U D K 808 .63 -442+808 .63 -46 Tatjana Srebot-Rejec P A L j u b l j a n a Z A Č E T N I I N K O N Č N I S O G L A S N I Š K I S K L O P I Y S L O V E N S K E M K N J I Ž N E M J E Z I K U * Y kn j ižni slovenščini so soglasniški sklopi v začetku in na koncu besede lahko eno-, dvo-, tri- in štiridelni. Našteti so vsi začetni in končni sklopi v kn j ižni slovenščini. Podane so zakonitosti v s k l a p l j a n j u soglasnikov. Iz zgradbe sklopov so razvidne tudi osnovne zakonitosti slovenskega soglasniškega sistema. Po svoji morfemski zgradbi so vsi evidentirani sklopi eno- ali dvomorfemski, nekateri lahko tudi oboje. In l i terary Slovene the consonantal clusters that occur at the beginning and at the end of words m a y consist of one, two, three, or four consonants. T h e study enumerates all the initial and final consonantal clusters that are known in l i terary Slovene. The construction of clusters reveals the basic rules of the Slovene consonantal system. With regard to their morphemic struc- ture, all the clusters discussed in this study m a y consist of one or two morphe- mes, sometimes both. K o t o s n o v o s e m u p o r a b l j a l a r a z p r a v o J . T o p o r i š i č a S u g l a s n i č k i s k u - p o v i u s l o v e n s k o m k n j i ž e v n o m j e z i k u , k i j e i z š l a v d e l u R a d o v i s l a v e n - s k o g i n s t i t u t a 111 ( n a s t r a n e h 113 do 122) l e t a 1959 v Z a g r e b u . V n j e j p r i k a z u j e a v t o r r a z v r s t i t e v s o g l a s n i k o v n a r a v n i n e z v o č n i k , z v o č n i k v z a č e t n i l i dvo- , t r i - in š t i r i d e l n i h s k l o p i h , v k o n č n i h dvo- in t r i d e l n i ! ) s k l o p i h in v s r e d n j i h t r i d e l n i h s k l o p i h . I z r e c n o n a š t e v a z a č e t n e in k o n č n e d v o d e l n e s k l o p e t e r p r i m e r k e z a d r u g e s k l o p e , in v j e d r n a t e m iu z g o š č e n e m k o m e n t a r j u p r e u č u j e in r a z l a g a m o ž n o s t i v e z a n j s o g l a s n i - kov v s k l o p e v s l o v e n š č i n i . V s i s k l o p i , k i j i h j e že e v i d e n t i r a l J . Topo- r i š i č , so p o s e b e j o z n a č e n i . P r a v t a k o p o v e d o k a z a l k e , k j e č r p a m n e p o - s r e d n o iz t e in d r u g i h r a z p r a v J . T o p o r i š i č a . S e s t a v l j a v e c tube l , k i n a j b i p o k a z a l e k o m b i n a t o r n e m o ž n o s t i soglas - n i k o v v e n o - in v e č d e l n i h s k l o p i h v z a č e t k u , n a k o n c u in s r e d i b e s e d * Razprava j e v skrajšuni obliki del magistrske naloge Soglasniški sklopi v slovenščini in kontrast ivna analiza angleških in slovenskih soglasniškili sklopov. O b te j priložnosti se zahval ju jem svojemu glavnemu mentor ju dr. J . Topo- rišiču zu vso pozornost, s katero j e sledil n a s t a j a n j u naloge, in za vse nasvete in podatke, ki mi j ih j e da ja l , kadarkol i sem se obrnila nan j . E n a k o prisrčna hvala dr. J . Orešniku zu vse njegove nasvete splošno lingvističnega znača ja . v slovenskem knjižnem jeziku, stoji pred raznimi problemi glede bese- dišča, ki n a j bi ga upošteval pri sestavi svojih tabel. Od tega j e namreč odvisen končni seznam sklopov, ki nastopajo v knj ižni slovenščini. Sistem kombinatornih možnosti sklopov nam seveda v glavnem daje že normativno nesporno besedišče, tako imenovano knj ižno besedišče. Kakorkoli se že odločimo, vedno j e me ja med zajetim in nezajetim besediščem do neke mere svojevoljna, sa j j e veliko besed nekako v ob- mejnem področju meja, ki si j ih j e začrtal sestavljavec, in j e mogoče zagovarjati tako nj ihov sprejem kot nesprejem. Ker pa j e treba nek je le postaviti meje upoštevanega besedišča, sem se omejila takole: Upoštevala sem vse besedišče slovenskega knj ižnega jezika (zborne in splošno pogovorne variante), ki ga vsebujeta Slovenski pravopis iz leta 1962 in I. del S lovar ja slovenskega knj ižnega jezika iz leta 1970; kako dopolnilo sein iskala tudi v Pleteršnikovemu slovarju. Slovar slovenskega knjižnega jezika sem uporabl ja la tudi v odzadnji obliki (tudi del I I . dela). Načeloma nisem upoštevala: 1. neknjižnih besed, četudi so v teh slo- var j ih, npr. froc, fokniti, caj l i , aufbiks, gavge, bremza, fleten; 2. nareč- nih besed, npr. beč, mamca; 3. arhaičnih besed, npr. čbelica, dosihdob, dosihmal, ločje; 4. izredno redkih besed, npr. bzik; 5. napolcitatnih besed, zlasti zemljepisnih in osebnih imen ter priimkov, npr. ra jh, bianko, B j e - lovar, Temza, Džakarta , Alžir, Cardif f , Mojra, Kaleb, Seldžuk, Cals- worthy; 6. izrazito učenih in tehničnih besed, ki j ih srednje izobražen človek v svojem vsakdanjem, tako imenovanem nestrokovnem živl jenju ne uporablja,1 npr. lambda, ftizis, pasha; 7. besed, sestavljenih iz kratic, npr. b i tef ; 8. onomatopejskih besed, ki vsebujejo s stališča slovenščine nejezikovne glasove,2 npr. ha, ha, ha! ['ha: 'ha: 'ha:]2. < T a k e besede bi seveda priha ja le v poštev le takrat , kadar vsebujejo sklope, ki so sicer knjižni slovenščini neznani. Iz besed teh kategori j bi lahko dobili še sklope, ki j ih ni v besedišču, upoštevanem za preuče- vanje . 1 Ustna in formaci ja dr. Toporišiča. 2 Sicer pa sem medmete s slovenskimi jezikovnimi glasovi upoštevala. V ta- belah so medmeti za laž je razpoznavanje označeni s k l ica jem. T a k o j e bil npr. za 25 zvez soglasnik + kratki samoglasnik in kratk i samoglasnik + soglasnik medmet edini zgled take zveze. Temel j za preučevanje sklopov mi je bila beseda. Sklopov na mejah besed v isti govorni enoti nisem upoštevala. Besedna obremenitev posameznih sklopov iz naloge ni razvidna. Tako se npr. samo ena beseda začenja s sklopom dnj (dnjača) in samo ena z d l j (dlje), veliko pa se jih začenja s sklopoma skr in spr. Začetna in končna zaporedja fonemoo o slovenskih besedah Samoglasniški fonemi kot samostojne besede У. Naslednji samoglasniški fonemi sestavljajo samostojne enozložne besede: /i/ — i [i] — veznik /a/ — a [a] — veznik, vprašalnica (splošno pogovorno) /o/ — о [o] — predlog i [ i :], e |'e:], a [ 'a: j , o |'o:], 11 |'u:] so tudi imena črk. Vsi samoglasniški fonemi imajo lahko tudi pomen medmetov. A. Z a č e t n i s k l o p i Začetni ničti sklopi V- /i/ /e/ /e/ /a/ 'i: iskra » e: ер 'g: ena 'a: a jda 'i — 'e en3 'a ampak i'- ime e'- enajst a'- arhiv /o/ ы /u/ Ы 'o: olje 'э: okno » u: usta 'э on 'u ti h ! 'э rt3 э'- око u'- upor э'- rdeč V slovenščini se besede lahko začenjajo z vsemi 8 samoglasniškimi fonemi /i/, /e/, /s/, /a/, /o/, /o/, /u/ in /э/. Nobena slovenska beseda se ne začenja s kratkim naglašeniin i, s kratkim naglašenim u pa samo medmeti. 3 Ustna informaci ja J . Toporišiča. 