav je bil odsev ognja zelo močan, ga grajski čuvaj ni mogel opaziti, ser ga je slepil svit žarometov, ki so snoči razsvetljevali grajsko poslopje.
Združenim gasilcem ln vaščanom se Je posrečilo, da so po napornem gašenju ogenj zadušili. Seveda gorečih poslopij niso mogli rešiti, spravili pa so na varno v&o živino, opravo ln obleko ter preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na sosedina poslopja. V veliki nevarnosti Je
bilo zlasti s slamo krito, blizu Bregarje-ve hiše stoječe gospodarsko poslopje bo-seda Lozarja.
Obe Breg ar je vi stavibl sta pogoreli d*o tal s poljskim orodjem, prekajemim mesom, raznimi jestvtaami, poljskimi pridelki lin drugim vred. škoda zanaša okrog 40.0000 Din, zavarovalnina pa samo 20.000 dinarjev.
Kakor vise kaže, gre sa požig is maščevanja. Prav včeraj se je namreč domača
gospodinja, 211etna Marija Bregarjeva, poročila s posestnikom Babnikom iz Za-dobrove. Oba sta odfila na Brezje, vračala sta 8e pa domov okrog 23. lin žalostna obstala, ko »ta videla, da je zaradi zlobne zločinske roke njuna prijazna domačija postala žirtev ognja. Ljudje govore, da Je zažgal nekdo, ki Je poprej ho-ddl la Bregarjevo. Seveda so pa to samo govorice, ki jih še ni mogoče kontrolirati. Orožniki so uvedli preiskavo.
Neg&lantnost.
Ona: Ne razumem, kako se morefi pri meni dolgočasiti. Jaz se počutim tu prav dobro.
On:'To je čisto naravno. Ti si tu pri meni, toda jaz sem pri tefoi.
Objave.
Nov grob. Snoči je umri v LJubljani g. Alojzij P r i b o š i č, elektrotehniški vajenec in brat našega strojnega stavca g. Albina Pribošiča. Pogreb simpatičnega mladeniča bo jutri ob 16. izpred hiše žalosti na Glincah na viško pokopališče. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje!
Film ZKD. Danes se bo predvajala zadnjikrat zabavna opereta »Carjev valček*. V tem filmu, ki je poln zabave ta veselega petja, nastopata dražestna Martha Egger-thova in slavni komik Szoke Szakall. Kdor se hoče nasmejati, naj si še danes ogleda to opereto. Predstava ob %3. Cene 2.50, 4.50 in 6.50 Din.
Današnja premiera v Elitnem kinu Matici nam pokaže slavno in ljubko Sylvio Sidneyjevo v njenem najboljšem delu Jennie Gerhardt«. Predstave danes samo ob 4. in 9%. Predstave ob ne bo zaradi koncerta.
e— Zveza gospodinj priredi v torek 15. t. m. ob 16. v svojih prostorih na Bregu št. 8 predavanje o novodobnem pranju brez truda.
Violinski virtuoz Robert Soetens iz Pariza, ki bo koncertiral v filharmonični dvorani v Ljubljani v četrtek 17. t. m., ima povsod, kjer nastopi, najboljše kritike. Tako piše pariški »Journal des Debats« naslednje: »Robert Soetens se igra z vsemi tehničnimi težkoCami in očara s popolno zanesljivostjo poslušalce.« Drug list na primer pravi: »Odličen talent, močan in mogočen. Njegova tehnika Je sijajna, interpretacija umetniška.«
Glasbena šola Glasbene Matice opozarja starše in vse one, ki se zanimajo za razvoj fiole in napredek gojencev, na produkcije matičnih gojencev, ki bodo v mali dvorani Uniona. Danes popoldne ob 17. nastopijo gojenci nižjih letnikov, jutri ob 20. pa gojenci srednjih in višjih letnikov. Na jutrišnji produkciji nastopijo naslednji gojenci: iz klavirskega oddelka Errathova Tatjana, Neralič Tomislav, škofič Marjan, Koder-mannova Breda, Mirkova Nastja, Peitler-Jeva Vera (srednja stopnja); K ar bova Marjeta, Petričeva Jelisava, Bašičeva Mira in Zapletal Anton (višja stopnja); iz violinskega oddelka pa: Lipovšek Avguštin, Ciz-lova Herta in Neralič Tomislav (srednja stopnja) in Pichler Mario (višja stopnja). Za obe produkciji bo vstop prost.
Drevi ob 18. bo v filharmonični dvorani produkcija gojencev državnega konservato-rija, pri kateri nastopijo le gojenci profesorja Ravnika. Iz njegove klavirske fiole nastopijo gojenci 2iža Peter, Geržinič Alojzij, Mantuanijeva Marija, Bradačeva Zorka, Adamič Bojan in Kančeva Pavla. Vai bodo
DANES PREMIERA!	DANES PREMIERA!
prekrasnega filma iz življenja mlade žene po romanu THEODORJA DREISERJA
»JENNIE GERHARDT"
v katerem igra glavno vlogo dražestna
SYLVIA SEDNEYJEVA	ELITNI KINO MATICA
Predstave ob 4. in 9% uri zvečer. Nov Panmoontov žurnal nam pokaže rudarsko katastrofo v Kaknju blizu Sarajeva.
izvajali dela ruskih skladateljev, tako da lahko imenujemo to produkcijo večer ruskih klavirskih skladb. Ravnateljstvo najvljudneje vabi starSe in prijatelje glasbenega napredka, da posetijo produkcijo. Spored bo veljal kot vstopnica ta stane 2 Din; dobi se v knjigarni Glasbene Matice.
Državni upokojenci in upokojenke so zborovali
Ljubljana, 13. maja.
Danas dopoldne je v dvorani OUZD eiborovalo Drufltvo državnih upokojencev ln upofcojenfk. Občni zbor je otvoril pred-aedtntk g. Lile g. Navnočnih Je bilo le okoli »to članov Ln članic, ker Jih je bilo mnogo zadržanih zaradi socialnih in starostnih oeprillfc Po (kratkem pozdravnem nagovoru je predsednik orisal bor-Ibe organizacije upokojencev in upokojenk sa doeego socialno upravičenih zahtev. Grajal je politiko obljub ln ugotovil, da so hlli uspehi društva v preteklem .poelovnem letu kljub številnim spomenicam prav neznatni. Izrazil Je željo, naj M država že vendar pokojnine sta-roupafeojemicev Izenačila » pokojninami drugih upokojencev. To izenačenje se je v večjem delu evropskih držav že izvršijo. Pri n&s pa je staroupokojenec skoro-da otieoVsn na počasno umiranje. Hudo so upokojenci tudi prizadeti, ker se jim je vzela pravica do polovične vožnje na državnih progah in pamikih. Predsedmi-foova Izvajanja so bila vseskozi stvarna ki tehtna ter so jih ztoorovalci živahno odobravali.
Obsežno poročilo tajnika g. Sip en deta Je predsednikova Izvajanja o neugodnem socialnem stanju upokojencev še podrobneje obrazložilo Društvo Je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se državnim u/pokojencem eksistenčno stanje iziboljšalo, vendar Je kljub napornemu delu, kar je poudaril že predsednik, bil doslej ves trud zaman. Po poročilu
blagajnika g. Petrovčiča drufrtv0 samo socialnega stanja svojih članov seveda ne more blažiti iz lastnih sredstev, ki so dokaj pičla. Društveni dohodki zadostujejo le za tekoče društveno delo. Debata je bila precej živahna. Vsi so na-glašali bedno stanje upokojencev ter med drugim utemeljevali zahtevo po izenačenju pokojnin.
Raizirešnica, ki sta Jo predlagala preglednika računov staremu odboru, je bila soglasno sprejeta. Občini zibor ni sprejel nikakih spomenic, nego so aborovalci vse to delo prepustili novemu odboru.
Volitve so potekle mirno. Za predsednika je bil izvoljen davčni nadupravitelj v pokoju g. Lileg, za i. podpredsednika poštni ravnatelj v pokoju g. Vidmar, za IL podpredsednika pa višji sodni svetnik v pokoju g. Antloga. Zborovale! so za dobo dveh let, kakor prve tri, izvolili še deset odbornikov, za dobo enega leta pa šest namestniKov in dva preglednika računov.
Pred zaključkom zborovanja so bile odposlane Nj. Vel. kralju vdanostma brzojavka, pozdravni pa finančnemu ministru Djordjeviču ln finančnemu direktorju v Ljubljani g. dr. Valjavcu.
Predsednik g. L i 1 e g je lepo uepeli ofo&ni zbor, na katerem so vsi aborovalci pokazali lepo slogo, malo pred 12. zaključil s pozivom na vztrajnost v boju za pravice upokojencev.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčlce. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voaa radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Strela je zanetila požar
Na Škofiji poleg Šmarja pri Jelšah so postale zaradi strele žrtev plamenov štiri zgradbe
Šmarje prt Jelšah, 13. maja. I V noči od četrtka na petek je udarila ' med neurjem strela v šramlovo hišo na Škofiji pri Šmarju pri Jelšah. Vse poslopje je bilo takoj v plamenih, da so domači mogli rešiti le sebe in nekaj reči. Zaradi močnega vetra se je ogenj ta.ioj prenesel na bližnja poslopja. Ker Je bilo vse krito s slamo, seveda ni bilo mogoče misliti na rešitev poslopij, posebno še, ker ni v bližini vode. Tako so zgorela štiri poslopja. Od vseh posestnikov je bil le eden zavarovan, pa še ta samo za manjšo vsoto.
Ker niso mogli pogasiti tlečih brun, so poslali drugi dan po gasilce v preko dve uri oddaljeno Šmarje, da so prišli z mo-torko na požarišče. Zaradi pomanjkanja vode v bližini so morali napeljati cevi skoro 800 m daleč v hrib, da so dobili zadostno množino vode in ugasili tleče ostanike.
Ob tej priliki je neznanec v zmešnjavi ukradel pogorelcu šramlu 1900 Din denarja, ki ga Je imel shranjenega v pogoreli hiši. Tatvino je izvršil nekdo med reševanjem. Pogorelec je tako še bolj ošKodovan.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 13. maja.
Snoči in danes je priredilo požrtvovalno Kolo jugosloveoskih sester
materinski dan, katerega dohodki so namenjeni za siromašne otroke, ki Jih pošlje kolo na morje ali pa na Gorenjsko,, da se tam okrepijo. Čeprav so časi hudi, so se vendar številni odzvali z darovi ljubeznjivim deklicam, ki so prodajale cvetlice. Popoldme danes so Kolašice tudi v štepanji vasi priredile majhno proslavo materinskega dne, ln sicer v Tavčarjevi sobi Novakove gostilne. V uvodu je predsednica ga. Be-nedekova govorila o materi, nato pa je več deklic deklamiralo prigodme pesmice. Nato je bilo obdarovanih 19 siromašnih žen z denarjem Vsi otroci in odrabld so bili pogoščeni s čajem ln pecivom.
V Ljubljani ni bilo danes posebnih dogodkov in so imeli mir tako na reševalni postaji kakor na policiji. Pač pa je sprejela uprava bolnišnice v oskrbo
več poškodovancev. Danes bo prišli v Tržič cigani z medvedi in opicami, ki so seveda povzročali veliko veselje otrokom. 71etni Viktor Hir-schenfelder, sinček delavca na žagi barona Borna, je tekal za cigansko družino in preslišal pri tem signale prihajajočega avtomobila, kn Je v otroka treščil z veliko silo. Mali Viktor si je nevarno pretresel možgane in dobil tudd notranje poškodbe. Feliks Anzelc, 41etni sinček posestnika z BloSke police, občina Lož, je včeraj padel z voaa ln si poškodoval obe roki in obe nogi. Oba poškodovanca se adravita v ljubljanski bolnišnici. Tudi
dva žrtvi pretepa
sta morali v bolnišnico. Prvi Je delavec Friderik čuden, ki so ga v Kranju fantje preteipli ln poškodovali na glavi in po hrbtu. Druga je Katarina T., 331etna kuharica iz Ljubljane, ki so jo v petek zvečer na Cesti dveh cesarjev pretepli. Kakor pripoveduje, sta jo brez povoda napadla dva mofika, ki sta jo Imela za ne-too drugo.
Izlet gojenk ženske realne gimnazije na morje
Danes opoldne je odšla z ljubljanske glavne postaje družba 120 gojenik IV. ln višjih razredov mestne ženske realne gimnazije, članic podmladka Jadranske straže na tem zavodu, na ekskurzijo preko Zagreba v Split, od koder bodo obiskale še Divulje, Solin ln Trogir. Skupino vodi organizator Izleta Splitčan profesor Kuljlš. V njegovem spremstvu Je za nadzorstvo še pet profesorjev in profesoric tega zavoda. Železniška uprava je dala iružbi na razpolago dva lepa Pulmana, ki pojdeta z izletnlcaml direktno do Splita. V Splitu bodo gojenttte prenočevale v zavodu Jadranske straže, tako da Je za udobno vožnjo ln vso oskrbo deklic prav dobro preskrbljeno. Pri odhodu vlaka ob 12.39 se je zbrala na postaji več-
ja družba, med njimi direktor ženske realne gimnazije g. Jug in večje število profesorjev tega in drugih zavodov, ravnateljica gospodinjske šole v Mladiki gdč. Zemljanova in v velikem številu starši odhajajočih gojenk. Mlada lica deklic so žarela od navdušenja, ko so ob odhodu iz oken Pulmanov pozdravljale svojce ln vneto mahale in vzklikale v slovo zaostalim, ki so odmahovaii in želeli mladim iz-letnicam srečno pot. Družba se vrne v sredo ob 15.20 z dolenjskim vlakom preko Karlovca.
Naše gledališče
Drama. Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: »Gospoda Glembajevi. Gostovanje v Kranju. Izven. Sreda, 16. maja: »Bratje Karamazovic. Red Sreda.
četrtek, 17. maja: »Mojster Anton«. Red
četrtek.
Opera. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 14. maja: Zaprto. Torek, 15. maja: Gostovanje »Sinje ptice«. Izven.
Sreda, 16. maja: »Luiza«. Red A.
Ljubljanska opera. V torek 15. t. m. bo
edino gostovanje znamenitega ruskega teatra »Sinje ptice« pod vodstvom ravnatelja Južnega. Sinja ptica je prvovrstni ansambel, ki z veliko dovršenostjo uprizarja razne slike resnega in komičnega značaja. Med posameznimi točkami bo nastopal kot konfe-rencier ravnatelj g. Južni. Vse točke bo spremljal orkester. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi po običajnih opernih cenah. — Opera »Luiza« se ponovi v ljubljanski operi v sredo 16. t. m. za red A. — Poleg »Jenufe« je opera »Katja Kaba-nova« najmočneje muzikalno delo slavnega češkega komponista Janačka. Vsebina je zajeta iz ruskega življenja. Muzikalno je delo naštudiral kapelnik štritof. Režija je Debevčeva. — Ob binkoštnih praznikih uprizori opera na terasi hotela »Tivolija« dve deli iz svojega repertoarja: na binkošt-no nedeljo ob 15. izredno priljubljeno opereto »Pri belem konjičku«, na blnkoStril ponedeljek ob 15. pa Foersterjevo opero »Gorenjski slavček. Prodaja vstopnic bo od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi.
Občutno vrzel.
v izobrazbi, Id vas spričo pomanjkanja oziroma predragih pripomočkov ovira na vadi poti do uspeha, izpolnite a čitanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN SVET«. Posamezni zve«« samo t Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega ln zabavnega štlva s mnogimi slikami). Uprava: Ljubljana, Kna-fljeva ulica 5
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Letalska nesreča nad Rokavskim prelivom
Dra mlada gojenca angleške letalske šole t Sonthamptonu sta te dni p od vrela poskusili polet čez La Manche in sta, ker jima je na vožnji zmanjkalo bencina, padla v morje. Imela sta srečo, da sta opazila ladjo, ki ju je rešila
Vohunstvo v Belfortu
Profili teden so francoske vojaške oblasti tu*etirale vojaškega intendanta F r o s- e j a
ta Stanislava K r a u s s a, rodom Poljaka, ki je zbiral vojaške vesti ter jih pro-
dajal Nemčiji. Podoba je, da se bo iz teh aretacij izcimila nova velika vohunska afera
Trocki bo konfiniran
Iz Londona poročajo, da je irska vlada odklonila prošnjo Trockega-Bronsteina za naselitev na Irskem. Zdaj je Trocki vložil enako prošnjo na južnoameriške republike. Dokler ne bo rešeno vprašanje, kam z večnim Židom, bo francoska vlada konfi-nirala Trockega v neki francoski gorski vasi.
Bizoni in losi v Nemčiji
V Berlinu so te dni otvorili lovsko razstavo, nad katero je prevzel pokroviteljstvo pruski min. predsednik Goring. G6-ring je imel ob otvoritvi pozdravni govor, v katerem je omenjal, di bo podprl akcijo za zopetno uvedlo losov v Nemčiji, zlasti pa se bo zavzel za to, da se bo v nemških lovskih revirjih ponovno udomačil iztreb-Ijeni bizon.
Rudolf Kresal:
Oprosti!
V mraku ie tiho stopila v sobo in sedla k njemu. Obraz mu je vznemiril lahen smehljaj. Čutil je njene tihe, drobne korake, kako se je za trenutek ustavila zraven njega, potem pa zašepetala:
»Dober večer!«
Dvignil je glavo in Nado objel z očmi, kakor da je hotel reči: Kaj bi rada? — Ali iz njegovih ust ni bilo besede. Nocoj je ni bilo. Nada je vztrapetala in sedla. Sobo je zajela gluha tišina. On se ni ge-nil. Nepremično je strmel predse. Kaj je mislil? — Prav za prav svojega odnosa do nje nikoli ni mogel prav dojeti. To, kar ga je vezalo nanjo, je bilo neko globoko spoštovanje in strah pred lahno rdečico na njenih licih. Nemara je že vedel tisto, kar si je ona tajila. Njenih lic se je bila dotekniia bela žena in jih otožno pobarvala. Ta Nadina, nekoč tako lepa, cvetoča lica. — Zadnje tedne je čutil do nje vse večjo privlačnost. In ponoči je ugibal, ali ljubi ali ne ljubi — njo, ki se je je oklenil nekaj mesecev po tistih dneh, ko ga je zapustila edina ljubezen. Takrat se je Nadi tako čudno približal, kakor da je hotel imeti le nečesa dobrega v svoji bližini. V Nadinem obrazu je ugledal čudovito podobnost z izgubljeno podobo, ki je ni mogel preboleti. Kadarkoli je ugledal Nado, se je spomnil one, ki je šla nazadnje kakor siv oblak mimo pomladanskega soJnca. — Pozneje je na ta siv oblak pozabil. Doživetje se je umirilo. In Nada je bila v njegovi duši le še Nada brez sence. Nekega večera jo je poljubil.
Žrtve mazaštva
Policija v Lyonu je prijela neko mazačo, ki je zakrivila smrt dveh oseb, dočim se dva njena klienta še borita s smrtjo.
Mazača je imela v mestu svoj »salon«, kjer je sprejemala bolnike. Kurirala jih je, kakor je vedela in znala, ženske so jo raz-kričale kot čudežno zdravnico in tem glasovom so nasedle tudi nekatere matere, ki so prinesle mazači svoje otroke.
V zadnjem času so se pojavili pri več pacientih, ki so se zaupali mazsči, znaki zastrupljenja. Najprej je umrl neki odrasli bolnik, za njim neki otrok. Ob istem času sta dve osebi zboleli. To je napotilo policijo, da gi je pozorneje ogledala mazačo, ki Je v nji spoznala pravcato struparko.
Dokazano je, da je mazača »zdravila« svoje paciente s kreozotovo raztopino, ki jo je primešavala jedem, če je to delala iz nevednosti ali iz hudobije, se še ni moglo ugotoviti. So pa znamenja, ki pričajo, da je mazača ravnala bolj iz nevednosti kakor iz zlobe, zato so jo izročili psihiatrom v preiskavo.
Spor Hedžas-Jensen
Mod arabskima državicama Bedžasom in Jemenom so izbruhnila nasprotstva. Hedžas spada v interesno sfero Anglije, Jemen pa v italijansko interesno sfero. Obe evropski državi, ki sta v evropski politiki često za skupno fronto, se v arabskem vprašanju ne gledata preveč prijazno
Njen obraz je postajal od trenutka do trenutka bolj bolesten in vprašujoč. On je pa molčal in strmel predse. V sobi se je bilo že povsem zmračilo. Nada je prižgala luč. Tedaj je tiho dejal:
»Hvala! — Ali veš Nada, da prihodnji teden odpotujem?« —
Nada je prebledela. Drhte se jo dotaknila njegove, kakor okamenele roke.
»Moram!« je šepeta je, vendar s čudnim, trdim naglasom dodal. Bilo je, kakor da se je delal nalašč osornega. Hotel je skriti svojo nejevoljo, svoj nemir. Iz njega je vel nerazumljiv hlad, kakor od kamenitega kipa, ki se ne more peniti.
Nada je sklonila glavo na prsi.
»Kdaj?« je tiho vprašala. — Na roko ji je kanila solza.
»Prihodnji teden. V četrtek. V Šlezi-jo. Za dalj časa. Morda se več ne vrnem.«
Zadnje besede je izgovoril mrko. strmeč nekam daleč v prazno. Povedal je vse v eni sapi. Bal se je Nadinih vprašanj. Saj bo odpotoval spet zgolj iz neke notranje potrebe.
★
Potekli so meseci. Nadina duša se je utrudila. Nič več ni pisala pisem. On se je izgubil v svetu. Iščoč kdo ve kai. Miru in dela. morda ljubezni — in tudi boja. — Potem se je spet spomnil Nade. Pisal ji je dolgo pismo iz Finske. Nada ga je brala en dan. dva dni. ves teden. V njeno dušo je sijalo solnce. Zdaj pa zdaj je pa zakašljala. Oči so se ji zasolzile. Njena bela, tenka, prosojna roka je vz-trepetavala. Nado je zeblo. Le to pismo ji je dajalo nekaj toplote, nekaj tiste bolečine, v kateri vriska vsako srce in je
Ameriški »kralj elektrike" zopet doma
Z ladjo »Exik>na« se je te dni pripeljal t Ameriko razstoličeni kralj v ameriški električni industriji — Samuel InsulL Njegova usoda je znana: Ameriko je zapustil zaradi utaj in sličnih manipulacij, ki so doma povsod po svetu, ne samo v Zedinj«-nih državah, ie s to razliko, da so bile In-sullove vsote mnogo večje kakor pri drugih sleparjih.
Insull j« začel svojo kariero kot Edisonov tajnik. Takrat je bila električna Vuč v Ameriki redkost m čudež. S čarovnikom iz Menlo parka sta dala Ameriki novo razsvetljavo. Z žarnico se je začela njegova strma pot navzgor. Ne čez noč, postopoma je obogatel m si nakupičil 170 milijonov dolarjev potem, ko je oskrbel z električnim omrežj«m 5300 mest v 32 zveznih državah ameriške Unije. Samo ena izmed družb, katerih lastnik je bil Insull, je imela 324 elektrarn in 80 plinarn z 32.000 delavci.
Zdaj je vse to Insullova preteklost. Nekdanji »kralj elektrike« je danes skoro berač. Njegov beg iz Amerike na Grško se je posrečil, pot v ostalo Evropo pa je bila tako operetna, da bi ji človek skoro ne verjel, če ne bi poznal vseh njenih faz. V Ameriki so sprejeli Insulla z velikim zaničevanjem in kakor je v svojem življenju splezal do najvišjega klina na lestvi kariere, tako bo zdaj zatonil v pozabljenje. Ko so se izčrpali milijoni, je sprhnela v nič tudi njegova slava.
Iz akvaristove torbe
O malih živalcah in drugo
Kako lepe postanejo v maju naše ribogojnice! V zimskih mesecih so rastline vsaj delno počivale. V marcu sta se zbudila rmanec in rumeni lokvanj, v aprilu se je zdramil beli lokvanj in dristavec, zdaj pa poganjajo valisnerije, sagitacije, habombe in helodeje, ki so otroci toplote. Tudi ribice se kaj naglo in živahno gibljejo, zlasti če jim spustiš v akvarij živo hrano. Ves dan bi jedle in vse, kar jim pride pod zob. Dafnije, nastrgano meso, tubifekse, razkosane deževnike, zdrob, vse izgine v nena-sitljive želodčke. Tudi hrošči si vzamejo vsak svoj košček mesa, ki ga niti ne spuste, če prihajajo pod gladino po zrak, polži pa pozobljejo vestno, kar ostane na dnu. In tako mora biti, kajti dober tek oznanja akvaristu, da so mu gojenci zdravi.
Užitek je, opazovati obljudeno ribogojnico zlasti zdaj. ko se mešajo s starim temnim zelenilom mladi svetlozeleni poganjki in ko je vse tako živo. Blagor onemu, ki umeva uživati v lepoti akvarija m ki ogleduje svoje akvarije dnevno z isto radostjo kakor takrat, ko jih je prvič uredil, kajti njemu je postala njegova majhna podvodna pokrajina ne samo predmet zabave, temveč tudi vir vsakovrstnih znanstvenih zanimivosti. Akvarist, ki vestno opazuje, vidi vedno kaj novega, doslej neznanega, zlasti v kraljestvu manjših in najmanjših še vid-nih bitij.
Račiči (dafnije ciklops in sorodniki), ki spadajo prav tako kakor potočni rak v skupino skrluparjev (Crustacea), niso vsi enaki. Nekateri 30 manjši, nekateri večji, nekateri imajo krajše, nekateri daljše tipalke in končine, poleg tega se pa razlikujejo po obliki telesa. Mnogi imajo po dve nežni napol odprti lupini okoli trupa kakor školjke, tipalke in nožice pa mole iz lupin (Ostracoda). Oglejmo si jih pod po-večalnim steklom, zatem jih pa primerjajmo s slikami v knjigah in čudili se bomo mnogoštevilnosti in raznovrstnosti.
V akvariju na primer, kamor smo vrgli nekaj vodne leče, najdemo često zelenega trdoživa (Hvdra viridissima), ki spada med mehovce (Čoelenterata). Zasidran je navadno na dolnji strani lista, bolj rastlini podoben kakor živalci s svojimi 6 do 8 tenkimi lovkami. Gorje bolhi, če se dotakne lovke. Takoj je omamljena od strupa majhnih niti, in če se še brani, pridejo na pomoč ostale lovke, ki jo potisnejo k ustom. Nehote sem prinesel v akvarij rjave trdožive. Kakor rastlmce stoje kratki, pol do 1 cm dolgi trupi na steklu, na gornjem koncu je pa po 5 do 6 tipalk, ki so zvezdnato razporejene okoli ust. Prvotno je bil samo eden. Ta je-dorasel, dobil brstiče na trupu, iz brstičev so se razvili mlad či ter zapustili matico in tako jih je zdaj že okoii trideset v ak -iriju.
vsaka misel od njega posvečena.