1 A ' Začetni enodelni sklopi CV- /i/ /e/ le/ /a/ ' i : 'i i'- 'e: 'E- 's s- 'a : 'a a'- /p/ piš pif ! piščul pesem peta pe j ! petelin pamet pad parobek /t/ t i lnik t ič t išina tečen teta t e č a j talec tam talent /k/ kip kisik kepa kerub k e m i j a k a č a kad kazniva /b/ biser bik b i lanca beda bedro bes bedak barva bat baraba /d/ divj i dim dišava deček deblo ded deliti dan da darilo /g/ gib ginevati geni j geslo general gams gad gasiti /c/ c i l j c ink ! cigan cena cera cer cekin capa cap! carina /č/ čigar č i č čigav čelo čelo čep čebula č a j čas časopis /dž/ džip džem džersi džami ja /f/ f iga fižol fes feredža f e j ! festival fara fant fulot /s/ sila sir sirota seme sedmi ses seno sa je sak samota /š/ šipa šil5 širok šepati šerif Sent seiest šala šal j iv N hip hi! hiteti hel i j here lient! l ierbari j har fa ham ! hajduk" M zima zidar zel je zeml ja zet zelo zakon zagon /ž/ žima žik život želva žel ja žep železo žaba žal žafran /m/ misel miš miniti meh medved meč meso maček mah mulik /n/ nisem nit nikar nega nesti nemoč nečak nagel j naš nagon /r/ r iba rit ribariti repa rebro rep rebula rada rad račun /1/ lipa lisica leča lepen le leden lačen laz labod /j/ j idiš j im jezero jezik jek j egul ja j a m a jaz j a s n i t i /v/ vino Vid visok veter veslo več vesel vala vaš vabilo Začetni enodelni sklopi CV- (Razpredelnica 1 A in B)7 Vseli 21 slovenskih soglasuiških fonemov lahko nastopa v začetku besede. Tudi ni nobene sistemske ovire,8 da se ne bi vsak teh 21 fonemov vezal z vsemi 8 samoglasniškimi fonemi. Od 399 možnih vezav (21 X 19) 5 Ustna informaci ja J . Toporišiča. 7 V razpredelnici ni v okencih s kratkim naglašenim Samoglasnikom kli t ik, kot npr. ki, li. j i . te, do, ker imajo klit ike lahko le stavčni poudarek, ne pa be- sedni naglas. J . Toporišič, S K J 1. str. 141 — 142 (9). 8 Izraz »sistemsko mogoč v slovenščini« pomeni v skladu s pravili na na j - višj i fonološki ravni. T a pravilu so izraz osnovnih načel, po katerih se vežejo glasovi v sistem v določenem jeziku in za j ema jo zato vse glasove tistega jezika, ali pa skupino glasov, ne pa samo posamične glasove. Ce j ih poskušamo formulirat i za slovenščino (za slovenski soglusniški sistem), bi ta pravila b i la : 1. nezveneči in zveneči nezvočnik si ne moreta slediti. 2. sonornejši člen sklopu moru biti bliže samoglasniku kot m a n j sonoren. 3. dva enaka soglusniku ne moreta sestavl jati začetnega sklopa. 4. zveneči nezvočnik ne more bili člen končnega sklopu. In morda še katero. 1 Л jo j /o/ N M 'o: ' э : 'o o'- 'u: 'u u'- э a- počiti podel pod počep puh punt pustiti pes pekel toča tolpa top tolmač N ts i» rt n o rt rt n a, -2 л -s ьс rt rt о >o 2 rt rt X N >N a -5 JZ -5 -5 =1 s o >o S Я 3 сл >(Л з я я X N >N Я я Я 3 я я о >о E g з э з з d з - з >N ft-b-^-^^bJD O >u тз s 3 p сл >сл 3 3 = X N >N I i г3 Я я g а-У л О rt о - а - с ьь О О О X N >N Я 2 J2 Д P о 0 о а -2 л о о -Я ЬС О О О X N >N О _ F О Я я О о О а " ^ О О О Я О п О X N Я « я я О Ö о а В м О О О а -с Ы) О О « О >U О о о X N >N я ° я я P с .0 g cd а • а -S -а ДЈ ей Я Л ТЗ Ы) cd cd cd -а -а ьс cd cd о >о cd cd о >о cd я cd X N >N cd >N с a В я "S * ö Я S я Çd cd cd ö cd я я p 5 5 я я я л -а ьс .. .. я Я Cd ^ и >u ? Я cd я X N >N я Ж ГН я я я « ы w W W w a -2 а -а -о ьо си си л тз to ч> «у Й bj со сл >СО N »N tO <о Й «о (Л >СЛ K N >N e 3 я -S я со " (о со со (у а -2 ^ .а "о ьс и о и о о а - 2 -а - о ье « « гя о >о у> .. .. в> •и « S Су to Sy Со Со 1Я >cn X N »N и ш » » Й О, ся >СП X N >S .а я Q1 * * Я V Я я со (о со ^ О а о H a r л д т з i» о >о a 'S -а -в 'сл >СЯ X N »N m X >N а, '-П л -а -з .ta 'о »o 'Ея х 'n >n E '3 'E ,Ё я "Д Ё 'я "Д й ^ л л 5 й [о" >5" t j "čn Зг "х" "й" Sf S k jer nadomeščamo tuje jezične e- je z /е/,я da se ognemo ozkemu /e/, ki ima tendenco bližati se /i/-ju. Pri domačih besedah je v zborni izreki mogoča opozici ja [e:r] — [i:r], pri tujih ne. Mlajše prevzete besede so tako najbol jš i kazalnik, kateri glasovi so »živi« v današnj i slovenščini, se pravi, da se z nj imi sestavl jajo nove besede.10 Isto je razvidno tudi iz primerov f + samoglasnik, čeprav ni tako očitno, /f/ nastopa v slovenščini ali v onoinatopejskih besedah ali pa v prevzetih besedah11 in v medmetih. Tako nimam primerov za £ + krat- ki naglašeni |'i] in |'э], za kratka naglašena |'e] in['u] pa samo med- meta »fej« in »fuj« ; edini primer za f + kratek naglašen samoglasnik je fant [fant], ki je stara sposojenka. Primer za ['e:] pa je v položaju pred /r/. Zgodovinsko utemeljeno je tudi dejstvo, da nahajamo /j/ + /i/ in v/ + /u/ samo v prevzetih besedah, razen enklitike »jim«, ki j e nastala iz »njim«. Marsikaj nam pove tudi navpična preglednica. Če izločimo /dž/, ki nam kot na jmla jš i fonem zveni tuje,12 ugotovimo zanimivo dejstvo, da so nenaglašeni samoglasniki zastopani 100 °/o razen pri /a/, k jer so tri prazna okenca, in sicer predvsem za zvočniki. Tudi dolgi naglašeni samoglasniki so zastopani 100 °/o, razen ['a|, k j e r so tri prazna okenca. Največ praznin izkazujejo kratki naglašeni samoglasniki po sledečem vrstnem redu: |'u] 8, ['i] 6, |'э] in ['s] po 3, ['a] in |'э] po 2. Kratki na- glašeni samoglasniki so torej na jš ibke je zastopani pri obeh visokih glasovili |'u| in |'i). Centralni /a/ pa izkazuje praznine ne glede na naglašenost: kadar nastopa, nastopa vedno tako v naglašenem kot v nenaglašenem položaju. Začetni dvodelni sklopi CC- 1 3 (Glej razpredelnico 2 A in B) Po svoji zgradbi so takile : N + N 28 sklopov: pt,u ps, pš, px , tk, kt, ks, bd, gd, čt, sp, st, sk, sc, sc, s f , sx, šp, št, šk, šč, xč, zb, zd, zg, žb, žd, žg. 9 J . Toporišič, Predvidlj ivost, str. 232 (11). 10 Seveda teh šest primerov besed vezave z /dž/ še ni zadosten dokaz za to trditev. Do n je sem prišla na podlagi študi ja besed, prevzetih v slovenščino iz angleščine. 11 F . Ramovš, Historična gramat ika slovenskega jezika I I . Konzonuntizem, str. 162. L j u b l j a n a 1924. 11 Vsa j ponekod je opaziti nekako zavračan je fonema /dž/. J . Toporišič , Stilnu vrednost (12), str. 17. 13 J . Toporišič, Suglasnički skupovi, str. 115—116 (7) in J . Toporišič, S truk- turiranost, str. 92—96 (10). 14 V nalogi so vsi sklopi, ki j ih j e že evidentiral dr. Toporišič, kurzivno tiskani. Ci ; W N M N /d/ /g/ 2 A /p/ /t/ /k/ /b/ /d/ /g/ Začetni dvodelni sklopi / c/ pt ica kater i tkat i bdeti kdo /č/ /dž/ /f/ /s/ psi pšenica Kseni ja /c/ /dž/ A/ /s/ / š / /x/ M /i/ / m / /n/ /r/ /1/ čtivo spati stati šport štor skala škaf scela /bor zdeti žbicc ždcti zgodaj žgati sčistiti ščit hči s f inga vpad vtis vkup vbod vdova vgozditi vcepiti včasih vsak všeč N + Z 62 sklopov: km, gm, cm, čm, sm, im, xm, zm, im, pn, iti, kn, dn, sn. zn, pr, ir, kr, hr, dr, gr, cr, čr, fr, sr, šr, xr, zr, žr, pl, il, kl, hl, dl, al, čl, fl, si, šl, xl, zl, žl, p j, tj, k j, d j , f j , sj, x j , z j, to, ko, dn, go, со, čo, so, šo, xo, zo, zo, gn. Z + Z 12 sklopov: /ro/m,15 mn, lio]n, mr, nr, [io]r, ml, [to]l, mj, nj, Ij, 1'vJj- Z + N 1Ђ sklopov: /М/Р, [М/t, /М]К, [lo/L), [m]d, /io]g, ЈМ]С, /M]Č, [M/S, /M]Š, /M/.V, /IO/Z, [RO]ž, Vsegu torej 115 sklopov. 