Pisal ji je, da še ne ve, kdaj se vrne
in da mu je v svetu povsem dobro. —
*
Ni mu odpisala. Ni vedela, ali je 8e tam, kjer je bil, ko ji je pisal.
Vstajala je ob šestih zjutraj in hitela uro daleč na delo. Potem je ves dan do večera sedela pred strojem in tipkala, da so ji časih izza nohtov pritekle drobne kapljice krvi. Predstojnik je pričel majati z glavo. Dejal pa ni ničesar. Narekoval je dalje pisma ia račune.
*
Dan po tem, ko se ji je ulila kri, je napisala pismo. Našlo ga je. Prebral ga je na nekem shodu, na katerem so delavci protestirali proti nočnemu delu otrok. Ko je spoznal pisavo, se je trudno nasmehnil. In potem — v pismu ni bilo nič posebnega. Le besede na koncu so ga pretresle.
»Jaz sem pa bolna. Oprosti!«
Pismo je v tisočglavem trušču vtaknil v žep, kakor toliko stvari, in kmalu pozabil nanj. V tem tisočglasnem trušču je bila zdaj vsa njegova duša. V tem delu vsa njegova ljubezen. Besede: Jaz sem pa bolna. Oprosti! — so mu bile vzkrik m tisočere množice. V teh vzklikih se je izgubil, utonil. Tvega! svoje življenje. Pozabil na sebe. Vse, kar je bilo, je zahajalo v daljnem meglenem obzorju preteklosti.
Vendar v trenutkih, ko je z brzečega vlaka ali skozi okno te in one sobe na svoji poti gledal svet, se je spominjal Nade in vseh. Tedaj je slišal njen glas, zadnje besede v njenem pismu. Ali čuv-stvo se mu je kmalu porazgubilo v topi
V istem akvariju gojim vodne pršice (Hvdrachnidae) iz vrste Piona, ki to ideče. Nedavno sem opazil na steklih rde*e raa-roge, njih jajčeca, a :daj čakam, da se pojavijo mladiči. Tako se nudi -ikvaristu ^esto prilika za vsakovrstna opazovanja
Ljubitelji, ki uživajo v opazovan ju vaz-vitka ribjega zaroda, naj si lalovc za poseben akvarij najmlajši pol do 1 cir. dolg zarod. Zadnjič sem namreč videl v Ljubljanici zarod zelenik in podustov.
Kdor ima veselje s pupki ali vodnimi močeradi, naj si jih omisli brez pomisleka glede prehrane. V muzejskih akvarijih sem jih hranil prvotno s postranicami in ličinkami enodnevnic. Nekega dne sem poizkusil z nastrganim mesom. Spustil sem košček tik pred pupka in ker se zanj ni zmenil, 5e enega; s tem sem zbudil njegovo
pozornost. Približal se je mesu kakor krokodilček. si ga zelo natančno ogledal in smuk — že ga je zagrabil in tudi hitro pogoltnil. Po redu sem jih navadil vse na meso. vendar so jim tudi deževniki in ličinke komarjev po volji. Zdaj jih navajam, da mi pridejo na obed, če jim potrkam na steklo.
Opozarjam akvariste z majhnimi akvariji, da ne puste ležati mesa na dnu, kajti poleti dobi voda od tega takoj neprijeten duh. Najbolje je, če denemo v majhen akvarij kakih 10 večjih svitkov v večje akvarije pa tudi kalužnike. ki ostanke hitro zavohajo in pojedo.
Med ribicami ne gojimo pupkov, ker pograbijo vse, kar miglja, torej tudi majhne ribice.	.	O. S.
Univ. profesor Vurnik:
Nov projekt za vseučiliško knpžnico
Gg. slušatelji mojega seminarja so v moji odsotnosti a z mojim pristankom objavili poročilo o našem projektu za vseučiliško knjižnico. (»Jutro« 29. IV. 1934.) Na zgolj stvarno in brezosebnostno poročilo so jim tovariši iz Akad. akcije odgovorili (»Jutro« 6. V. 1934.) tako, da ta njihov odgovor zahteva v interesu stvari še krepkejšega poudarka; zato izjavljam:
1.	Univerzitetni seminarji so bili in ostanejo fora, kjer se aktualni, v njih stroko spadajoči problemi, strokovno obravnavajo. V seminarjih pridobljeni izsledki veljajo povsod kot znanstvena dela.
2.	V odgovoru na poročilo mojih semina-ristov si pomagajo gospodje z omalovaževanjem nasprotnika. To ni noben protido-kaz, to je vedno priznanje lastne duševne onemoglosti. Prav vsi v poročilu navedeni nedostatki v projektu g. prof. Plečnika dejansko obstoje. V odgovoru se izpodbijajo samo podrobnosti, ki so navedene v poročilu svojih seminaristov šel na drugem mestu; glavni nedostatek prejekta: da to sploh ni projekt za sodobno knjižnico, ;' v odgovoru enostavno prezrt.
Odgovor sliči zagovoru dijaka, ki je pisal nalogo slabo, potem pa išče, kje mu je profesor kaj podčrtal, štej- in osporava napake, d aje pa vrh vseh napak zgrešena celota, tega se pa ne zave. Kaj drugega je temu vzrok kakor pomanjkanje avtokritike!
3. še tole: prvi načrt je vporočilu od 30. jan. 1930 označen kot »abstrakten, pre-splošen, brez upoštevanja konkretnih lokalnih potreb«, zato ni mogel služiti niti za podiago aproksimativnega proračuna. V ta namen je moral izdelati nov osnutek g. inž. arh. Cernivec. Z dopisom od 30. V. 1930, štev. 2083-1 je sporočila banska uprava rek-toratu, da se strinja s tem, da izdela g. prof. Plečnik nov načrt, po katerem bi se gradila knjižnica, čeprav je bil kredit in odo-brenje osnutka izdano od ministrstva na načrt g. ing. Cernivca. V tem dopisu stoji izrecno: če bodo načrti predloženi do 15. oktobra 1930, bodo vsi krediti likvidni. Časa za napravo novih načrtov je bilo dobre štiri mesece in pol — za strokovnjaka dovolj, da bi se bila ta zadeva lahko in dobro uredila. Tako smo pa doživeli: »pokale so gore, rodila se je miš.«
V našem najmodernejšem zavodu za umobolne
Novo Celje, 12. maja
Ko sem te dni imel opravka okrog Celja, sem spotoma napravil tudi majhen obisk Novemu Celju in njegovemu znamenitemu zavodu za umobolne. Novo Celje je najmlajši izmed zavodov te vrste pri nas in njega ustanovitvi gre zasluga, da so v zadnjem času ponehale večne stisice in zadrege, v katerih so se naše umobolnice nahajale poprej. Kar občudovanja je vredno, kako je mogel v teh skopih časih krize zrasti zavod tako odlične znanstvene višine. šef zavoda, primarij dr. Pestotnik, me je prijazno uvedel v dejanje in neha-nje hiše, ki je po svojem obratu podobna vsakemu žalostnemu domu za duševno ool-ne, ki pa je med vsemi našimi siičnimi zavodi najbolj vzorno in moderno urejen.
Sredi prijazne Savinjske doline, kakšnih sto korakov od stare cesarske ceste stojita med travniki in hmeljniki druga kraj druge dve zgodovinsko znameniti graščini, Novo Celje in Plumberg, ki sta bili svoj čas lastnina celjskih grofov in ki 1u je pred leti kupila banska uprava od barona Turkoviča. V kratkem času je sredi zelenja in njiv zraslo okrog obeh gradov celo majhno prijazno mestece, ki na tujca od daleč niti malo ne napravlja vtisa blazni-ce. Posebno pozornost vzbuja, da v Novem Celju zavoda ne obkroža kakšno visoko obzidje, kakršna so običajna pri starejših norišnicah. Poslopje stoji prosto sredi sveže, zdrave narave in ves kraj diha ozračje prijaznega, lepo urejenega sanatorija.
Zavod posluje od januarja 1932. Prvotno Je bilo Novo Celje namenjeno za izgradnjo velike centralne hiralnice, v teku časa pa je iz te zamisli zrasla lepa, moderna umobolnica. Prostora je v zavodu za 310 bolnikov (za 119 žensk in 191 moških). Ko Je bila bolnica otvorjena, je najprej prevzela nekaj bolnikov s Studenca, ki je bil dotlej nad vsako mero preobremenjen. Sedaj prihajajo bolniki direktno od zunaj in se zavod nahaja v polnem obratu. Poleg obeh starih gradov je v teku časa zrasel še cel venec novih objektov. Razen lepih higienskih prostorov razpolaga Novo Ce-
lje z vsemi novimi in najnovejšimi modernimi aparati za zdravljenje živčnih in duševnih bolezni ter ima poleg roentgena tudi moderno urejen laboratorij za histopa-tološka dela (za mikroskopsko raziskavo živčnih bolezni). Razen na zdravljenje sprejema Novo Celje oolnike tudi na opazovanje, kar je brez dvoma velika pridobitev za vzhodni del banovine. Maj ni več treba, da bi zdravniki z najbolj oddaljene periferije, s Koroškega in iz Prekmurja pošiljali bolnike na opazovanje v oddaljeno Ljubljano, kar je bilo v zvezi z velikimi stroški in neprilikami.
Zavod sprejema v svojo oskrbo paciente najrazličnejših živčnih in duševnih bolezri in beleži v svojem delu doslej prav lepe uspehe. V zdravstvenem in administrativnem oziru je povsem samostojen. V Novo Celje prihaja na zdravljenje največ pacientov, ki so živčno ali duševno oboleli na podlagi raznih infekcijskih bolezni. Tako se nahaja na zdravljenju prav mnogo oseb, katerim je živčna ali duševna bolezen ostala kot posledica španske, ki je razsajala v letih 1918. do 1920. Mnogo nesrečnikov je, ki jih je napotil v umobolnico alkohol, in precej jih je, ki so duševno oboleli zavoljo spolnih bolezni. Znatno število duševnih obolenj, ki jih leči zavod, je tudi takšnih, ki so nastala vzporedno s tuberkulozo. Socialno prihajajo v Novo Celje pacienti prav vseh stanov, od najvišjih do najbolj proletarskih. živčni razpad in duševni mrak ne prizanese nobenemu i*ta-nu in nobenemu poklicu.
Pravilno je pred nedavnim časom zabeležilo »Jutro«, da preprosto ljudstvo pri nobeni drugi vrsti bolezni ne počne toliko zmede in krivice, kakor pri umobolnem človeku. Mnogo smotrne vzgoje bo še treba, preden se bo široka javnost dokopala do preprostega spoznanja, da duševno bolni ni manj vreden človek in da je duševna bolezen bolezen kakor vsaka druga. Skrajni čas bi že bil, da prenehajo ti predsodki, ki utegnejo včasi zakriviti mnogo škode in gorja.
domnevi, da je Nada že mrtva
Nada je hirala in tipkala v ot/iakih tobakovega dima od jutra do večera dalje. Zvečer je sedla kraj njegove mize in šivala pozno v noč. Okoli nje je vladala grobna tišina. Vse ji je umrlo. Sama. In on tam v svetu s tisoči in tisoči vzkriki, ki so mu bili s krvjo pisane besede. Kadar je tako mislila nanj, je bil njen obraz angelsko lep. Bila je vzkrik poln bolečine med vzkriki. Spominjala se je nekdanjih večerov, ko sta si v smehu pripovedovala to in ono, majhne dogodke.
O polnoči je ugasnila luč.
Vrnil se je. Vrnil ze je, kakor se vrne tisti, ki ne more utajiti srca. Z vlaka je stopil v mrzlo zimsko noč. Nihče ga ni pričakoval. Kdo? O sebi že dolgo ni nikomur več pisal. Zdaj, vso dolgo pot je mislil le na Nado. Njene besede: Jaz sem pa bolna. Oprosti! — so se mu raz-bolele in ga preganjale vsepovsod, kamorkoli je prišel.
Kovčeg je pustil na postaji Se prej ga je stražnik ustavil in prosil, da se legitimira. Zdel se je tulec. Prestopil je mejo. Kdo ve, odkod je prišel. Kdo ve, kaj je. Moral je odpreti tudi kovčeg. S trpkim smehljajem je ugodil stražniku, potem pa s trudnimi koraki zapustil postajo.
Snežilo je. Od severa je pihal m^zel veter. — Prav! si je dejal in pospešil korake. Dobro sem naletel. Sprejemata me snežna kraljica in snežni kralj. Ni se mogel ubraniti mrzlega smeha. Smejal se je, kakor da je s smehom hotel prepoditi vse zle, vse hude in sladkobne misli
Naslednjega dne je šel na pokopališče. S sklonjeno glavo, kakor hudodelec. Spomnil se je materinega groba. In morda najde tudi Nado tam.
Na pragu pokopališke pisarne je zaše-petal: »Jaz sem pa bolna. Oprosti!« — in vstopil. Uradnik je zaman iskal Nadino ime. Mora biti še živa! je dejal in začudeno strmel v človeka v ponošeni obleki, ki je bil videti ves premražen.
Tedai se je zdrznil. Pogledal je po sebi in si mislil, da tak Nade ne more obiskati
Dnevi so potekali.