15 Sk lope zapisujemo f »nemško, razen /v/ pred soglusniki, k j e r pišem alofone m), (w) ali ki se res izgovar ja jo . T o delam iz 2 razlogov: 1. Ker j e tako v Toporišičevi razpravi Suglasnički sknpovi (7), in 2. ker bodo ta slovenski del mogoče uporabl ja l i tu jc i , ki bodo delali kon- trastivno anal izo slovenskega in svojega jez ika . 2 Л I * ! /z/ /ž/ phati /in/ /r/ kmet pnevmatika prah tnalo knez dno gmota gnus cmok č m r l j trava kreda brat drevo grob cret je črevo /)/ plast tla klop blato dleto glava član /j/ (spi. pog.) P i j a v a gorica t j a k j e r D jekše /v/ tvo j kvas dva gverila cvet čvrst shod f rak flegina f jord smeh sneti sraka slap (spi. pog.) se jat i svet šmarnica šrapnel šleva švigati hmel j hrana hleb h j a ! hvala zmaga znati zreti zlat z j u t r a j zvezda žmikati žrelo žleb žvečiti mnogi m ret i nra v mlad mi javkat i n jen vhod vzeti vžigati vmes vnanj i vrag vlak l j u b vjcsti Kot prvi del dvodelnega sklopa laliko nastopajo vsi soglasniški fo- nemi razen /dž/, /r/ in /j/, kot drugi del sklopa pa vsi razen /dž/. /dž/ je torej edini soglasnik, ki ne nastopa v začetnem sklopu. Če izkl jučimo možnost, da bi se fonem lahko vezal v sklop sain s sabo v začetku besede, bi teoretično imeli 420 mogočnih sklopov (21 X 20). Dejansko uresničenih pa jili j e 115 ali 27 °/o. Večina neuresničenih sklo- pov fonološko ni mogoča — se pravi, da so za Slovenca neizgovorljivi oziroma teže izgovorljivi — tako vse zveze nezvenečega nezvočnika z zve- nečim. ali narobe v sklopih *pd, *bt . *zš, *žt itd.; ali zveza zvočnika z nezvočnikom (razen /v/) in zvočnejšega zvočnika z m a n j zvočnim v sklopih *lt . * jd , *rn ild. Za nekaj praznih okenc, na primer za sklope dg, čp, gj itd., pa ni nobenega razloga, ki bi temeljil v fonološkein sistemu slovenskega jezika. Я N< N x а. о< erf a. 3s 'S? о ; г СЛС V. "О "О tO M jS 7? T er T о. o T o< cn< 'Т. v? tr N< N g. a. N< N dq tr a- a. (Л T сл< T X ^ N •o X o o N< N v œ< 2 3 3 в в в з ÏÏ g p я S< N сл< £ - -1 -J ^ -» ^ 3 N< N СЯ< ^ 0< O TQ 3 3 3 я 15 Ь 3- г п Hi <-J £ EÜ E — "H. N x N< N ^ СЯ< «J a. o< o a. hO Я Y slovenščini se noben soglasniški fonem ne veže z vsemi drugimi 20 soglasniškimi fonemi, in sicer ne kot prvi ne kot drugi del sklopa. Kot prvi del sklopa j e n a j b o l j sklopen /v/, ki se veže s kar 18 različnimi soglasniki, in za n j im /s/, ki se veže s 13. O d zapornikov kot prvi del sklopa sta n a j b o l j sklopna /p/ in /k/, ki se vežeta s po 8 soglasniki. Kot drugi del sklopa so zvočniki neprimerno bol j sklopni kot ne- zvočniki : 74 sklopov ima zvočnik kot drugi člen in 41 nezvočnik. Od zvočnikov j e n a j b o l j sklopen /r/, za n j i m /1/, /j/ ter /v/. Noben nezvočnik kot drugi člen sklopa se ne veže z več kot 6 različnimi soglasniki, večina z m a n j . Zvočniki kot prvi del sklopa se lahko vežejo samo z zvočniki, razen /v/-ja, ki se lahko v svojih var iantah veže s skora j vsemi soglasniki ne glede na zvočnost ali nezvočnost, zvenečnost ali nezvenečnost. Je pa pred zvenečim soglasnikom uresničen kot zveneč in pred nezvenečim kot nezveneč. V obeh primerih lahko alternira z nenaglašenim samoglasni- kom /u/ie V tem primeru seveda ne moremo več govoriti o dvodelnem sklopu. Obrnl j ivost sklopov j e načeloma mogoča pri sklopih t ipa N + N in Z + Z, pri sklopih t ipa N + Z pa samo pri zvezah N + /v/. De jansko so naslednj i začetni sklopi t ipa N + N obrnl j ivi ps, pš, kt, ks — sp, šp, tk, sk. Ni pa obrnl j iv noben začetni sklop tipa Z + Z,17 medtem ko so vsi začetni sklopi t ipa N + /v/, tv, kv, dv, gv, cv, čv, sv, šv, xv , zv, žv — И t, I -w j k, |w]d, |w]g, |л\)с, |m]č, |m]s, |m]š, [m]x, [w]z, [w]ž. V t e j zadnj i skupini (ZN) sta sicer še dva sklopa z ustničniin nezvočnikom [w|p in |w]b, ki pa nista obrnl j iva. Y ZZ sklopih stoji )w] kot prvi člen pred vsemi zvočniki, ne more p a stati kot drugi člen za zvočniki. Sklopi ZZ z /r/, /I/, /i/ kot drugim členom niso obrnl j ivi , ker morajo ti zvočniki zaradi svoje velike zvočnosti stati t ik ob samoglasniku. Sklop /mn/ bi bil v svoji obrnl j ivi obliki /nm/ izgovorljiv, ni pa uresničen. Začetni tridelni sklopi C C C - 3 A 1. N + N + N s + t + k 2. Z + N + N stkati k p, t, k, t X vtkati vzpeti, vstati, vskočiti, vzhajati vštuliti vzbuditi, vzdigniti, vzgib vžgati 10 J . Toporišič, S K J I., str. 132 (9). 17 J . Toporišič, Suglusnički skupovi. str. 115 (7). 3. N + N + Z P + r, 1 spraviti , splav t + r, I, v strah, stlačiti , stvar k + r, 1, v skr in ja , sklad, skvariti s - j - < с + m, v scmarit i , scveteti č + v sčvekati f + r, 1 sfrizirati , sf lafotati X -f. r, 1 shraniti , sliladiti b + r, 1 zbrati, zbledeti z + , d + r, v zdrav, zdvomiti 1 i s j . n, r, 1 zgniti, zgrabiti , zgled P + r š p r a n j a š + t + r štruca k + r, 1 škrat , šklepetati X + k + r hkrat i 4. Z + N 4 Z P + r, 1 vpričo, vpliv t + r, 1 vtreti, vtlačit i k + r. 1 v k r a j , vklad b + r vbrizgniti v + d + r vdreti S + 1), r, 1 vnesti, vgravirati , vglobiti č + 1 včlanit i s + 1 vsled z + m, n, r, 1. v vzmet, vznak, vzrok, vzlet, 5. N + Z + Z n n + v + s + f m J r, I m + v + II , r , I r. I j p l j u č a k l juč , k n j i g a b l juvat i dl je, d n j a č a gn ja t cvreti « smreka, Smlednik s l juda /množiti, zmračiti , /mlatiti zvreči, zvleči /ljubiti 6. Z + Z + Z v + 1 + j vl juden >u i* O > -o U ' U U o >u я N1 + Z te u Q с N g tL >N hü N -a TL "ьЬ Л f—i ,—i —̂ Јч N Х Г (-i i— M — bJj t-4 t- С t-l л S-4 i- SH M ^ Ь- (-1 t-i •и u u. Сн — £ N fi d Ъь bß g N te >N te N -a Z I + Z tn M X СЛ « a СП M e. (Л U0|3 i a л л -o te о Začetni tridelni sklopi C C C - (Gle j razpredelnico 3 A in B) Po svoji zgradbi so tridelni sklopi sestavljeni takole: 1. N + N + N, 2. Z + N + N, 3. N + N + Z, 4. Z + N + Z, 5. N + Z + Z i n 6 . Z + Z + + Z."« 1. N + N + N stk 2. Z + N + N 10 sklopov: [Avjtk, [ л ф р , H s t , [лфк, |мЈвх, [m]H, |w]zb, [m]z(1, |w]zg, Iw] žg. Analogno z dvodelnimi sklopi tipa ZN je tudi pri tridelnih, ki se začen ja jo z zvočnikom, ta zvočnik lahko le /v/. Kot drug člen prevladuje jo sičniki, kot tret j i zaporniki. Od 28 dvodelnih sklopov tipa NN se j ih 10 veže s prednj im /v/ v trodelnega. Med nj imi prevladuje jo sklopi z večjo besedno obremenitvijo, k jer j e zato tudi več ja verjetnost, da bodo med nj imi glagoli, primerni za vezanje s pred- pono v-. 3. N + N + Z 27 sklopov: sem, spr, sir, skr, sfr, sxr, spi, stl, skl, sfl . sxl , stv, skv, scv, sčv; zgn, zbr, zdr, zgr, zbl, zgl, zdv; špr, štr, škr, škl ; xkr . Kot prvi člen sklopov tega tipa nastopajo le priporniki /s', /š/ in /z/, /s/ in /š/ pred nezvenečimi in /z/ pred zvenečimi soglasniki. Podzvrst zase v te j skupini j e sklop x k r v besedi hkrati . 4. Z + N + Z 18 sklopov: [w]zm, [w]zn, |w]gn, |л\]рг, |M]tr, [м.]кг, M x r , Iw]dr, |w]gr, |w|zr, [м]р1, |m|U, [м]к1, |w]gl, |m]č1, |m]s1, [w]zl, I w|zv. Od 62 dvodelnih sklopv tega tipa se j ih 18 veže z /v/ v tridelne. T a k o kot so pri dvodelnih sklopi tipa NZ najštevilnejši , so tudi pri tridelnih sklopi, k je r sestavljata zadnja dva člena nezvočnik in zvočnik. NZ sklopi sestavl ja jo 54 °/o dvodelnih sklopov, NNZ in ZNZ pa 60 °/o tridelnih. 5. N + Z + Z 18 sklopov: pi j , kij, kn j . bi j , dl j , dnj , gnj , si j , smr, sml, si j . zmn, zmr, zml, z|w|r, z/ra//, zl j , c|w]r. Prvi člen so lahko /p/, /k/, /b/, /d/, /g/, /c/, /s/ in /z/, komplementarna distribuci ja /s/ in /z/, kot smo jo ugotovili pri sklopih tipa NNZ, tuka j ne drži. V sklopih tipa NZZ se tako /s/ kot /z/ vežeta s sklopi, sestoječimi iz dveh zvočnikov /lj/, /ml/ in /mr/, le da med /s/ in sledečima dvema zvoč- nikoma ni morfemske meje, med /z/ in istimi pari zvočnikov pu je (slju- da, Smlednik, smreka — zljubi, zmlatiti, zmračiti) . 6. Z + Z + Z 1 sklop: [tv]lj. Edini sklop j e istomorfemski. Vsega torej 75 tridelnih sklopov. " n J . Toporišič , Suglasnički skupovi, str. 117 (7). Zgradba tridelnih sklopov od 1. do 6. kaže, da prvi in tret j i člen ne more biti isti fonem. Edina iz jema j e sklop |w]zv. Po svoji morfemski zgradbi so tridelni sklopi lahko eno- ali istomor- femski in dvo- ali raznomorfemski,18 če je nekje v sklopu morfemska meja . Isti trodelni sklop je lahko v enem primeru enomorfemski, v dru- gem dvomorfemski, to je odvisno od zgradbe posamezne besede. Tako sta npr. sklopa str in zdr v besedah strah in zdrav enomorfemska, v besedah stresti in zdreti pa dvomorfemska.19 Sklopi, ki se začenja jo s /p/, /к', /b/, /d/, /g/, /c/ in /§/, so vedno isto- inorfeinski. Ti fonemi nimajo predponske funkci je in tudi niso prvi člen dvočlenske soglasniške predpone. Največ dvomorfeinskih sklopov nahajamo pri glagolu in glagolskih izpel jankah, sa j sta predponi z-/s- in v- v veliki večini primerov glagol- ski predponi. To pa ne pomeni, da j e vsak /s/, /z/ ali /v/ v začetku tri- delnega sklopa predponski. Tako npr. ni v besedah smreka, zdrav in vzrok. Vsekakor drži, da je velika večina začetnih tridelnih sklopov nastala iz predpone + dvodelnega sklopa. Da j e med drugim in tret j im členom sklopa več ja povezava kot med prvim in drugim, kažejo tudi paradigmatične možnosti substitucij po- sameznih členov v takem enomorfemskem sklopu, kot je k i j — pi j , b i j , si j , kn j , dnj , gnj . Če torej še enkrat pregledamo tridelne sklope glede na večjo ali manjšo povezunost med posameznimi členi, dobimo naslednjo raz- vrstitev: 1. a) N + (N + N) b) Z + (N + N) 2. a) N + (N + Z) b) Z + (N + Z) 3. a) N + (Z + Z) b) Z + (Z + Z) Odločili smo se torej za tolmačenje 1 + 2. Zanimivo je , da bi, če bi j ih tolmačili 2 + 1 prav tako dobili že obstoječe dvodelne sklope,20 z izjemo sklopa x k v hkrati . Izraz »dvomorfemski« v besedilu pomeni, da pripada sklop dvema mor- fema in ne, du sestoji iz dveh morfemov. Ponekod sem imela težave z določanjem morfemske meje. Prizadevala sem si, da postuliram morfemsko mejo tam, k j e r j e za to sinhroničen razlog. 80 J . Toporišič, Suglasnički skupovi, str. 117 (7). Začetni štiridelni sklopi C C C C - Po svoji zgradbi so sestavljeni takole:2 1 1. N + N + Z + Z spl j izpl juvati spi. pog.: [spl ' ju:vat] in [sp'lu:vat] skl j skl juvati sknj izknjižit i spi. pog.: [skn"ji:žit] in [sk'ni:žit] z bij izbl juvati spi. pog.: [zbl ' ju:vat] in [zb'lu:vat] scvr scvreti 2. Z + N + N + Z I Av ] s p 1 vzplameneti [M]str vztra jat i [Mjskr vzkriž [Avjskl vzklik (m]scv vzcveteti [ A\]str vštric [m]zdr vzdražiti |M|zgl vzglasje 3. Z + N + Z + Z [w]knj vknj iži t i /'f/z/j vzljubiti Irojklj vkl juči t i [w]z[w]r vzvrat [w]zmn vzmnožiti Vsega skupa j 18 sklopov. Običa jno dobimo štiridelne sklope, če nastopi dvodelna predpona vz- [wz, ms] pred dvodelnim sklopom, ali enodelne predpone s-, z- ali v, pred tridelnim. Štiridelni sklopi torej niso praviloma istomorfemski. Glede na tesnejšo povezanost posameznih členov bi jili lahko označili takole: 1. N + (N + Z + Z) 2. (Z + N) + (N + Z) Z + (N + N + Z) 3. Z + (N + Z + Z) (Z + N) + (Z + Z) Tudi v štiridelnih sklopih se noben fonem ne more ponovili, z izjemo /v/-ja v sklopu [w]z[w]r. T u k a j sta lahko oba /v/-j a cclo enako uresni- čena. 21 G le j tudi J . Toporišič , Suglasnički skupovi, str. 118 (7). B. Končni sklopi Končni ničti sklopi -V /e/ /V /a/ e: srce 'a : gospa 'a steza ' -a roka o: gospo /o/ 'o: no!22 'o zlo '-o jamo /u/ 'u: komu 'u zlu '-u potoku -э a Slovenske besede se laliko začen ja jo z 8 različnimi fonemi in se kon- ču je jo na iste foneme /i/, /e/, /e/, /a/, /o/, /o/ in /u/, razen na /э/. Končni /a/ najdemo samo v imenih za soglasnike, kot npr. [bo], [сэ], [сэ] in v kraticah, ki so iz n j ih sestavljene, npr. F L R J [folara'js]. Končni enodelni sklopi - V C (Razpredelnica 4 A in B) Od 21 slovenskih soglasniških fonemov lahko nastopajo na koncu besede zvočniki in nezveneči nezvočniki, t . j . 15 fonemov. Medtem ko je pri začetnih enodelnih sklopih od 399 mogočih okenc izpolnjenih 347 ali 87 o/o, j ih j e pri končnih enodelnih od 285 mogočih izpolnjenih 236 ali 82 °/o. Prav tako kot pri začetnih tudi pri končnih enodelnih sklopili ni razloga, da se ne bi vsak končni soglasniški fonem vezal z vsemi osmimi samoglasniškimi fonemi. De jansko imamo za vse samoglasniške foneme, z izjemo /э/, primere vezanja z vsemi končnimi soglasniki. Toda edino /t/ se veže z vsemi samoglasniškimi fonemi ne glede na dolžino in naglašenost, tako da ni pri njem niti enega praznega okenca. Navpična preglednica pa ni več tako izrazito usmerjena v dolge samo- glasnike kot pri začetnih sklopih. Res so dolgi /i/, /e/, /a/, /o/ in /u/ še vedno 1 0 0 % zastopani, medtem ko j e pri fonemih JE/ in /o/ težišče pre- maknjeno na kratke naglašene samoglasnike, saj j e pri dolgem /e/ praznih pet okenc in pri dolgem /o/ šest, medtem ko j e pri kratkem na- glašenem /e/ samo eno in ni pri kratkem naglašenem /o/ nobenega. Drugačno sliko kažejo tudi vezanja s kratkim nenaglašenim samo- glasnikom. Medtem ko so vezanja s kratkimi nenaglašenimi samoglasniki v začetku besede stoodstotno uresničena, razen pri /э/, ki ga ni za začet- Za /a/ ni /p/, /č/, /f/, /x/ in /j/. — Ustna informacija J . Toporišiča. 