Nada je ležala že tretji mesec na postelji Vsako dopoldne je prisluškovala, ali ne potrka na njena vrata pismonoša. Še zmirom je pričakovala pisma od njega. Nihče .ii ni povedal, da hodi on že nekaj dni mimo njenega okna. Beden in utrujen, brez dela.
Februarski dan. Sivo nebo. Zvon poje. Skozi ozko ulico se vije pogreb. Ni veliko pogrebcev. Nekaj žensk in neikaj starcev. Nihče ne joče.
V	trafiki vprašuje mlad moški, kdo je umrl. V njegovem obrazu je bolestna napetost Ko je prejel odgovor, se je opotekel na cesto in se z izbuljenimi očmi zastrmel v belo, preprosto krsto.
Nada! — Nada!
V	njegovih prsih je ječalo:
»Jaz sem pa bolna. Oprosti!«
Čez nekaj minut je utihnil zadnji glas grušč tročih koles.
Na cesti je ostal en sam človek. Potem je šel s topo bolečino spet dalje v svet. — Do svojega konca. Z eno samo, mehko obtožujoč) besedo v sebi: »Oprosti!«

Hemls v Mariboru
Z napetostjo pričakovano srečanje med Mariborom in Železničarji se je končalo z delitvijo točk — Vrstni red v prvenstveni tabeli ostane
Tenis
Maribor, 13. maja.
Današnja prvenstvena nedelja je prinesla srečanje med Železničarji in Mariborom. Za to tekmo je vladalo ne samo v Mariboru, temveč tudi v Ljubljani in po drugih podsaveznih središčih veliko zanimanje. Tekma se je proti pričakovanju — saj je bil Železničar po letošnji formi odločen favorit — končala neodločeno, tako da je Železničar s 13 točkami ostal prav toliko za Ilirijo, da ji sedaj ne more biti več nevaren. Zadnjo besedo po vrstnem redu v tabeli bo imel še Rapid, če in ko bo posegel v konkurenco.
Prvenstvena tabela je po današnji tekmi naslednja:
Ilirija	9	6	2	i	34:18	14
Železničar	9	6	1	2	33:17	13
ČSK	10	4	4	2	27:24	12
Hermes	11	3	4	4	19:33	10
Celje	11	2	2	7	22:32	6
Rapid	4	2	1	1	11:7	5
Maribor	10	1	2	7	20:3S	4
Železničar:			Maribor			
1:1 (0:0)
Na igrišču Maribora se je zbralo za današnjo tekmo do 700 gledalcev. Favorit je bil SK Železničar, toda v teku dogodkov se je pokazalo, da mora biti Železničar prav za prav zadovoljen, če je po današnji tekmi rešil vsaj točko.
Maribor: Zelen, Koren, Savo, Kokot, Kukanja, Pepček, Miloš, Stare, Miro, Pri-veršek, Jurgec.
Železničar: Mahajnc, Wagner, Fran-geš, Ronjak. Frangeš II, Škof, Habiht, Pez-diček, Eferl. Pavlin, Lešnik.
Maribor je danes nastopil v precej spremenjeni postavi, toda zelo posrečeno. Črno-beli so po dolgem spet zaigrali tako, da so navdušili gledalce. Izkoristili so vsako slabost nasprotnika ter od vsega začetka krepko napadali. Če bi ne bilo nekaj nerodnosti in nekaj smole, bi bili morali danes spraviti obe točki. Med posamezniki je treba v prvi vrsti imenovati Mira kot vodjo napada, ki je lepo pripravljal akcije. Poleg njega se je odlikoval še srednji krilec Kukanja, ki je pomagal bodisi v obrambi ali v napadu, kjer je bilo potrebno. Po odmoru so se skoraj vsi igralci povzpeli do odlične forme, tako da je težko reči, kdo je bil slab. Kot celota je moštvo napravilo dober vtis, lepo Je kombiniralo in le pred golom je bilo nekoliko premehko. V ostalem je nadkriljevalo nasprotnika tudi po tehničnem znanju, zlasti pa z boljšim startom.
Pri Železničarjih se je že takoj po uvodu pokaza'o. da so
brez prave krilske vrste. Pozneje je bilo to zmerom bolj očitno in v precejšnji meri je to tudi odločilo neodločen rezultat. Železničar je prav za prav igral samo z dvema linijama, in tako je razumljivo, da se razmeroma dober napad skoraj ni mogel preriniti v območje nasprotnikovega gola. V moštvu je bila dobra edino ožja obramba, ki je pa bila preveč zaposlena. V napadu je najbolj ugajal Pavlin, dočim se ostali niso pokazali z najboljše strani. Pogrešali smo zlasti elana in požrtvovalnosti, pa tudi starta. Igra je bila v splošnem na boljšem nivoju kot smo jih v deli zadnje tedne v Mariboru.
Gole sta zabila v 1. min. drugega polčasa Pavlin za Ž., izenačil pa je v 38. min. Miro. Sodil je g. Nemec v splošnem dobro. Po predtekmi je rezerva Maribora igrala neodločeno 1:1 z rezervo Železničarjev.
Obtičali sta samo dve žogii.
V drugem polčasu se je v ležernejseim stilu igra nekoliko odiprla, v začetku so imeli Henmežani dve edini šansi, brez ha-ska sicer, pozneje pa si kljub resnejšim naporom niso mogli izdelata nič kaj prida. Gol je za Henmesa za'bil Kldnčmiilk zaradi Bertancljeve lahkomiselnosti.
•Igra je bila vseskozi prijateljska in se je na koncu spremenila skoraj v treeiiag. Sodil je g. Jordan.
Tretja zmaga Rome
Roma : BSK 2:1 (1;1)
Beograd, 13. maja. Pred 12.000 gledalci je danes italijansko moštvo Rome tudi svojo tretjo tekmo na turneji po Jugoslaviji odločilo v svojo korist. BSK je igTal danes izrazito slabo, toda tudi Italijami so v drugem polčasu precej popustili. Kljub temu je njihova zimaga zaslužena, ker so bili tehnično in ta kiti čn o boljši. Igra je bila falr. Gol za BSK je zabil Moša. Tekmo je sodil romunski sodmik. Med občinstvom je bila zastopana vsa italijanska kokvnija s poslanikom GaLiijem na čelu. Vreme je bilo izredno lepo.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Slovan : Mars 1:1 (1:1); Grafika : Korotam 2:0 (1:0).
Zagreb: Gradjanski : Hašk 2:0 (0:0). Pokalna tekma za 4 točfke. Malta: Hajduk (Split) : Chessire 3:3. Dunaj: FC Wien : FAC 3:2; Rapid : Adimira 3:0; Austria : Sportflrlub 5:0; Vien/na : "VVaaker 4:2.
Budimpešta: Ferenozvaros : Klspest 7:4; Ujipest : Nemzeti 2:1; Hungaria : »11« 5:2; 3. okraj : Phobus 3:2; Szeged: Bociskay 3 .-2.
Dresden: PC Niirniberg : Dresdmer FC 1:0.
Koln: Nemčija : Derby Conratrj 5:0.
TENIŠKO PRVENSTVO V MARIBORU
Tekmovanje ta. državno prvenstvo teniških klubov, v tekmovanju za prvenstvo teniških
klubov Jugoslavije sta s.' preteklo aedel o srečala v Mariboru Rapid ln Železničar. Tekmovali so gospodje ln dame. Rezultati so bili naslednji: Gospodje: Hitzl (R) : Masi (2) 6 : 3,
6	: 3; Leyrer (R) : B. Skapln (2) 6 : 1 6 • 4-Holzlnger (R; . V. Skapln (2) 3 : 0, 6 : *4 Hal-b&rth (R) : dr. Hoška (2) w. o.; dr. Blanke (R) : Skrobar (2) w. o.: Hltzl-Holzlnger (R) : Skapln-Skapln 6 : 1. 6 : 2; Leyrer-Halbftrth (R) : Masi Skrobar (2) 6 : 4, 6 : 0. Dame: Lirzer (R) : Borlč (2) 6 : 0. 6 : 1; Llrzer (R) : Legat (2) 6 : 0. 6 : O: Cutič (R) : Borlč (2)
7	: 5, 6 : 2; Cutič (R) : Legat (2) 6 : 0, 6 : 2" Scherbaum-Hal ba rt h (R) : Borič-Cerovec (2) 6 : 2, 7 : 5. Končni rezultat: gospodje Rapid :
Železničar 7 : 0, dame: Rapid : železničar 5 : 0. •
V nadaljnjih tekmah za državno prvenstvo teniških klubov Jugoslavije sta se srečala preteklo sredo in četrtek ISSK Maribor in SK Rapid. Tekmovali so gospodje ln dame. Rezultati so bili naslednji: gospodje: Hitzl (R) : Bergant (M) 6:0 6:0; Leyrer (R) : Gasperin (M) 6:2, 6:1; Holzlnger (R) : Voglar (M) 5:7, 6:3, 6:1; HalbSrth (R) : Poš 6:3, 6:1; dr. Blanke (R) : inž. Cernigoj 6:3, 6:0; Hitzl-Holzinger (R) : Ga-sperin-Bergant (M) 6:0, 6:1; Leyrer-Hal-barth (R) : Poš-Voglar (M) 6:2, 5:7, 6:2. Dame: Lirzer (R) : Ravnik (M) 6:2, 6:0; Cutič (R) : Ravnik (M) 7:5, 6:2; Voglar (M) : Cutič (R) 6:2, 8:6; Lirzer (R) : Voglar (M) 1:6, 6:1, 6:2; Lirzer-Halb&rth (R) : Ravnik-Voglar (M) 9:7 4:6, 6:2.
V prvenstveni hazenskl t«kml je Tče-
raj Ilirija zmagala nad Ateno s 4:2 (2:2).
SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening na Stadionu bo danes od 18. dalje. Pridite zanesljivo vsi! — (Lahkoatletska sekcija.) Danes ob 18. na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju naslednji atleti s kompletno opremo: Habič, Lejka, Osterman, Brlinett, Je-rančič, Otahal, Outrata, Stegu, Finec, Sve-tek, Zupančič Neli ln Lado, Vesenjak, Jam-nik. Jako važno. Vabijo se tudi vsi ostali tekači. Člani sekcijskega odbora morajo biti navzoči. — Hazenska sekcija. Drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa izredno važna seja sekcijskega načelstva. Polnoštevil-na udeležba odbornikov je tokrat nujno potrebna. Jutri od 18. dalje trening za vse hazenašice in atletinje!
nadaljnjem navaja poročilo naše nastope *
inozemstvu, ki so spet pokazali, da gre naše smučarstvo krepko navzgor. Obsežno poglavje je posvečeno sodnikom in smuškim učiteljem in pa tečajem za tekmovalce, ki sta jih v preteklem letu vodila Ceh Steblik in Nemec Mane. Končno je poudarjeno, da so klubi po vsej državi priredili vrsto' tečajev za začetnike, iz katerih se je letos spet ogromno pomnožila armada pristašev belega športa in zimske narave.
Poročilo drsalno tehničnega odbora je podal — prsv tako tiskano — načelnik
inž. Bloudek. Tudi to poročilo ugotavlja kvalitativen in kvantitativen napredek drsalnega športa — razen hitrostnega drsanja. Naši drsalci so bili v inozemstvu (Tatr. Lomnica) in po drugih domačih športnih središčih, drž. prvenstvo pa je bilo v Celju z močno inozemsko udeležbo. Prvak Jugoslavije je postal spet Polo Schwab. Kot novo panogo je odbor delno uvedel hockey na ledu, ki pa do zdaj — razen v Ljubljani — ni mogel uspeti niti do prvih početkov.
Iz blagajniškega poročila Komarja je razvidno, da si je
JZSS letos tudi finančno lepo opomogel in mu je potrebno morda le še eno leto s slično »konjunkturo«, pa bo lahko začel delati na realni podlagi. Vsekakor nas navdaja z zaupanjem postavka med dohodki (122.000 Din podpor), po kateri »e lahko sklepa, da so vsaj nekatera odločilna mesta že spoznala pomen prizadevanja in ciljev JZSS in mu gmotno priskočila na pomoč. Upajmo, da ne bo ostalo le pri teh početkih, temveč da pojde — po Planici — le še navzgor.
Kot najživannejši govornik v debati
je nastopil delegat ZZSP dr. Pandakovič, ki je nekoliko — seveda optima fide — pretipal blagajniško in tajniško poročilo. Med ostalimi zadevami bolj internega značaja omenjamo repliko glede domačega Izrazoslovja. Govornik je vztrajal, da s »smučmi« in »smučanjem« ne bomo mogli najti odziva pri vsem našem 14 milijonskem narodu, Zagreb pa bo na vsak način ohranil svoje »skijanje«. (Dokaz, da stvar le ni neizvedljiva, je uvedba teh izrazov v vojski, kjer so se udomačili prav kmalu in brez postranskega pomena.) Ostali govorniki so bili kratki, nato pa je bila soglasno sprejeta razrešnica odboru.
Pri volitvah je bil »oglasno Izvoljen start
odbor z banom dr Marušičem na čelu.
Za službeno glasilo saveza je bilo med ostalimi dnevniki in strokovnimi listi izbrano tudi »Jutro«.
Med predlogi odbora in članov, ki so bili sprejeti, naj bodo omenjeni:
Do 10. oktobra se skliče izredni občni zbor, ki bo pretresel popravke vseh pravil in pravilnikov, nato pa bodo izdana v skupni knjižici. Nakup bo za člane, sodnike in smuške učitelje obvezen — Vsak član JZSS, ki bo priredil smučarski tečaj, bo moral zaprositi savez odn. podsavez za smuškega učitelja; šele v primeru, če ga ne bo dobil, bo smel angažirati poljubnega trenerja. — Načelno se odobri ustanovitev koroškega pod saveza s sedežem v Slovenj-gradcu ali Prevaljah, ki bo obsegal dolino od Šoštanja do Dravograda. — Predlog sarajevskega podsaveza o delitvi članov v začasne in stalne se prepusti komisiji za proučitev pri popravkih saveznih pravil. — Društvo Romanja iz Sarajeva priredi pozimi velik zimskosportni teden ob otvoritvi planinskega doma na Jahorini; skupščina je sklenila, da prevzame JZSS propagando za velik skupni izlet v Bosno. — Savez bo do 1. decembra izdal zimskosportni koledar, da se prepreči kolizija raznih prireditev na raznih krajih. Glede dopisa Sokola kraljevine Jugoslavije, s katerim je odpovedal dogovor glede obojestranskega članstva, je občni zbor soglasno sprejel sklep, naj upravni odbor po smernicah, kakor so določene v pravilih, prične s SKJ pogajanja in ukrene vse, da se pogajanja zaključijo tako, da JZSS ne bo trpel niti moralno niti materialno nobene škode.
Med slučajnostmi se je banski svetnik dr. §ter zahvalil JZSS za veliko gospodarsko in narodno delo kot pospeševatelju tujskega prometa. Z navduštnjem je zbor vzel na znanje predlog agilne Mince Rabičeve z Mojstrane, naj savez deluje, da dobimo po vzorcu čuvarjev našega Jadrana med mladino — posebno obmejno — tudi triglavske stražarje na smučeh.
S* kratko zahvalo je podpredsednik dr. Pavlin malo po 12. zaključil ta pomembni zbor, ki je spet dokazal, da gredo vsi zimski športniki — ne glede na klube in pod-saveze — složno za skupnim ciljem in rešujejo vsa vprašanja skoraj brez izjeme soglasno. Takšno delo je najboljši porok za nadaljnji procvit JZSS in panoge, ki m« ifi poverjena.
Zbor zimskih športnikov
Včeraj je bil ob številni udeležbi klubov iz vse države v beli dvorani Uniona XII. redni občni zbor JZSS — Bogat obračun in lepi načrti za bodoče
Mednarodni miting Primorja
Na igrišču Primorja je bfl v soboto 'm včeraj dobro uspe! tahkoattet-ski miting z udeležbo dveh dobrih avstrijskih atletov in številnih
atletov prireditelja
10	9	0	1	36	: 10	18
9	S	1	3	40	: 16	11
S	i	1	2	28	: 13	11
7	3	0	4	13	: 19	6
7	1	0	S	8	: 42	2
7	0	0	7	6	: 31	0
Prvenstvo mariborskega okrožja LNP
Preteklo nedeljo sta se odigrali v tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP dve tekmi, in sicer sta se srečala v Mariboru Svoboda in Gradjanski lz Cakovca, v Ptuju pe Mura iz Murske Sobote ln SK Ptuj.
SK Svoboda : SK Gradjanski 2 : 0 (1 : •). Tekma, ki se Je odigrala na igrišču Železničarja, se Je končala z zasluženo zmago domačinov. Po lepi, vseskozi zanimivi igri, je Svobodi uspelo premagati svojega najnevarnejšega tekmeca. Svobod aši so se odlikovali z Izredno dobro igro; vsi Igralci so viožill v borbo vse znanje teir Igrali prav do konca požrtvovalno in z elanom. Tudi Gradjanski je predvajal dobro igro ter kljub porazu zapustil najboljši vtis. Sedli je g. Bergant v splošnem dobro.
SK Ptnj : SK Mura 3 - 2 (1 ; 1). Prvenstvena tekma, ki se je odigrala v Ptuju, se Je po zelo živahni ln napeti Igri končala z zmago SK Ptuja. Sodil Je g. Nemec iz Maribora.
Prvenstvena tabela Je po nedeljskih tekmah taka-le: Svoboda Mura
Gradjanski
Ptuj
Panonlja
Drava
Mariborska Svoboda si Je torej priborila 18 točk ln zasedla prvo mesto v tabeli ter naslov prvaka mariborskega okrožja LNP.
Ljubljanski spored
Ljubljana, 13. maja.
Ofc srednjem zanimanju občinstva so igrali na igriši&u na Dunajski cesti tri tekme. Prireditelj je odločil vse tri v svojo korist, pripomniti pa je treba, da ni imel opravka s težjimi nasprotniki.
P rt morje jim.: Mars r«z. 4 rt) (2:0)
V prvi tekimi je ftmo-beM drobiž zasluženo amagal v lepi igri. Zmagovalci so bili tehnično prav dobri in so itSkoristili svojo piremočmo igro v poljn. Sodil jim je trener g. Puschner.
Primorje rez. : Herroee rez. 2:0 (1:0)
Ta tekma Je bila dolgo neodločena, šele v drugem polčasu se je prvotno enakomerna igra spremenila v premoč pra-UKorjariske druge garniture, in v tem delti igre je moštvo zaslužilo amago proti žilavemu nasprotniku. Sodil je prav dobro g. Mndjem.
Pr»morje : Hsrmee 4:1 (2:0)
Za glavno tekmo sta kluba postaviiia svoji prvi garnituri, ki sta nastopili v običajnih postavah. Prve pol ure se je igralo na Hennesovi polovici, čmo-belii napad je bil izredno prodoren in je pridno streljal iz vsake pozicije. Toda mnogo strelov je šlo ti/k mirno golovega okvira, ne&afceri so se odMM od lesa
Ljubljana, 13. maja. že kar tradicija je takšna, da so občni zbori JZSS o pomladanskih nedeljah, ko sije zunaj najtoplejše poletno sonce in je govornikom v debatah o zimi in snegu kot nalašč toplo tako kot na zborovanjih z bolj »toplim« sporedom. Tudi današnja nedelja je bila izredno topla, kar pa ni zadržalo številnih deiegatov iz vseh krajev države, da bi ne prišli poslušat in odobrit obračuna naše vrhovne aimskoaportne organizacije. Izmed 110 klubov, ki so včlanjeni v JZSS, je bilo davi po delegatih zastopanih okrog 60, med njuni 22 iz zagrebškega, 7 iz sarajevskega in 1 iz beograjskega podsaveza. Zelo močno je bila zastopana naša Gorenjska, najbolj pa seveda ljubljanski podsavez z obema ljubljanskima kluboma, Ilirijo in Ljubljano.
Občni zbor je malo po 9. po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja otvoril predsednik ban dravske banovine
dr. Drago Marušič, ki je v kratkem nagovoru pozdravil najprej oficielne zastopnike, med njimi zastopnika Nj. Vel. kralja polkov. Radovana Jovauo-viča, zastopnika min. vojske in mornarice podpolkov. Milana Popoviča zastopnika di-vizijskega komandanta podpolkov. Marasa. zastopnika mestnega načelnika ljubljanskega dr. Rupnika, zastopnika poveljnika 1. planinskega polka kpt. Tauberja. banskega svetnika dr. Štera kot zastopnika tujsko-prometnega sveta, zastopnike tiska delegate in vse ostale udeležence. Z zbora so bile po soglasnem sklepu takoj nato odposlane udanostna brzojavka Nj Vel. kralju in častnemu predsedniku JZSS Nj Vis. prestolonasledniku brzojavni pozdravi pa ministrom vojske in mornarice, trgovine in industrije ter za teissno vzgojo natoda in bivšemu ministru v istem resoru dr Lav Hinžku G. predsednik je h koncu izrazil željo, naj bi zbor — kot je med smučarji že davno geslo — razpravljal stvarno m prijateljsko kot v skupni družini.
Besedo je lobil nato gen. tajnik g Joso Goreč, ki je v skoraj enournem govoru podal
vzorno sestavljeno tajniško poročilo o delovanju saveza v preteklem letu. Poročilo obsega skoraj 15 tiskanih strani in mu moremo tukaj dati mesta le v kratkem izvlečku. Dvanajsto leto obstoja je prineslo savezu tri pomembne uspehe, in sicer v športnem pogledu Planico. Zakopane in Rumunijo, razširjenje smučarstva in ustanovitev novih klubov po vsej državi ter izgraditev številnih novih športnih naprav in smuških domov, ki je bila letos izredno živahna. Letošnja zima je bila ena najugodnejših v zadnjih letih. Spored zimskih prireditev je pokazal, da pri tem ni bilo smo-trene ureditve, kar je imelo za posledico, da je bilo na en termin več prireditev, ki so zaradi tega trpele vse. Zato je treDa v bodoče sestaviti točen koledar in obenem podaljšati sezono s prenosom treningov in tekmovanja v višje predele. Poročilo se ba-vi nato podrobno z uspehi saveznih prireditev doma in uspehi saveznih tekmovalcev v inozemstvu. V nizu smučarskih prireditev ne smemo izpustiti državnega prvenstva v drsanju, ki je bilo letos v Celju, in nekaj uspelih prireditev v hockeyu na ledu. ki pa so bile letos žal omejene samo še na Bled. Maribor, Karlovac in Ljubljano. Poglavje zase in pravo zmagoslavje za neutrudljive delavce v savezni upravi pa je bila skakalna tekma v Planici, na kateri je startalo 9 najboljših Norvežanov v tej disciplini; ta prireditev je ponesla glas o naši domovini po vsem svetu in je storila našemu zimskemu športu in imenu sploh propagando, kakršne ne bi mogli plačati z milijoni.
Generalni tajnik je podal nato glavne podatke o sklepih letošnjega kongresa Fise, ki
je bil o priliki Fisinih tekem v Solleftel na Švedskem. Kot posebno razveseljivo je omenil govornik dejstvo, da je začelo v letošnji sezoni ministrstvo za telesno vzgojo tesnejše sodelovati s savezom. Rezultat skupnih stikov je bil, da je ministrstvo v sarajevskem, beograjskem in zagrebškem podsavezu priredilo tečaje za smuške Inštruktorje in tečaj za učitelje telovadbe na srednjih šolah. Razen tega je bil tik pred koncem sezone na Pokljuki še en tečaj za izobrazbo saveznih smuških učiteljev. Razen tega ministrstva so podpirali delo saveza tudi ministrstvo vojske in mornarice, dalje ministrstvo trgovine in industrije ln banska uprava dravske banovine; manj razumevanja za prizadevanje JZSS sta imeli ministrstvo za zunanje zadeve in promet, posebno slednje glede popusta voznih cen za razne velike smuške prireditve. G. Goreč se je nato dotaknil smučarstva, ki se goji izven saveza, predvsem v Sokolu. Sokol v zadnjem času izvajanja medsebojnega dogovora ni posvečal posebne pozornosti in prav zadnje dni je ta dogovor tudi odpovedal. Živahno je bilo sodelovanje med
Ljubljana, 13. maja.
Včeraj in danes je Primorje priredilo svojo tretjo letošnjo lahkoatletsko prireditev, »mali« internacionalni miting, pri katerem sta razen neprevelikega števila tekmovalcev prireditelja startala še dva odlična avstrijska atleta iz Celovca, avstrijski državni reprezentant na srednje proge Kuntschitz in skakač Egger. Medtem ko je Kuntschitz beležil dve lepi zmagi in en poraz, se je moral Egger povsod zadovoljiti z drugim mestom. Kuntschitz je v teku 400 m sigurno premagal Zorgo ml. in na 800 m. neobičajni progi za Krevsa, tudi slednjega, medtem ko je moral priznati Krevsu supe-riornost na njegovi specialni progL
Ne bomo hvalili ali kritizirali posameznikov; podčrtavamo. da smo mogli že sedaj ugotoviti lep napredek atletov Primorja, ki je tem večji, če se ve, da je sedaj teka-lišče še zelo slabo — deloma pretrdo, deloma pa premehko — ker se nahaja v generalni reparaturi in ga hoče lastnik do državnega prvenstva za moštva popolnoma preurediti.
Spored oba dni ni šel od rok zaradi nezadostnega števila sodnikov — zopet ni bilo na igrišču nekoliko določenih sodnikov — nato pa je udobnost teh prešla tudi aa atlete. V bodoče več obojestranske natančnosti, atletov in sodnikov, pa bo vsaka atletska prireditev dosegla svoj propagandni namen. Ob zaključku ne smemo izpustiti
JZSS in našo vojsko. Daljše poglavje je v pohvale onim maloštevilnim sodnikom, od
_ ___X!f__ ______T____1 1 • • t a I 1__4. __*1_ - _	JmIoI m« ira
tajniškem poročilu posvečeno mladini kot bodočemu temelju smučarstva. Med športnimi napravami, ki so se v zadnjem letu pomnožile na teritorijih vseh podsavezov, je najmogočnejša nova skakalnica v Planici, ki je najzgovornejši odgovor na večletne debata mednarodnih zimskih forumov o umestnosti tkzv. rekordnih smuških skokov Prav tako lep je porast smuških domov. med katerimi nosi krono grandiozni dom Smučarskega kluba Ljubljane na Pokljuki. Vse te naprave so izredne važnosti za zimski turizem, ki brez smučarstva v zimskih predelih sploh ni mogoč. Savez je skrbel za širokopotezno propagando doma in deloma tudi v inozemstvu. V zvezi s porastom smučarske literature se je tajnik dotaknil tudi vprašanja domačega izrazoslovja, ki mu bratje na jugu — pa tudi domačini glede opreme — nočejo posvetiti potrebne pozornosti.