4 A Končni enodelni sklopi -VC /i/ /e/ N 'a/ samogl ' i : 'i ' - i 'e : 'f : 'e ' a : 'a sogl. kip c ip! J osip lep Pep pogreb kap slab /P/ zid sit molit svet tet kmet medved tat rad /t/ umik bik logik sneg šeg narek vsak rak /k/ stric škric kibic žrec mrtvec rac dac /c/ bič ptič pobič peč peč meč marveč m e j a č pač /e/ kalif p i f ! relief blef graf škaf /f/ časopis tloris čez Rez bes ribez gaz mraz /s/ piš miš derviš jež vež Aleš grabež laž naš /š/ dih menih kelih greh uspeh oreh mah grah /X/ čim dim vidim diudem na jem harem gram drugam /m/ edin brin mačkin iskren vreten hren jelen stran čekan /n/ krompir sir cmer kler dokler dokler dar kar /r/ stil peteršil j hotel dežel hmel j angel general naval /1/ umi j medij štej vej štej torej znača j k a j /j/ zaliv č iv! dativ lev lev h rušev trav prav /v/ 4 A /o/ /Э/ /u/ /o/ samt ' -a 'o: 'D: 'a '-Э 'u : 'u '-u 'o '-Э sogl. zob grdob snop episkop nakup kup sirup /P/ naga ja t labod strahot ropot lakot čut obut mamut bet hrbet /t/ napak log odlok čok potok smuk čibuk lahek popek /k/ J a k a c brugoc кос muc b u c ! kukucl fee ! gobec /c/ moč bedastoč proč luč T r k u č /£7 filozof grof likof muf gol juf /f/ atlas gos koz donos kokos okus cirkus kes /s/ golaž kokoš groš čremoS duš hušl geruš dež /š/ niavruh voh soli ploh moleli duh kruh varuh /x/ hišam dom hrom rakom 11111 drum ! datum sem ritem /m/ poldun ton gon bariton koštrun • sen droben /n/ f i j akur humor gor dvor govor dihur komur steber steber /r/ cimbal bol dol zakol glagol čebul konzul sel bute l j /1/ t j a k a j svoj bo j kavboj tuj fu j ! /j/ lulahav domov sov gotov sirov o b u l " pr iše l« setev /v/ s:l Ustna informaci ja J . Toporišiča. ta o s я Ы, o •сл X Я С ь i r ra o я ra O I I 1 o M O ra S я tt га а ^ ^ з з з i i i о >и 3 3 ю >х X 3 3 3 а з з з з з з а — о га га о >и 3 3 >со X 3 3 (Я УЛ И О О О Я Я ь. — Е с о о о о о га а ч- jä га га о о >о о о M >сл X О О О я я о га о о о о — — г?. га га га ю Ö a r ^ Ö Ö Ö О ю ö ö en >çn X О О О й Я С Ö о о о о И >!й X cd я со е я со со j » СО а -м ^ СО СО СО со я СП >cn ^ Я Я я я я я я _3с я а - я я я О »Ü я я ю >м X Я Я я s я cd «з Я сЗ СО cd о >0 ЦЈ tU (Й >!Я И Су tU Ц) г: ^ t. Uj ÜJ И «n i*! W Ц) lu л >м (u tU С Й tu tu tu tu tu tu tu tu tu tu О c-o H tï О О О о >Ü о о (Л >ся X О О О Е я о, о Ö а - i i i а - ^ >сл ^ ^ I >сл X >ся X » О Е я ^ __ о я i/1 P Л Ь Я u __ — — nimi /dž/, /r/ in /j/, y slovenščini ni besed z nenaglašenimi izglasji [ep], [ар], [эр], [ekl, [ос], [ас], [ос], [эс], [if], [cf], ]af], [uf], [of], [os], [oš], [эх], [un], [ir], [il], [uj], [oj], [uu]. Od teh [эр], [эс], [of], [эх] in [oj] tudi pod naglasom niso uresničeni. Končni dvodelni sklopi - C C (Razpredelnica 5 A in B) 5 В Končni dvodelni sklopi -CC 5 В /p/ /t/ /k/ /c/ /č/ /f/ M /š/ /x/ /m/ /n/ /r/ /1/ lil /v/ ; Ct tp kp čp sp šp mp rp Ip j p [u]p /p/ pt kt ct ft st št x t nt rt lt j t [u]t /t/ pk tk ck čk fk sk šk x k mk nk rk lk j k lulk M pc tc sc šc nc rc lc j c lu]c /C/ šč 11 č rč lč j č lu] č /Č/ mf rf If j f /f/ ps ks ms ns rs ls js [wis /s/ kš mš nš rš lš j š lu]š /š/ r x Iu]x /x/ mm rm lm j m lu]m /m/ mn rn ln jn [U]n /n/ /r/ rl j I /1/ /j/ r M Mul /v/ Po zgradbi so sestavljeni takole:25 N + N 28 sklopov: tp, kp, čp, sp, šp, pt, kt, ct, ft, st, št, xt, pk, tk, ck, čk, fk, sk, šk, xk , pc, tc sc, šc, šč, ps, ks, kš. Z + N 44 sklopov: mp, mk, mf, ms, mš, nt, nk, nc, nč, ns, nš, rp, rt, rk, rc, rč, r f , rs, rš, rx, Ip, It, Ik, lc, Ič, I f , ls, lš, jp , jt, jk , jc , jč , j f , js, jš, lulP, [u]t, lui k, lu]c, [u]č, I и J s, [u]š, /у/л-.26 Z + Z 14 sklopov: mm, rm, Im, jm, [u]m, mn, rn, In, [u]n, jn, jI, rl, г/ц/, IM. Vsega skupaj 86 sklopov. Končne dvodelne sklope sestavlja istih 15 fonemov kot končne eno- delne sklope, se pravi vsi nezveneči nezvočniki in vsi zvočniki. Po pra- vilu NN, ZN, ZZ, ne pa NZ, se na zvočnik lahko končajo lč sklopi, sesto- ječi iz dveh zvočnikov, ZZ. Vendar so pri tovrstnih sklopih možnosti, vezanj med samimi zvočniki močno omejene. Tako ni zvočniškili sklo- 25 G le j tudi J . Toporišič , Suglasnički skupovi, str. 118—119 (7). 20 V knj ižni slovenščini ni diftongov. |j| in [џ| za samoglasnikom stu zvoč- nika. J . Toporišič , Suglasniški skupovi, str. 119 (7). U O I -> < \r o >o IM ca t» u IH Ш ^ o & P, C >N Ю b£ o ~ >x" K G U 2 E СЯ CG л M O Ä J « 1 » « ' S , ' f f 0 . - 3 - 3 я tua N Л Д « S н » а л fcH О -У1 о *Ен ю "о t— 'о ся >J1 ID g H-» СЛ О "я Л Рн bJj А bû >N л С-Я й Я »-i M «4-И s cC k О >и Ьн СП о (ч CÖ (ч >N — о (H (H я й bß .-Я А t-( > > «-Q ~ Л! ё с « "С S s » й 3 t+н tn а а СП С с я U U а о тз о я ю я о « M а я Ё л ^ I» я о t-Я te "|-> л а>3 >2 ?2 я й >§ & Ё " ^ л я а) СЛ (Я M Ьч а с, тз л о -ч 1rs -О >о я d M >о я _ л 1 8 л э о M к S Я а WH л — о о г£ я u t « ъ а §• ь Л "3 ся >N Й Я £ S J а cd о ЬД >ü 2 M >« О riS Л M а о pov, ki bi se končal i na /r/ in /j/. Vseli 15 fonemov tore j lahko nastopa le kot prvi člen teh sklopov, kot drugi p a dva m a n j . Več o ZZ sklopih kasneje . Zaporniki so n a j o b i č a j n e j š i drugi del dvodelnih sklopov. T a k o se veže /k/ na svoji levi z vsemi 14 fonemi, le sam s sabo ne, /t/ z 12 in /p/ z 10. Fonema /t/ ni za /č/ in /m/, čeprav j e za obema soglasnikoma za Slo- vence lahko izgovorlj iv in nastopata oba sklopa pogovorno (npr. uničiti [u'ni :čt] , lomiti [lo:mt]). P r a v tako nisem našla nobenih zgledov s sklo- poma /xp/ in /cp/, čeprav bi bila tudi ta izgovorl j iva. Sk lopa /np/ in /nf/, ki j u prav tako ni, sta za nas neizgovorl j iva, /n/ preide pred /p/ v /m/, kot npr. v branit i — obramba, obramb [ob'ra:mp], /n/ (in /m/) izgovarjamo pred /f/ zobnoustnično,2 7 nemški Senf kot [ze:Y*]f|, pisano zemf, enako kot s imfoni ja [sirrçfo'ni:ja]. Tako, da lahko govorimo o ne- vtral izaci j i /n/ in /m/ pred /f/ (in /v/). E n a k o kot začetna sklopa /ps/ in /ks/ sta tudi končna tovrstna sklopa tujega izvira in j u na jdemo samo v prevzetih besedah. Isto ve l ja tudi za končne sklope nosnik ali /1/ + /s/. T u j e g a izvira so tudi besede, ki vse- bu je jo /f/ kot prvi ali drugi člen končnega dvodelnega sklopa. Ogle jmo si preglednico, ki nam bo nazorno predočila obremenitev posameznih soglasniških fonemov kot 1. in kot 2. člen končnih dvodelnih sklopov: /x/ 2 2 /m/ 7 5 /n/ 6 5 /r/ 13 0 /1/ 11 2 /i/ и o /v/ 10 2 S k u p a j 86 '86 sklopov Iz preglednice se jasno vidi, da so nezvočniki (v vrstnem redu zapor- niki, zliti glasovi, priporniki) bol j običa jni kot drugi člen sklopa, zvoč- niki pa kot prvi. Od zvočnikov j e pri nosnikih razmer je med številom sklopov z nosnikom kot prvim ali drugim členom še nekako 1 : 1 , pri drugih zvočnikih pa se odločno prevesi v prid prvemu členu, ,/r/ in /j/ sploh ne moreta biti drugi člen sklopa. 1. člen 2. člen /p/ 4 10 /t/ 3 12 /k/ 4 14 /c/ 2 9 /č/ 2 6 /f/ 2 4 /s/ 4 8 /S/ 5 7 27 J . Toporišič , S K J I, str. 117 (9). Po svoji morfemski strukturi so ti sklopi lahko enomorfeinski in dvo- morfemski. Če bi hoteli ugotoviti, kolikšen j e lahko odstotek eno- in dvomorfemskih, in kolikšen j e samo eno- oziroma samo dvomorfemskih, bi morali raziskati s tega stališča vso slovensko leksiko. Obrnlj ivost sklopov j e načeloma mogoča pri sklopih tipa NN in ZZ, ne pa ZN. Dobili bi sklop nezvočnik + zvočnik, kar je v nasprotju z na- čelom, da mora m a n j zvočen soglasnik v končnem sklopu slediti zvoč- nejšemu. Toda tako kot začetni sklopi ZZ niso obrnljivi (glej str. 299), tudi končni niso, tako da najdemo obrnlj ive sklope samo v NN sklopih. Od 27 j ih j e 14 obrnlj ivih, in to: ps, pt, pk, ks, kt, kš, ct — sp, tp, kp, sk, tk, šk, tc. Osem od n j ih je tudi začetnih obrnljivih. Ob primerjavi končnih ZN sklopov z začetnimi NZ sklopi28 pa se seveda pokaže, da so mnogi obrnlj ivi . Isto vel ja tudi za končne ZZ sklope ob primerjavi z začetnimi. Končni mm, rrn, lm, jm, [u]m, mn, rn, ln, [ц]п, jn, jI, rl, г[ц], l[u] postanejo