H kraju omenja poročilo delo v posameznih podsavezih, ki je bilo vseskozi aktivno. Prav tako delavni so bili tudi klubi, med katerimi pa bodo morali nekaterim podsa-vezi priskočiti na pomoč. Važno za bodoči razvoj smučarstva kot mednarodne tekmovalne panoge pa je tudi delo JZSS v savezu športnih savezov in jugosl. olimpijskem odboru Savez je trdno odločen poslati na bodočo olimpijado svoje zastopstvo; stroški so za enkrat proračunani na 4S0 Din za vožnjo in na 3000 Din za bivanje na osebo. Novi odbor čakajo velike naloge: prevzem tajništva in vodstva vseslovanskih smučarskih tekem ter njihova izvedba, udeležba na Fis-tekmah v ČSR, organizacija olimpijskega treninga za tekmovalce in cela vrsta or-ganizatornih izpopolnitev. Treba je prijeti z ljubeznijo za delo, kajti naša država potrebuje smučarstvo za izboljšanje zdravja naroda, za pripravo obrambe domovine, za spoznavanje zimskih krasot in povzdigo zimskega turizma ter za uveljavljenje našega imena v svetu. Iz
poročila načelnika smuikotehničnega odbora
dr. Janka B e r c e t a posnemamo uvodoma, da je imel tudi ta odbor težave finančnega značaja in je zaradi zmerom naraščajočega posla nujno potreben reorganizacije. Nato podrobno navaja statistične podatke o vseh tekmovanjih v pretekli sezoni. ločeno po prirediteljih in disciplinah z navedbo zmagovalcev in najvažnejših uspehov. Podatki o podsaveznih oz. klubskih prireditvah niso popolni, ker savez ni dobil točnih poročil. Po razpoložljivih pa se da ugotoviti, da je bilo prirejenih okrog 100 tekem s približno 2000 tekmovalci. V
katerih je vsak delal za dve osebi.
V naslednjem doseženi rezultati:
Tek 100 m (11 tekačev). L predte*: 1
Kovačič A. 11,4; 2. RannOT 11,8; 3. Stok 12,4; 4. Cerar KI. 12,5; 6. Weibl in Serše (vsi Pr.) 12,6; IL predtek; 1. Zgur (Pr.) 12,2; 2. Egger (KAC) 12 6; 3. Bertoncelj St (Pr.) 12,7.
Tek 100 m ten. C (2 tekača): 1. Suiterfič 12,1; 2. Jaklič (oba Pr.) 13,1. Močan nasprotni veter! Časi. doseženi po Kovačiču in Ramierju ter juniorju Sušteršiču »o zelo dobri.
Met krogle (3 tekm.): 1. Skobenie 11,58 m, 2. Serše 11,45 m, 3. Putmja 11,12 m. Počasen, toda stalen napredek vseh treh.
Skok v daljino * zaL (4 tekm.): 1. Pu-tinja (Pr.) 6,14 m; 2. Egger (KAQ 6,04; 3. Korče 5,87 m; 4. Slanina (oba Pr.) 5.60 metrov. Vsi i tekači, razen Putinje. so precej nesigumL Najbolj očitno je bilo pri Korče tu, ki je trikrat prestopil, toda vsi trije fisoki so bili preko 6 m.
Tek 400 m (4 tekm.): 1. Kovačič A. 55,4; 2. Stok 55,7; 3 Skušek 59. Odličen čas obeh izrazitih sprinterjev v začetku sezone.
Skok v višino z zal. (5 tekm): 1. 2gur (Pr.) 1,70 m; 2. Egger (KAC) 1,65 m, (▼ borbi za mesto 1,70 m), 3. Bertoncelj St (Pr.) 1,65 m; 4. in 5. mesto sta si delila Putinja in Slan na z višino 1.60 m. Zlasti je ugajal zaradi odličnega odskoka nogometaš Bertoncelj. Zgur siguren.
Met diska (4 tekm): 1. Serše 34,59; 2 Csurda 33,99 m; 3. Skoberne 31,30 m. Talentirani metalci, toda še precej neeigurnL
Tek 800 m (6 tekm): 1. Kuntschitz (KAC) 2:02,4; 2. Krevs 2:03,8; 3 Zorga A 2:09, 4. Csurda 2:10; 5. Srakar Fr. (▼« Pr.) 2:12. Zelo dobri časa, ker je tekaHšče še mehko in v popravilu. Taktično zek> zgrešen tek, ker so tekmovalci potrebovali za prvih 400 m od 62—66 sekund.
Tek 200 m (4 tekm.): 1. Rannor 24,8; 2. Zorga A. 24,9; 3 Stok 25,5; 4. Csurda 25,6; Ranner lepo napreduje. Taktično slab tek ostalih!
Met kladiv« (3 tekm.): L Korče 35,17; 2. Svigelj 27J08; Korče je pred tekmovanjem vrgel 37,10!
Troakok (4 tekmM 1. Perpar 12,64; 2. Korče 12,57; 3. Malnarič 11,54; Egger (KAC) lly85 ▼ škotskem stihi. Dobri rezultati obeh prrih; vidno pomanjkanje treninga.
Tek 400 m (4 tekm.): 1. Ktmtschrtz
(KAC) 53,8; 2 Žorga Aleš (Pr.) 54,1; 3. Csurda (Pr.) 55; 4. Ranner 57,8. — Ktm-tschitzeva sigurna zmaga zaradi celo dobrega taktičnega teka. Njegov tek je lahek in zelo elastičen. Zorga, ki je zaostal za 2 m, je tekel taktično zelo slabo med 200 in 300 m. Csurda je pokazal v vseh disciplinah razveseljiv napredek.
Med odmorom popoldanske nogometne tekme je bil tek 1500 m, pri katerem je nastopil tudi Celovčan Kuntschitz. Prvih 800 metrov je vodil Srakar tesno spremljan po Krevsu in Kuntschitzu. Krevs in Kuntschitz preideta v vodstvo in se odmikata. Od 1300 do 1400 m se Kuntschitz tesno približa Krevsu na 2 m, toda zadnjih 100 m Krevs zopet poveča naskok in reže v odlični kon-diciji cilj v izbornem času 4:13.2. Kuntschitz mu sledi močno izčrpan v razdalji 10 m ▼ času 4:16.4. Po daljšem presledku sledijo Srakar Fr. 4:31.2, Skušek 4:42.8 ter Grad 4:45. To je najboljši dosedanji Krevsov rezultat v teku na 1500 m, ki ga je treba Se bolj oceniti, ker je bil dosežen v začetku sezone in na slabem tekališču.
Sistematizacija državnih služb
Beograd, IS. maja. AA. Razen doslej izvedenih reform za izvršitev določb čl. 64. finančnega zakona za L 1934-35. ki nalagajo ministrskemu svetu vse potrebne ukrepe za znižanje državnih izdatkov v tem proračunskem letu in sistematsko ter umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu, je predsednik ministrskega sveta s svojim odlokom od 12 maja imenoval še komisijo za izdelavo načrta uredbe o sistematizaciji služb za vse stroke civilne državne uprave.
Ze zakon o uradništvu od 31. marca 1931 je v čl. 46 odredil, da se bo s posebnim zakonom določilo za vse civilne državne službe število službenih mest po poklicih in položajnih skupinah, v katere so poklici razdeljeni, m število mest uradniških pripravnikov; to število se po proračunu ne sme povečati. Podobno določbo vsebuje čl. 48 zakona o državnem prometnem osebju od 22. junija 1931. Svrha teh odredb je. da se točno dožene število vseh službenih mesl in da se izvršilnim oblastem postavijo točno določene meje tako glede imenovanj kakor glede napredovanja državnih name-^vCnccv
" Sistematizacija službenih mest je neobhodno potrebna že zaradi same strukture novih zakonov o državnih civilnih uradni-
kih, ki zahteva točno določeno število vseh službenih mest in položajev v skladu s potrebami in pomenom posameznih funkcij v državni službi Potrebo takojšnje izvedbe sistematizacije nalagajo razen navedenih razlogov tudi proračunske oziroma finančne razmeTe v državi. Zato je predsednik ministrskega sveta dal imenovani komisiji nalog, naj začne takoj delati in naj dokonča svoje delo najkasneje v dveh mesecih. S tem bo dana možnost, da se bo mogel proračun za prihodnje proračunsko leto sestaviti po novem stanju, kar bo zelo ugodno vplivalo tudi na finančne razmere v državi.
Preosnova poljske vlade
VarSava, 18. maja. č. Poljski tisk se mnogo bavi z bližnjimi izpremembami r poljski vladi. Listi naglašajo, da se bo v omogočeni izpremenila tudi vsa zunanja ln notranja politika poljske republike. Pričakovati je tudi novih gospodarskih smernic. Izprememba vlade se bo izvršila pod geslom političnega in gospodarskega ojačenja poljske države. Kot vzrok za te izpremembe navajajo listi predvsem deficit državnega proračuna in bližnje občinske volitve. Po mnenju listov naj bi odstopil sedanji ministrski predsednik Jendrzejevvicz. V vsakem primeru pa bo zunanji minister Beck še nadalje vodil poljsko zunanjo politiko.
TEDEN DNI FILMA
„Jenny Gerhardtova"
V Ljubljani bomo imeli kmalu priliko gledati sloveči film »Jennie Gerhardtova« z nam že znano Silvio Sidneyevo v glavni vlogi. Vsebina dela je povzeta po romanu Theodora Dreiserja. Zunanja kritika je polna hvale o tem filmu ne samo glede na vsebino, temveč tudi glede na glavno vlogo, ki jo dovršeno podaja filmska umetnica Sidneyeva. Vsebina filma je v kratkih obrisih naslednja:
Jennie Gerhadtova je lepa hčerka ubogih staršev. Iz velike bede se družina reši tako, da dobita mati in hčer zaposlitev v v velikem hotelu. Tu stanuje senator Bran-der, ki pomaga družini, ker se je zagledal v lepo Jennie. Mladenka ima toliko re-špekta do uglednega darežljivega gospoda, da se mu ne upa odbiti zmerom po-
gostejših prošenj, naj hodi z nJim na večerne zabave.
Sosedje začnejo šušljati in oče prepove hčeri sestanke s senatorjem, četudi se ta želi poročiti z njo. Ko pa je bil eden njenih bratov aretiran zaradi tatvine premoga, je Jennie kljub očetovi prepovedi prosila senatorja za pomoč. Iz hvaležnosti hoče postati njegova žena.
Pri železniški nesreči pa se je senator smrtno ponesrečil. Jennie obupuje. Pri neki sestrični v Cincinnatiju rodi hčerkico. Sama nase navezana dobi Jennie službo pri neki bogati obitelji. Lester Kane, eden domačih sinov, se zagleda v Jennie in razbije zaroko z bogato Letty Pacejevo. Boječe skriva Jennie, da ima hčerkico, in Le-ster meni, da je prvi mož v njenem življenju.
Lester prevzame po očetovem naročilu vodstvo posiov v Ghicagu, kamor se preseli tudi Jennie. Otrok je v njeni bližini, čeprav ne more stanovati pri njej. Leta minejo. Lester obožuje Jennie, dokler Le-sterjeva družina nekoč ne zahteva, da je treba to razmerje končati. Prav tedaj sklene Lester napraviti Jennie za legitimno ženo, a Jennie mu izda, da ima hčerko Vesto. Lester je zdaj pripravljen, ugoditi zahtevam staršev in se ločiti od ljubljene Jennie, vendar je njegova ljubezen do te žene prevelika. Čeprav se zdaj pri izpre-memjenih okoliščinah ne more poročiti z njo, je vendar ne more zapustiti. Spre se z rodbino in odpotuje z Jennie in njeno hčerko v Evropo.
Med potjo naletijo na Letty Pacejevo, prejšnjo Lesterjevo zaročenko, ki je bila medtem poročena in spet postala vdova. Letty je poučila Jennie. kakšne žrtve je
moral doprinesti Lester, ker se je spri a svojo družino. Tiho je vzela Jennie te Informacije na znanje. Ne bo delala napotja ljubljenemu možu, ki je zaradi nje moral vzeti na svoje rame tolike žrtve. Prijateljsko se razstane z Lesterjem in se vrne s hčerko v Ameriko, čez mesece se Lester poroči z Letty.
Jennie živi samo za hčerko. Tragična nesreča uniči življenje hčerke Veste in Jennie je sama. Brez moči stoji nasproti Lesterju, ko jo po letih obišče. Lester je postal v javnosti zelo ugleden mož, katerega beseda mnogo zaleže, a njegov zakon je brez ljubezni.
Spet minejo leta. Lester leži na smrtni postelji in prosi, naj ga obišče Jennie, edina žena, ki mu je v življenju res kaj pomenila. Kljub vsem zunanjim uspehom je bilo njegovo življenje brez vsebine. Zdaj spoznava svojo strahopetnost, da se ni v odločilnem trenutku poročil z Jennie. Pre-pomo. V njenih rokah izdihne.
Truplo prepeljejo v mrtvečev rojstni kraj. Medtem ko sorodniki spremljajo krsto do železniške postaje, stoji Jennie ob strani in gleda v tihi žalosti prstan, ki ji je ga nekoč v lepših časih podaril Lester.
Novi filmi
»36 noči v Hollywoodu« je naslov najnovejšega filma z Liliano Harveyevo.