začetni —, mr, ml, mj , —, —, nr, —, —, n j , l j , —, |w]r, [w]l. Glas I v] v začetnem sklopu ne more stati za nobenim zvočnikom. Začetni sklopi *mv, *nv, * lv, *rv, * j v so neizgovorljivi. To kaže, da j e glas [v] n a j m a n j zvočen od zvočnikov. /nI/ in /lr/ bi bila izgovorljiva, a nista uresničena. Prav tako ni uresničen /nm/ (ne kot začetni ne kot končni sklop), k jer sta nosnika približno enako zvočna in bi bil /nm/ izgovorljiv. Nahajamo ga kot srednji sklop, a ni obstojen. Y manj skrb- nem govoru se [n] pri l ikuje v [m], npr. s sanmi [san'mi, sam'ini], medtem ko pri srednjem sklopu /mn/ (npr. kamni) ni pri l ikovanja. Ustnična za- pornika /p/, /b/ in nosnika /m/, /n/ se v zborni izreki ne moreta vezati na svoji desni z nobenim ustničnikom29 (*pv, *bv, *mv, *nv, *pm, *bm, *nm), narobe pa se ustnična varianta /v/ lahko veže z vsemi ustničniki (razen f/) in z obema nosnikoma, /m/ pa samo z /n/ (|w]p, |wjb, [w]m, [w]n, mn). Če primerjamo začetne in končne ZZ sklope, ugotovimo, da je /mn/ edini sklop, ki je lahko začetni in končni sklop. To dokazuje, da sta /m/ in /n/ približno enako zvočna, oziroma enako man j zvočna. Druga mo- goča izgovorim različica j e dolgi m [mm]. Kukor hitro pu /m/ v celoti izgovorimo, se pravi z odporo preden naredimo novo zobnodlesnično zaporo zu /n/, j e slišuti vmes [о]. Zgled: liinin [hi:mn, lii :mm, himan]. Vsi končni ZZ sklopi z zvočnejšiin zvočnikom na drugem mestu pa v slovenščini nujno razpadejo: npr. 2e J . Toporišič, Strukturiranost , str. 92 (10). 29 J . Toporišič , Suglasnički skupovi, str. 116 (7). kamra — kamer [ ' к а : т э г ] inavra — maver ] 'ma:var], spi. pog. ]ma:ur] žemlja — žemelj |'že:mal, že:mlj mravl ja — mravel j [m'rarval], spi. pog. [mra:ul[ dvoumje — dvoumij [dvo'u:mij] gorovje — gorovij [go'ro:vij] Zveze ZZ, ki se končuje jo na m a n j zvočni zvočnik, so izgovorljive kot sklopi, npr. film [fi : lm], palm [pa:lm], gostiln [gos'ti:ln], želv [že:lu], črn [earn], tovarn [ta'va:rn], vrl [vari], drv [daru]. Končni tridelni sklopi (Razpredelnica 6 A in B) Po zgradbi so sestavljeni takole:3 0 N + N + N 3 sklopi: pst, kst, stk Z + N + N 27 sklopov: mps, ntk, nkt, nks, nek, nčk, nsk, rpt, rtk, rkt, rčk, rst, rsk, ršp, ršk, ršč, lčk, j tp , j tk , j č k , jst , j sk , [u]tk, [ j j ]čk, ]u]st, [u]sk, ]u]šč. Z + Z + N 2 sklopa: rnk, г [м]с . Vsega skupa j 32 sklopov. 6 П Končni tridelni sklopi -CCC r + j + P + k + n + r + j + v + M t J + p + t s + t n + t, C, č, s r + t, č, s, š, n t + č j + t. č, s v + t, č, s r + v + C j + š + č m + p \ , , 11 + k / 1 s 30 J . Toporišič, Suglasnički skupovi, str. 119 (7). <1 чО U и и о, о Л! >о >о •— О И „ гХ о ся я я L4 О N Ры С ^ л ся я Ut о А >N -«-Г [Я Л СЗ (н д Я г л ^ -з t-я a ся о tU -У >о >:j >х 'я1 О M Ü •S, о я -а M s о м л « о Д Л ? -У С Ј£ tat, . -У о л . а,ТЗ а „ л "5* Й ч-Г (Я Л 'S >N У i5 с ta (H -И С tu "о >to Я s l - ï б ! . л л : Ьс И! в N ар „ Я r* ЈЛ (Л л "Ž -a >N Ьн а •j. S я я *tü t» (Я Л g s i> и N M >o Л тз о s za g 3 i я л JtJ v "я a 't? я N о Л ся •S, je ц; >и . M • — M M S p * g . h Д ^ m a и , • —' о M - N ca !» Я 'S п M Ä G .. - о -И я "T4 v. ̂ i— N О л ю >о s « ся ^ я •С Ю ta ко О сл С. >о S >ся (-i s a -и л + + + w tn "a "3 >о Я: U «J И + + + tu -а я а >u я о « л »O >CJ ^ Л! Л >\J >o !Л 1Л Л M (N tn (Л (Л (Л [Л Я « -US 6 А ra zm er j 6 А ra zm er j Л5 Л Л •Я k 'я о in О. а. "о ТЭ + + + + + + + + + NЯ Й ел S я ь> _ _ Я ей -К 1л В. >о я л: я а я Tako kot pri dvodelnih končnih sklopih se tudi v tridelnih sklop na j - bolj običajno končuje na zapornik. Od 32 se j ih kar 50 končuje na za- pornik ali zlitnik. Od zapornikov j e spet na jbol j sklopen /k/. Tudi kot drugi člen sklopa nastopa zapornik ali zlitnik še vedno v več kot polovici sklopov, v ostalih pa j e običajno /s/ ali /š/ drugi člen. V končnem položaju nastopa /s/ le redko, in sicer samo v prevzetih be- sedah, ki zvenijo Slovencu tuje. Prvi člen j e v skoraj vseh primerih zvočnik (v 29 od 32 sklopov), po pogostnosti daleč prednjač i /r/, za nj im pa /n/, /j/, /v/ in /m/. Zanimivo je, da se /1/, ki spada pri dvodelnih končnih sklopih med na jbol j sklopne zvočnike, v tridelnih pojavl ja le enkrat. Od zvočnikov nastopata le /n/ in /v/ kot drugi del sklopa za /r/. Fonema /r/ in /j/ sta med soglasnikoma sistemsko nemogoča, ker se voka- lizirata v [or] in [i]. Tudi /1/ ni mogoč kot drugi člen, ker bi mu moral slediti kot tret j i člen /j/, ki j e v tem položaju nemogoč. Noben soglasnih se v istem sklopu ne more ponoviti. Če primerjamo obe razmejitvi končnih tridelnih sklopov v razpre- delnici 6, eno v razmerju 1 : 2 in drugo v razmerju 2 : 1, vidimo, da pri obeh sklopi razpadejo v že obstoječe dvodelne končne sklepe. Vendar nam druga razmejitev več pove, ker z redkimi izjemami hkrati označuje morfemsko mejo pri tistili sklopih, ki so dvomorfemski. To je pri končnih sklopih tudi pričakovati , ker sestavl ja jo večino pripon enodelni sklopi. Končni štiridelni sklopi - C C C C Vsi imajo zgradbo ZNNN. M p s t — izdolbst j s tk — enajstk rptk — ekscerptk Čim več členov šteje sklop, tem manjša je verjetnost, da bi bil isto- morfemski. Končni štiridelni sklopi so tako vsi dvomorfemski. Razvrstitev soglasnikov glede na mesto v sklopu in na število sklopov (Razpredelnica 8) Čim bliže so soglasniki po značaju samoglasnikom, tem bliže samo- glasnikom stoje tudi v sklopu. Tako v začetnih kot v končnih sklopih stoje ti najzvočnejši soglasniki vedno tik ob samoglasnikih. T a k o sta v slovenščini /j/ in /r/ lahko le tik ob samoglasniku v sklopu, pa najsi j e to začetni, končni ali srednji sklop. Med /1/ in samoglasnik se v začetnem položaju lahko vrine le še zvočnejši /j/, v končnem pa /r/ ali /j/. Pri /m/ in /n/ še vedno prevladuje jo obsamoglasniški položaji, a ne več tako iz- razito. Čim več členov ima pred- in pojedrni sklop, tem m a n j verjet- nosti je, da bi v zunanjih položajih stal zvočnik. Iz jema j e zvočnik /v/, ki se v svojem značaju spreminja in se ravna po tem, ali je v pred- ali posamoglasniškem položaju ali v neobsamoglasniškem položaju. Nezvočniki se vedejo prav nasprotno. Čim več členov šteje sklop, tem izraziteje se vidi, kako narašča obremenitev nezvočnikov z oddaljenostjo od samoglasnikov. Tipičen tak primer je npr. /s/: V začetnem dvodelnem sklopu ga nahajamo v 16 začetnih dvodelnih sklopih 3-krat pred samo- glasnikom, v začetnih tridelnih je v 24 sklopih 19-krat za dve mesti od- daljen od samoglasnika, 5-krat za eno, pred samoglasnikom pa ga sploh ni. Razvrstitev soglasnikov potr ju je njihovo razdelitev na zveneče in ne- zveneče zapornike, nezveneče zlitnike, nezveneče in zveneče pripornike in na zvočnike. Tako nahajamo nezveneče zapornike od 30 mogočih mest na povpreč- no 24 mestih (./'p/ in /t/ na 23 mestih in /k/ na 25). ,/k/ prednjači po številu Razvrstitev soglasnikov glede na mesto v sklopu in na število sklopov 8 Začetni sklopi Končni sklopi Eno- del- ni Dvo- delni Tridelni Štiridelni Eno- del- ni Dvo- delni Tridelni Štiridelni 1. 