Pripravlja se film >Larina«, ki ga bodo delali v gorah in bo kazal strašni boj med človekom in prirodo. Režiral ga bo Dr. Fanck, glavno moško vlogo pa bo igral Sepp Rist.
Po romanu Hermanna Lonsa bodo napravili film »Volkodlak«. Zasedba r filmu bo odlična. Glavno vlogo bo dobil Hein-rich George, razen njega pa bodo igrali še Hertha "I^nele, Peter Voss in Theodor Loos. Heinrich George bo igral tudi v fil-
mu »Nižava«, ki ga delajo po znani D'
Albertovi operi. Imel bo vlogo Sebastiana.
Harry Liedtke bo spet igral z Ano Ste-novo, ki se je nedavno vrnila iz Amerike. Dejanje njunega filma bo posneto po Wil-deovi drami »Idealni mož«.
Londonska družba British Gaumont pripravlja za prihodnjo sezono film »Jud Sliss« po znanem Feuchtwangerjevem romanu. Glavno vlogo bo igral Conrad Veidt.
Fritz Kortner je pravkar dovršil z Ano May-Wongovo film »Chu-chin-chow«.
Schmidtov znani film »Pesem sveta« delajo zdaj v Londonu v angleški verziji. Gl. žensko vlogo je dobila Charlotta Ander-jeva.
Filmske zanimivosti
Doroteja Wieckova, ki je pred dvema letoma iznenada zaslovela s svojim filmom »Dekleta v uniformi«, se je v začetku lanskega leta odpravila v Ameriko, kjer je dobila lep angažman pri Paramountu. Sedaj pa je pogodbo s to družbo razdrla in nastopa v nekem hollywoodskem gledališču. Baje se bo kmalu vrnila v Evropo.
V Parizu so se odločili, da bodo obnovili i govorečem filmu vse večje uspehe nemega filma. Zdaj snemajo Sardoujevo »Ma-dame Sans-Gčne« in Benoitov »Konigs-mark«, ki smo ga nedavno dobili tudi v slovenskem prevodu.
Charlie Chaplin. ki se je pred nekaj dnevi naposled res poročil s Pauletto Goddar-dovo, je napovedal svoje načrte za prihodnji dve leti. Najprej bo igral glavno vlogo v filmu »Posestvo brez gospodarja«, kjer mu bo žena za soigralko. Del ateljej-skih posnetkov Za ta film je že gotov. Drugi film bo govoreča verzija nekdanje mojstrovine »The Woman of Pariš« — pri nas je dobil ta film neokusno ime »Pariška metresa«, — ki je prinesel slavo Me-
njouju. Kot tretji film pa namerava Chaplin izdelati že tolikokrat napovedanega »Napoleona«, ki ga bo sam režiral in igral tudi glavno vlogo.
Vesela svatba
Dobre filmske operete, ki res zabavajo ljudi, pa niso preveč šablonske, so še zmeraj redke. Kaj rado se pripeti, da izdelovalci operet do nezavesti ponavljajo iste motive v le malo izpremenjeni obliki. Zato pa pomeni tudi vsaka opereta, ki da res nekaj novega, uspeh in veliko priznanje občinstva.
Taka opereta je »Vesela svatba«, ki jo bomo tudi v Ljubljani kmalu videli. Godi se v prekrasnem Salzkiimmergutu s čudovito lepim, slikovitim ozadjem, ki mu daje še posebno vrednost, že ta čudovita okolica ustvari v človeku prijetno razpoloženje.
Dejanje je pestro in zapleteno. Po duhovitosti ga lahko primerjamo z »Belim konjičkom«, nedvomno pa bo zbudila še večjo senzacijo kakor ta popularna opereta.
Tudi igralci, ki jih v tem filmu srečamo, so same znane osebnosti. Najprej moramo omeniti nedavno umrlo veliko dunajsko igralko Hansi Niese, ki je tu odigrala svojo najboljšo, najbolj živo vlogo. Kdo ne pozna te slavne igralke materinskih vlog, ki s svojo preprečljivo igro vsakogar priklene? že zaradi nje je vredno, da si film vsakdo ogleda. Razen nje nastopajo samo znani »kanoni«. Oskar Sima, Hans Junkermann in drugi so sama imena, ki jih že dobro poznamo iz samih dobrih filmov.
Glasbo je napisal Robert Stolz. 2e njegovo ime pove več kakor dolgi članki.
Skratka — film, ki bo senzacija!
Fašistična gonja
»roti tržaškemu škofu
Trst, 10. maja
V poslednjih dveh tednih je tržaški fašistični tisk nenadoma sprožil ostro kampanjo proti tržaškemu škofu dr. Alojziju Fogarju. Namen je docela odkrit: odstraniti ga hočejo od vodstva tržaške škofije, katero naj bi prevzel kak drug škof, ki bi bil bolj fašistično, t. j. protislovansko usmerjen. Kakor listi sami priznavajo, so škofu Fogarju tudi Italijani in fašisti spočetka zaupali. V poslednjih dveh letih pa so se jim pričele »odpirati oči«, ker se je zavzel za svojih 200.000 slovenskih vernikov v njihovi borbi proti raznarodovalni politiki fašističnega režima tudi s pomočjo cerkve.
škofa Fogarja so skušali najprej kompromitirati na nepolitičnem polju. Sredi meseca aprila se je namreč v Trstu vršil proces proti nekemu Arturju Stefaniju, nameščencu premogokopne družbe v juž-novzhodni Istri, ki je s ponarejanjem dokumentov poneveril baje 3 milijone lir in je ta denar stavil deloma na razpolago tržaški višji duhovščini. Na procesu so baje ugotovili, da je izvršil poneverbe iz političnih razlogov, o čemer naj bi pričale tudi njegove tajne zveze z nekimi vsekakor ne fašističnimi elementi v Rimu.
Od teh začetnih inkriminacij je fašistični tisk kmalu prešel na politične najpade. Tržaški »Popolo« je preteklo nedeljo v velikem stilu »rasjalil« slovansko protifašistično usmerjenost tržaškega škofa z objavo klišeja uvodne strani lanskega koledarja Mohorjeve družbe, kjer je pod naslovom »VJadike Slovencev« tudi Fogarje-vo ime. List je pograbil za to kost in de-magoško pribil, češ: če že Slovenci v tržaški škofiji morajo imeti svojega škofa, bi bilo pač toliko bolj primerno, da ga imajo tudi Italijani kot gospodarji dežele. Zato bi bilo najbolje, če bi se povrnil v tržaško škofijo nekdanji tržaški vojaški škof Bartolomasi.
Dva dni pozneje se je v Fogarja zagnal tržaški »Piecolo«, ki ga neposredno obtožuje protidržavnega in protinacionalnega delovanja ter v podkrepitev svojih obtožb navaja kar celo vrsto dogodkov in okoliščin. Obtožil ga je, da je odklonil prošnjo nekega Oberdankovega potomca, da bi blagoslovil kosti Oberdankove matere, da je zavrnil odposlance hivših italijanskih bojevnikov, ki so ga prosili, da bi blagoslovil njihov dom, da nazadnje tudi ni hotel blagosloviti Oberdankovega spomenika, ko so ga odkrili. Za vse te zahteve je baje rekel škof, da niso v skladu z načeli cerkve, ki ne more odobravati umorov in tudi ne poskušenih atentatov.
še hujša pa je naslednja obtožba, ki jo z velikim pompom objavljajo fašistični listi; pričetkom tega leta je škof dr. Fo-gar bil v Gorici, pregledal tamkajšnje bo» goslovje in imel oster protifašistični govor tamkajšnjim teologom. Biti Italijan, je baje dejal, ni nikaka zasluga. On rajši ščiti podjarmi jene Slovence, ki z njimi sočustvuje. Nacionalistični fanatizem, ki sili ljudi, da še na smrtni postelji oblečejo črno srajco in mesto Kristu vzklikajo Mus-soliniju, pomeni nasilje, ki ga cerkev ne more odobravati. Nasilje pa je še hujše, ker nihče ne sme spregovoriti o milijonih, ki jih fašistični mogotci kradejo državi v imenu domovine in domovinske ljubezni. O teh in takih stvareh mora tisk molčati kot grob in še celo vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ne sme s svobodno besedo na dan. Tudi on sam ne sme javno povedati, da ima v svoji škofiji 200.000 slovenskih vernikov. Italijanske bogoslov-ce je škof v svojem govoru baje pozival, naj skušajo razumeti zatirani slovenski narod, med katerim bodo vršili svojo dfu-hovno misijo. Nazadnje pa jih je rotil, naj o vsem tem, kar jim je povedal, nikomur ničesar ne povedo, zlasti pa naj se varuje, jo, da za njegove besede ne bo izvedela tržaška policija.
»Piecolo« je očital Fogarju tudi avetri-jakanstvo im protektorstvo nad reakcio-jakanstvo in protektorstvo med reakcionarno klerikalnimi duhovniki, ki delujejo sedaj celo proti Vatikanu.
S tem pa se fašistična gonja proti Fogarju še ni nehala. »Popolo« »e je sicer omejil na citate drugih listov, ki so se prav tako pričeli zanimati za tržaško »škofijsko afero«. »Piccolo« pa je v petek objavil nov napad zaradi stališča, ki ga je škof Fogar zavzel v zadevi blagoslovitve Oberdankove matere in njegovega spomenika. Fogar, pravi list, se je v svoji anti-nacionalni zagrizenosti spustil celo tako daleč, da postopa kar v očitnem nasprotju s katoliško cerkvijo. Tudi v Bocnu je
bil sličen primer. Tam so odkrili slavolok zmage, pod katerim počivata Cesare Battisti in Fabij Filzi. Pa čeprav sta oba »mučenika« še tik pred svojo smrto celo odklonila poslednjo versko tolažbo, si je tridentski nadškof Endricci štel v čast, da je smel blagosloviti njune zemske ostan ke.
Iz časopisja se je kampanja proti tržaškemu škofu prenesla tudi v ostalo javno življenje. V Kopru je fašistični direktorij v petek sprejel posebno resolucijo, v kateri aplavdira »energični in pravični kampanji tržaških listov proti škofijski kuriji in škofu« ter zahteva, da se končno že razčisti položaj in povrne tudi v tržaško cerkev mir. do katerega ima polno pravico. Nedvomno ta fašistična demonstracija v Kopru ne bo ostala osamljena in bodo sledile po vrsti še druge.
Zaman so bili demantiji, ki jih je objavilo glasilo tržaške škofije, zaman protesti verskih organizacij, ki so nastopile proti fašistični kampanji. Fašistična strahovlada se je odločila, da spravi s poti poslednjega izmed vidnejših zagovornikov slovenske pravice do življenja. Tudi če bi se Vatikan zavzel za tržaškega škofa, bi bilo vse bržkone zaman. Za nadškofom Sede jem bo dr. Fogar druga in menda poslednja velika žrtev, ki jo bo zahteval in Ugonobil fašistični režim iz vrst najvišjih cerkvenih zastopnikov v Primorju. Omenimo naj še samo, da škof Fogar ni Slovenec, marveč furlanski Italijan. Njegova edina »napaka« je ta, da priznava tudi Slovencem in Hrvatom v Primorju pravico do življenja.
Kmečki domovi razpadajo
Na pobudo fašističnega režima so v poslednjih mesecih v smislu fašistične agrarne politike pokrenili veliko akcijo za proučitev kmečkega stanja v Italiji. Med drugim so ugotovili, da je v Italiji 3,400.000 kmečkih hiš, od katerih odpade 64.720 na slovenske in hrvatske pokrajine.
Znamenita je bila ta akcija, ki jo je po-krenil sam Mussolini, še posebej z nekega drugega vidika. Fašistični režim je hotel dokazati, koliko je v dobi svoje vlade storil za kmetijstvo in ne v poslednji vrsti za kmečke sloje v »odrešenih slovenskih in hrvatskih pokrajinah«. Zbrane številke pa dokazujejo baš nasprotno. Na Goriškem je 26.619 kmečkih hiš, od teh 5.017 takih, ki so potrebne manjših popravil, 1.886, ki jih bo treba prezidati, in 441, ki so že popolnoma razpadle, tako da niso več primerne za bivališča. V Istri je položaj še hujši. Od 20.732 hiš bo treba nekoliko popraviti 11.472. prezidati 5.614, docela nerabnih pa je 923 hiš. Tudi v tržaški pokrajini je od 8.835 kmečkih hiš 2.038 nekoliko poškodovanih, 768 hudo poškodovanih, 154 pa nerabnih. Končno bi morali od 8.533 kmečkih hiš v reški pokrajini nekoliko popraviti 1.166, prezidati 931 hiš, podreti pa 212, ker niso več za nobeno drugo rabo. Od 64.720 hiš je torej skoraj polovica takih, ki so potrebne popravil in prezidav, ki jih pa njihovi lastniki, slovenski in hrvatski kmetje, v današnjih časih ne zmorejo.
p— Mnssottaijeva moka. Med najnižjimi sloji ljudstva v Gorici se je položaj v zadnjem času znova poslabšal. Ljudje se dan za dnem vedno bolj pritožujejo zaradi bede in brezposelnosti. Fašistični hierarhi, ki so še tik pred volitvami ljudem obljubljali takojšnje izboljšanje, delo in zaslužek, so bili sedaj prisiljeni, razdeliti med ljudi spet nekaj tako zvane Mussolinijeve moke, da preprečijo tako morebitne izgTe-de in demonstracije.
p— Izpred goriškega sodišča. Pred dnevi se je v Gorici vršil proces proti Josipu Oblaku in Ivanu Domu, divema kmetoma, ki sta bila obtožena, da sta skrivala pred oblast vi večjo količino streliva. Josip Oblak je bil obsojen na 3 mesece in 15 dni zapora, Ivan Dorn pa na 300 lir globe.
p— Novi tržaški občinski »vet. Pričetkom tega meseca je prefekt Hengo na predlog sindikalnih organizacij imenoval člane novega tržaškega občinskega sveta. Izmed 24 novih občinskih svetnikov je skoraj polovica zastopnikov tržaškega kapitala in industrije. Med njimi so bančnik Capurso, dr. Cosulich, Tripcovich, inž. Cro-vetti, Josip Cipriani in Leonzini. Novi tržaški občinski svet je imel v petek svojo prvo sejo, na kateri so bili občinski svetniki zapriseženi.
parlamentarci
na Jadranu
Rab, 9. maja.
Veselo im ponosno križari po Jadranu največja im najleipša ladja Jadranske plo-vidbe »Prestolonaslednik Petar«. Po celem dnevu vožnje smo zvečer, ko je legla že gosta tema na morje, otoke in Primorje, pristali na Rabu. Samo sprejemi in pozdravi so prekinjali vožnjo. A ni bilo prehudo. Nič dosti govoričenja in dolgoveznih slavospevov im nič jadovanja. Kar je bilo sprejemov, so bili prisrčni dokaz hvaležnosti za počaščenje, ker je narodno predstavništvo vendarle enkrat prišlo gledat po Jadranu in spoznavat tegobe, ki so bolj očitne kakor kjerkoli drugje na svetu, še posebno svečam pečat pa daje temu potovanju poglavitni namen: poklomitev —■ Po lanskem kraljevem zgledu — na grobovih ornih, ki so dali kri za Jadran, za Jugoslavijo. Zakaj brez Jadrana ni Jugoslavije.
• * •
Zjutraj že prav zarana je živžav na ladji, ki je tako lepo mirno počivala ▼ su-šaškem pristanišču. T a ko j po prihodu ju-trmjega vlaka, ka je iz Beograda in Zagreba pripeljal veliko število poslancev in senatorjev, je ladja vsa obljudena. Izbiranja ali prerekanja ni prav nič — kajti organizacija odibora, ki je potovanje pripravil, je v rediu. Vsak ima svojo kabino, iabere si le še sedež v jedilnici — v ostalem je pa lahko vsa ladja njegova, še na poveljniški most pohitijo nekateri, da si ogledajo prvo panoramo, ko odrinemo od sušašikih pomolov in se zasučemo proti Crikvemici. Morje je malo svojeglavno, nebo' oblačno. Ali Criavanica je tatoo sveža, tako pomladno nasmehljaoa, da si po sprejemu in po urnem sprehodu do kopališča im glavnih hotelov poželimo vsaj še nekaj ur postanka. Ali že tako smo po starem našem narodnem običaju za debelo poldrugo uro v zamudi, ki jo bomo nadomestili proti večeru na poti proti Rabu, ki ga bomo dosegli po celodnevni vijugavi vožnji okrog otoka Paga. Izven programa pristanemo tudi v Novem Vi-nodolu Topiči, zastave, godba, poln pomol. Očarujoč kraj. Ali kar imajo poleg najlepšega, so jezik in pa dekleta. Nekaj narodnih noš se je pomešalo med črno mmožioo, takih da bi se še Gorenfke lahiKo jeziile nad zmagovito konkurenco.
žuipan vimodolski nas potem spremlja na poti. In vneto razlaga potrebe teh krajev Potrebujejo cestno zvezo a Prokuko. Samo dva kilometra zveze. Bog pomagaj, letos je najbrž ne bodo dosegli, ker teea ni v proračunu.
Velebit se nam razkazuje z vso svo)o sinjo divjino. Oblaki mečejo sence nanj in na morje. Tako so kontrasti vse živahnejši, pogledi vse bolj osvajajoči. Gledamo, gledamo ... Kar se količkaj vidneje odraža od zelenega borovja in sivega kamenja, vse je vredmo natačnejšega ogleda. Vodoravni stolpič na okroelem hribu je na primer v tej pokrajini kar dragoti-na. Vodovod je napeljan 12 am iz Zinna-nice im napaja Novi, Selce in Crikvendco. Vimodolski župan pa nam dalje razlaga, da je treba njihovo luko na vsak način podaljšati. Vsaj obrambni pomol je treba potegniti za 100 m. Potrebnih bi bilo ne-naj milijončkov. Za enkrat pa je odobrenih celih 90.000 Din za najnujnejši popravek, da se vse skupaj ne zruši v morje.
Trdmjave so po hribovju. Solmce je posvetilo nanje. In nihče drugi — ostali so se pred burjo postorili v zavetje, nas trojica ali četvorica pa je ostala spredaj na »provi« — tedaj, nihče drugi kakor nemški poslanec dr. Kraltt nam je v blagoglasna posebno skrbno izbrami vojvodinščini (tolmačil lepote hrvatskega Primorja, kjer je bival doslej večncrat kakor mi. ki
mnogi tod še nismo jadrali nifcoH « • •
Kar se narodnostnega problema tič«, je o njem težko govoriti. Imamo namreč s seboj poleg nemškega predstavnika samo še madžarskega poslanca. Ali o slikovito-sci celotne deputacije in o fotogenačnosti posameznih gospodov — da, o tem se pa M reči kaka beseda. Blizu stodvajset je vseh člajnov narodnega predstavništva vseh starosti, obrazov in raznolikih moških vrlim. Nekateri naši dičmi predstavnika so tudfi v narodnih nošah. Prostora je na ladji dovolj in tako se razvija živab na promenada. A najzanimivejši je vendarle zbor opoldne in zvečer v elegantni obedmici. Razume se, da je lastništvo ladje poskrbelo za najboljšo postrežbo, — a gospodje sami skrbijo, da pridejo do besede tud.1 zdravičarji. Kaj prav resnega povedo, a ta in oni prijetno zavije na šaljivo plat in aar mu zmanjka soli, jo pri-vržejo drugi z medklici Tedaj tako rekoč
permanentno zasedanje narodmega predstavništva, samo da brez stenograflskih zapisnikov.
Slovenska delegacija ni mnogoštevilna, toda zvesto tovariško povezana. Da je pri nas humor izumrl? Kje neki! Samo to je, da je na morju bolj zasoljen. To je od vode in zraka.
Kratek reasume prvega dne: videli smo mnogo, mnogo obale ln otokov, pluli smo od uskoškega Senja vzdolž strmih sten Velebita v Novograjsko morje — lm potem zavili nazaj mimo Paga proti Rabu. Program potovanja je sestavljen tako dobro, da udeleženci izleta spoznajo prav vse pomembnejše kraje in zanimivosti našega Jadrana z otočjem vred.
Solnee je Krvavo rdeče tonilo za neke daljne gore. ko smo zavili proti Rabu. Pre-Iestml biser našega severnega Jadrana nas je sprejel ves razsvetljen in živ.
In zdajle, ko končujem pismo in stoji ladja mirno v pristanišču, doni od nekod petje, naše domače slovensko petje Pojo Hrvatje in Srbi lepo po naše V pesmi se pač najbolj razumemo. Se blesti ves Rab pozno v noč, a preden zardl zarja, se poslovimo od njega ln pobitim o dalje ndzdol Po Jadranu že smo vsrkali toliko lepote, da smo od nje opojeni.	R.
Otvoritev vodovoda na Stranicah
Konjice, 12. maja.
Narodna postojanka Stranice je dio za vela v nedeljo 6. t m. velik dogodek. Stranice so dobile vodovod im s tem je ustreženo dolgoletni želji vaščanov. Vsa vas se je za to svečanost lepo okrasila. Pred vhodom v vas je velik slavolok pozdravljal številne goste Lz Konjic, Oplotnice, Zreč, Vitanja in bližnje straniške okolice. Došle goste je pri slavoloku pozdravil posestnik Fijavž Martin, ki je tudi vodil dela pri napravi vodovoda.
V lepem siprevodu z državno zastavo na čelu so krenili udeleženci k vodovodu v gozdu na Mali gori. Tu je pozdravil v imenu domačinov došle goste posestnik Seljak Ivan s prisrčno zahvalo vsem, ki so pomagali, da se je zgradil vodovod, posebej zastopnika g. bana sueškemu načelniku g. dr. Suhaču Mateju, odposlancu Higijenskega zavoda g. dT. Reberniku, domačemu narodnemu poslancu g. Gajšlku Karlu, članu bacovinskega sveta g. Jerebu Radu in drugim javnim delavcem. Za njim je povzel besedo sre-ski načelnik dr. Suhač Matej, bi je nagla-sil pomen asanacije naših vasi, pozval občinstvo k složnemu delu za državo in nato otvoril vodovod, član bano vinskega sveta notar g. Jereb Rado je o>p»sal pripravljalna dela za zgradbo vodovoda, ožigosal razdiralno delo nasprotnikov vsedržavme stranke Ln škodljivo početje raznih novih pokretmikov in bojevnikov. Ugotovil je tudi, da je napravilo na prebivalstvo zelo slab vtis, ker je domači župnik odklonili blagoslovitev vodovoda. Narodni poslanec g. Gajšek Karel je enako govoril o delu za zgradbo vodovoda in izpodbujal vaščane k nadaljnjemu koristnemu delu za blagor vasi. 01Scielmo6ti pri otvoritvi vodovoda je vodil domači občinski predsednik g. Konec Pavel, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil javnim delavcem za njihov trud pri detu za vodovod.
Po končanih govorih so udeleženci drug za drugim pristopili k vodovodu in pokuslli dobro pitno vodo lz novozgrajenega vodovoda. Udeleženci so se napotili nato na Seljakov dom in tam sta pri vodovodnem koritu govorila odposlanec Higijenskega zavoda g. dr. Rebemik iz Celja im sanitetni referent iz Konjic g. dr. Rudolf Ivo. Vsa družba Je šla potem v Marimškovo gostilno na prijateljski sestanek. Tam se je zbral tudi pripravljalni odlbor za zgradbo vodovoda, ki ga sestavljajo: predsednik posestnik Fijavž Martin, učiteljica Štefanija Hasenbichlova. učiteljica Seručarjeva Minka, šolski upravitelj Ambrož Martin, učitelj Sodin Konrad in posestniki Marinšek Ivan, Fijavž Leopold, Klančnik Anton in Furman Alojzij, vsi iz Stranic. Početki akcije za napravo vodovoda v Stranicah segajo nazaj v leto 1929., ko so sprožili misel za zgradbo vodovoda takratni šolski upravitelj Dobmik Leon, bivši župan Klančnik Anton, posestnik Fijavž Matija in posestnik Fijavž Martin. Ideja pa se ni dala takrat uresničiti in šele, ko je vzela to akcijo v roke vsedržavna stranka JNS, se je želja uresničila Po zaslugi Higijenskega
zavoda, banske uprave, konjiških javnih delavcev in vaščanov Fijavža Martina. Seljaka Ivana, Cvelferja Jožefa, Adamiča Štefana, Pristovška Jožefa in Albina in drugih vaščanov so Stranice dobile vodovod.
Svečanosti sta se poleg rasnih narodnih društev udeležili tudi gasilski četi iz Konjic ln Vitanja. Sodelovala je domača godba iz Vojnika. Domača dekleta so okrasila vas, slavoloke Ln vodovod pod vodstvom Kvasove Marije.
Nedeljska prireditev 06tane strani štetim vaščanom im došlim gostom v najlepšem spominu. Vodovod pa je dokaz, da se naša oMastva in naši javni delavci brigajo za napredek in blagor prebivalstva.
Žrtvujmo za mladi rod!
ZOPER PEGE
ln nečistosti na obrazu uporabljajte eamo novo odlikovano BIVOLI specljalno kremo, ki er> jo Vpooinjev&U it ta ln leta najboljši strokovnjaki. Uspeh zajamčen. Zvečer Bi umijte lice z milom RIVOLI, z mlačno vodo ln na lahno zmaslrajte s to specljalno kremo. Zjutraj si ponovno umijte lice ln ga lahno zopet -^masirajte s to kremo ln na to ga dobro napudrajte z RIVOLI pudrom, ker vsebuje ta puder najfinejše snovi, brez živega srebra. Krema stane 20 Din. Puder v vsaki barvi, srednja škatljlca 20 Din; milo 8 Din. Poskusite tudi druge RIVOLI specljalitete. Dobvalo se povsod; kjer pa niso v zalogi, jih razpošilja
Parfumerija i kozmetika RIVOLI Francuskl magazin. O si je k L
Katalog za polepšavanje ln cenik poSljemo brezplačno.
Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, kompletno, L nadstropje, sestoječe lz 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442
IMtt o o • • o l ee o&tefcet*
pri Preskeriu
« Ura bi je m. 8t. P(*,r» M> H. M	183 f
Telefon 2059
Premog KarbopakeU drva in kokr nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5
teseda 1 Din. davek 2 Din. '.a šifro ali dajan}« na <lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 19 Din
Pripravljalni tečaj za mak) maturo
Fou&ujej« Bunofcovni profesorji. Predel« se celoto* troa.rin)«.. Vpk dnevno do 16. t. m. v PniaioW nI. St. 8/TL	13663-4
Urejuje Daveria RavAjea. Lriaja aa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d kot oskamarja tirane Jezersea Za Lnaeratn) deJ je odgovoren Aloj? Novak. Vsi v Ljubljani