2 mesto 1. 2. 5. 1. 2. 3. 4. 1. 2. mesto 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. P t k b d g с č dž f s š X z ž m n 3 13 8 6 9 7 4 2 1 1 3 2 3 1 i 10 9 17 15 — 12 18 11 1 1 — 2 — — 2 — 1 3 — 4 2 — 1 1 — 1 — — — 1 — — 1 — — 2 — — 1 — — - — 1 1 — 1 _ _ _ _ _ i 4 10 1 2 2 — 2 — 3 1 2 — 6 8 — — 2 4 14 1 3 16 — 2 9 — 2 6 — 2 19 4 1 13 — 4 1 — — 1 5 — 1 — 1 9 — 4 1 — 29 2 4 23 18 10 6 7 13 — 1 — 2 1 - 6 5 3 — 7 2 1 7 6 13 11 10 10 1 — — 6 1 1 1 — — 1 5 1 — 1 mest, še bolj pa po številu sklopov pred vsemi zaporniki, /k/ j e tudi edini mogoči zapornik na 4. mestu srednjega štiridelnega sklopa. Zanimivo je , da /t/ ne more biti prvi člen začetnih in končnih tridelnih sklopov in drugi člen začetnih štiridelnih sklopov, medtem ko sta ostala nezveneča zapornika lahko. Na 2., 3. in 4. mestu v srednjih petdelnih sklopih pa j e /t/ na jobiča jne jš i glas. Razvrstitev zvenečih zapornikov je bol j omejena. Najdemo j ih po- vprečno na 14 mestih (/b/ na 13, /d/ na 15 in /g/ na 14 mestih), ker so v končnih sklopili že načeloma nemogoči. Tudi število sklopov j e za dobro polovico manjše , pri /g/ celo za dobri 2J3 v primeri s /k/. Zlitnika /c/ in /č/ lahko najdemo na 18 oziroma 16 mestih. Po številu sklopov pa je /č/ neprimerno močnejši zaradi pripon -ček in -ščina. Razpredelnica spet potr ju je dejstvo, da j e /dž/ slovenščini tu j fonem, saj j e njegova razvrstitev omejena na začetne enodelne sklope in na sred- nje dvodelne. Lahko bi ga imenovali defektni fonem.32 Razvrstitev nezvenečih pripornikov se suče okoli 15 mest, /š/ in /x/ presegata to število za 2, oziroma 3 mesta, /f/ pa j ih ne dosega za 2 mesti. Razred zase v te j skupini j e /s/, tako po številu mest kot po številu sklopov, /s/ skupa j s /k/, /n/ in /v/ spada po številu mest in po številu sklopov med na jbol j sklopne soglasnike. /r/ in /j/ spadata tudi v to sku- pino, vendar samo po številu sklopov, ne pu po številu mest. Dasi sta si /z/ in /ž/ fonetično blizu, je med n j ima tako distribucijsko kot po številu sklopov prece jšn ja razlika. To pa zato, ker so z-, vz-, raz- in iz- v slovenščini običajne predpone, medtem ko ni ž-jevskili predpon ali pripon. Za zvočniško skupino je značilno veliko število sklopov: okoli 200 za vsak zvočnik razen za /m/. Glede razvrstitve so med nj imi prece jšn je razlike. Distr ibuci jsko najbol j omejena sta /r/ in /j/. Zaradi svoje močne zvočnosti ne moreta biti srednji člen sklopov: ne moreta biti prvi člen dvodelnih, drugi člen tridelnih, tret j i člen štiridelnih začetnih sklopov ter drugi člen končnih dvodelnih sklopov, medtem ko so vsi ostali zvoč- niki lahko. Iz istega vzroka ju ni kot drugi člen tridelnih in drugi in tretj i člen štiridelnih srednjih sklopov. K l j u b tej večji distribuci jski omejitvi pa /r/ po številu sklopov presega vse ostale soglas'nike. Je naj - bolj sklopen soglasnik, četudi v slovenščini ni r- jevskih pripon in pred- pon. T a k o j za n j im je po številu sklopov /j/, zaradi mnogih j- jevskih pripon in predpon. и M. Svvudesh, The Phonemic Principle. Language 1954. /m/ distribucijsko ni omejen, kot sta /r/ in /j/, vendar nastopa na m a n j mestih kot /n/ in šteje polovico man j sklopov kot /n/. Dela namreč mnogo m a n j pripon kot /n/. /n/ je tudi dosti bol j pogost kot /m/ v bese- dah, prevzetih iz latinščine in grščine. Dasi ni /m/ distribucijsko nič bol j omejen kot /n/, ga torej na določenih mestih ni naj t i , ker zan j zaradi njegove redkosti kratko malo ni primerov. Distribuci jsko nekoliko bolj pogost kot /m/ j e /1/- Enako kot /r/ in /j/ ga ni na drugem mestu končnega tridelnega sklopa. Zanimivo pa je, da je v nasprotju z ostalimi zvočniki tudi na prvem mestu le izjemoma. Od vseh zvočnikov, dà, od vseh soglasnikov, je distribucijsko na j - m a n j omejen /v/, sa j ga lahko najdemo tako v izrazito zvočniških kot nezvočniških položajih. V raznih njegovih variantah ga najdemo kar na 25 mestih. Srednj i sklopi3 ' Skupno Dvo- Tridelni Štiridelni Petdelni število delni ni e sk s lo 1. 2. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. t pov p 13 9 10 15 4 4 8 5 - - - — — — — 23 111 t 15 15 17 29 15 4 7 21 — — 3 1 3 — 24 188 k 11 14 11 27 35 5 4 7 15 — — — 1 — 25 203 b 10 11 6 6 2 — 2 — — — — — — — 13 50 d 11 12 12 13 2 1 1 1 — — — — — — 15 71 g 6 10 2 14 4 — 1 ) _ _ _ _ _ _ 14 58 с 8 14 2 5 3 — 1 — — — — — — — 18 58 č 12 13 2 22 9 — 4 4 — — — — — — 16 93 dž 2 1 — — — — — — — — — — — — 3 4 f 8 9 5 2 1 — 1 — — — — — — — 13 40 s 15 11 31 47 2 7 30 10 — 1 — 4 — — 25 235 š 12 11 11 26 1 3 10 — — — — — — — 17 108 X 9 7 4 5 2 1 1 — 1 — 1 — — — 18 50 z 11 8 20 14 3 1 2 — — — — — — — 14 97 ž io 9 5 13 — — 3 — — — — — — — 9 50 m 18 19 12 3 9 2 — 2 — — — — — — 17 102 n 18 19 35 19 45 8 5 6 4 1 1 — — — 23 202 r 19 18 41 — 44 26 — — 16 2 — — — 1 16 240 1 16 18 6 19 36 2 — 26 5 — — — 1 — 19 192 j 20 18 46 — 54 9 — — 34 — — — — 1 15 229 v 18 16 18 17 25 11 4 1 9 1 — — — 3 26 227 31 Ker je v nalogi evidentiranih 650 srednjih sklopov, tega gradiva s komen- tar jem zaradi obširnosti nismo objavi l i . V slovenščini j e torej v začetnem položaju pred samoglasnikom na j - več štiridelni sklop, na koncu besede za samoglasnikom prav tako na jveč štiridelni sklop. Sredi besede med samoglasnikom je mogoč na jveč pet- delni sklop, ki pa ima nujno za 2. ali 3. členom zlogovno mejo. Y okviru te splošne sheme moramo vedeti, kateri soglasniki se lahko pojavi jo posamič v enodelnih sklopih in kateri v večdelnih, v začetnem, končnem in srednjem položaju. Tako so v začetnem položaju vsi soglasniki mogoči kot enodelni sklopi, /dž/ samo pred dolgimi samoglasniki, /dž/ j e tudi edini fonem, ki se ne na začetku ne na koncu besede ne veže v sklope. Začetni dvodelni sklopi. 115 sklopov. Zgradba: NN, NZ, ZZ, ZN. (Gle j razpredelnico 2.) Y dvodelnih sklopih se vsi soglasniki (razen /dž/) kot 1. ali 2. člen vežejo v sklope, z izjemo /r/ in /j/, ki ne moreta biti prvi člen. Nad polovico sklopov j e tipa NZ, k j e r se /k/, /g/, /č/, /s/ in /x/ vežejo z vsemi ali s skora j vsemi zvočniki. Pr i sklopih tipa NN so mož- nosti sk lap l j an ja močno omejene. Od 210 (15 X 14) mogočih kombinaci j , j ih j e le 28 izkoriščenih. Zaporniki med sabo sestavl ja jo le 5 sklopov (/pt, tk, kt, bd, gd./), edini sklop z zlitnikom na prvem mestu je /čt/, na jveč sklopov v tej podskupini (17) ima pripornike /s/, /š/, /z/ in /ž/ za 1. člen, in zapornike, zlitnike in izjemoma pripornike za drugi (npr. /sp, št. zd, žg, sč, sf/). ZN sklopi obsegajo kombinaci je /v/ (alofona [w] in [av| s skoraj vsemi nezvočniki (npr. |Avt], [w]ž). Pr i ZZ sklopih se /v/ (alofon |w]) kot prvi člen veže z vsemi zvočniki (npr. [w]r, [w|m in /j/ kot drugi člen z vsemi razen /r/ (/mj, n j , I j , vj/). Ker so začetni tridelni povečini in praktično vsi štiridelni sklopi dvo- morfemski nastali iz predpon in dvodelnih začetnih sklopov, so dvo- delni sklopi glavni kazalnik za mogoče soglasniške začetne kombinaci je . Začetni tridelni sklopi. 75 sklopov. Zgradba: NNN, ZNN, NNZ, ZNZ, NZZ, ZZZ (Glej razpredelnico 3). Od 75 začetnih tridelnih sklopov se j ih le 12 ne začenja s /s/, /z/ ali /v/. Ti 3 fonemi so v sklopih tipa NNN, ZNN, NNZ in ZNZ večinoma predponski, v sklopih tipu NZZ j e /z/ vedno predponski, /s/ pa ni. Ne- predponski prvi členi v že omenjenih 12 sklopih so lahko vsi zaporniki (razen lil), zlitnik /c/ in pripornik /š/. T i nezvočniki — razen /š/ — so lahko samo pred dvema zvočnikoma, torej v sklopih t ipa NZZ (/pij, k i j . knj , b i j , dl j , (Inj, gnj , cvr/), /š/ pa pred liezvenečim zapornikom + zvoč- nikom /r/ ali /1/ (/špr, Str, škr, škl ). Večina začetnih tridelnih sklopov torej sestoji iz predpone in začetnega dvodelnega sklopa. Začetni štiridelni sklopi. 18 sklopov. Zgradba NNZZ. ZNNZ. ZNZZ. Štiridelni sklopi so dvomorfemski. Nastali so iz predpon z-/s-, v- in nekaterih od 12 zgoraj naštetih tridelnih sklopov, ki so vedno isto- morfemski. Neka j j ih j e nastalo iz dvodelnega predponskega sklopa [w]z, oziroma [ л\.ј s in dvodelnega začetnega sklopa. Končni enodelni sklopi so lahko vsi nezveneči nezvočniki in vsi zvočniki, 15 fonemov (Glej razpredelnico 4). Končni dvodelni sklopi. 85 sklopov. Zgradba: NN, ZN, ZZ. (Gle j raz- predelnico 5). Končne dvodelne sklope sestavlja istih 15 fonemov kot enodelne. Vseh 15 soglasnikov j e lahko prvi člen, drugi člen pa vsi razen /r/ in /j/. Na jveč j ih je t ipa ZN, tako kot j ih j e začetnih največ t ipa NZ. Pri sklopih tipa NN — v nasprot ju z začetnimi — so uresničene vse mogoče kombinaci je nezvenečih zapornikov pt, pk, tp, tk, kp, kt. Zaporniki kot drugi člen imajo lahko pred sabo večino nezvočnikov in zvočnikov, zlitniki le redke nezvočnike, a večino zvočnikov; priporniki kot drugi člen se vežejo z vsemi zvočniki, z redkimi zaporniki, s pripor- niki pa sploh ne. /m/ in /n/ kot končna zvočnika se vežeta z večino zvoč- nikov, ostali zvočniki le izjemoma. Končni tridelni sklopi. 32 sklopov. Zgradba: NNN, ZNN, ZZN. V ve- liki večini se končuje jo na zapornik, pred n j im je /s/ ali /š/, prvi člen pa je zvočnik. So eno- ali dvomorfemski. Morfemska meja je običajno za drugim členom. Če primerjamo število začetnih sklopov (21, 115, 75, 18) s številom končnih (15, 86, 32), vidimo, da j e končnih skoraj za polovico manj . Za to j e več vzrokov. V končnem položaju so zveneči nezvočniki že načeloma izkl jučeni. Šest soglasnikov in vse kombinaci je z nj imi torej že načeloma odpadejo. Predponi v-, z-/s- sta soglasniški, ki se neposredno sklopila z naslednjim soglasnikom (oziroma soglasniki) in imata veliko besedno obremenjenost, sa j se vsaj ena od nj ih da pritakniti večini glagolov; pripone se pogosto končuje jo na samoglasnik, vse besede pa nimajo oblik, k j e r bi tega samoglasnika ne bilo. Résumé T h e tables show the way in which consonants combine into clusters in lite- rary Slovene in initial and final position. Initial and final single consonants are also examined as to how they combine with the following or preceding vowel phoneme in Slovene. Initial and final consonants can combine into clusters of one-, two-, thrce- or four members. The basic structure of initial clusters is NS (nonsonorant + sonoranl. marked NZ in the tables). This can have the following variations: NN, S S ; NNN, NNS, NSS, S S S ; NNSS. The initial clusters SN, SNS, SNNS, S N S S are exceptional and occur only if their first member is the voiceless or voiced fr icat ive allophone [л\] or [w] of the sonorant phoneme /v/. The basic structure of f inal clusters is SN with the following variat ions: NN, S S ; NNN, SNN, S S N ; SNNN. Nonsonorants tend to stand in a position non-adjacent to vowels, while sonorants tend to be next to vowels. When this tendency is not seen in the very structure of the cluster, i.e. when a nonsonorant is next to the vowel, it shows in the load of the cluster with such a pattern. Clusters with a sonorant next to the vowel are much more numerous in Slovene than with a nonsonorant (Table 8). The distribution of sonorants shows, moreover, the different degrees of sonority of sonorants: /r/ and /j/ are thus the most sonorous sonorants and can stand only next to vowels. Next in sonority comes /1/. Init ial ly, /1/ can stand only before a vowel, or before the more sonorous /j/, and f inal ly, only after a vowel or the sonorants /j/ or /r/. /m/ and /n/ are of about equal sonority, and are the least sonorous sonorants. The cluster /mn/ proves this as it is the only S S cluster that can be both initial and final. That is why not only every NS cluster disintegrates in f inal position, but also every sequence con- sisting of a less sonorous - f a more sonorous sonorant. E.g. zeml ja — zemelj , kamra — kamer on the one hand, while on the other hand final sequences con- sisting of a more sonorous + a less sonorous sonorant need not disintegrate. E.g. gostilna — gostiln, vrla — vrl. This principle is carried out in the language without any exception whatever. The phoneme /v/ with its allophones [л\], [w], and [ц] forms a group of its own. We could call it the "enfant terr ible" of the Slovene consonantal system. It changes its character depending on its environment : it can be a labio-dental fr icative |v], a bi labial sonorant [ц], a voiced or voiceless bi labial fr icat ive [w] or [м] . Consequently it can occupy positions that are reserved either to sonorants only, or to nonsonorants only. This can be well seen in table 8. /v/ is thus the most "c luster- loving" phoneme in Slovene. As to their morphemic structure all initial and final two- or more-member clusters can belong to one or two morphemes. I tried to postulate a morphemic boundary where there was a synchronic reason for it. Even the same cluster may in one instance belong to one morpheme, and in another to two, depending on the morphological structure of a part icular word. The whole vocabulary of Slovene would have to be examined from this point of view if we wanted to determine which clusters can belong to only one morpheme, which to only two, and which to either one or two. The more members â cluster hus, the smaller is the probabi l i ty that it belongs to one morpheme. Thus all initial and final four-member clusters belong to two morphemes. Clusters belonging to three morphemes are exceptional in Slovene (e.g. the medial four-member cluster in "podzglavje") . 1 could not detect any three-morpheme initial or f inal cluster. The phonotact ic possibilities for consonants in l i terary Slovene arc based on the following principles of the Slovene consonantal system: 1. a voiced nonsonorunt cannot follow a voicless one, or vice versa; 2. the more sonorous member of u cluster must be next to the vowel; 5. no consonant can be doubled init ial ly; 4. no voiced nonsonorant can be u member of a final cluster.