Leto 1893.
9
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dné 31. januvarja 1893.
(Obsega štev. 10.—12.)
10.
Zakon z dné 12. januvarja 1893.1.,
$ katerim se izpreminjajo določila redu za mere in uteži z dné 23. julija 1871. I. (Drž. zak. št. 16. iz leta 1872.).
S pritrdltvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
člen I.
Člen I. redu za mere in uteži naj se glasi:
Podstavi zakonite mere in uteži sta meter in kilogram.
Meter je enota dolgostne mere; enak je v osi, po vzdolžnih črtah zaznamovani, in pri 0° C merjeni razdalji srednjih črt v črtnih skupinah, narejenih na
prototipu 31, hranjenem v Bureau international 'le* poids et mesures v Breteuilu (Parizu).
Ploskovne in telesne mere izhajajo iz metra.
Kilogram je enota mase; enak je masi
Prototipa K, hranjenega v Bureau international des poids et mesures u Breteuilu (Parizu).
Mérske veličine, ki služijo v prometu v določilo mase, imenujejo se uteži.
Liter je prostornina enega kilograma vode ob tisti topimi, v kateri doseže največo gostost pod absolutnim tlakom ene atmosfere, in merjena pod tem tlakom.
Kolikor se v mérstvu in utčštvu potrebujejo določila topline, veljâ za toplinsko lestvico lestvica vodenčevega toplomera sè stalno prostornino pri početnem napönu 13158 atmosfer ob 0° C. Za stalni točki veljata 0° C, to je toplina tajajočega se leda, in 100° C, to je toplina nasičenega vodenega para pod tlakom ene atmosfere. Atmosfera se imenuje tlak živinosrebernega stolpca 760 milimetrov in gostosti 13'59593 pod vplivom normalne jakosti teže. Za to normalno jakost veljâ jakost teže v Bureau international des poids et mesures (Niveau du pavillon de Breteuil), razdeljena skozi 1'0003322.
Člen II.
Člen II. redü za mere in utčži naj se glasi:
> Za pramero za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, veljâ ona kopija v členu I. za dolgostno enoto proglašenega metra, katero je leta 1889. zahvalila Conférence générale des poids et mesurs kot prototip št. 15. Po potrdilu, ki gaje ti kopiji pridejal Comité international des poids et
(Slovenlflch.)
4
mesures, je pri ti kopiji razdalja srednjih črt v črtnih skupinah, na nji narejenih, merjena v osi, zaznamovani po vzdolžnih črtah, in pri 0° C, za 0‘00000t)9 metra veča -kakor v členu 1. določen meter.
Za prautež za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, velja ona kopija v členu I. za masno enoto proglašenega kilograma, katero je leta 1889. zahvalila Conference générale (lespoids et mesures kot prototip št. 33. Po potrdilu, ki ga je ti kopiji pridejal Comité international des poids et mesures, je masa te kopije za O OOOOQOOöl kilogramov veča kakor v členu I. določeni kilogram.
Člen III.
V členu III. C, b) redu za mere in uteži naj
odpadejo besede „enak..........................
1 kubičnemu decimetru“.
Člen IV.
Člen XVII. redu za mere in uteži naj se glasi:
Takozvana konjska sila, ki služi za enoto dinamične mere v obrtni mehaniki, postavlja se na 75 meterskih kilogramov, t. j. 75 kilogramov, vzdignjenih pod vplivom normalne jakosti teže (člen I.) v eni sekundi za en meter visoko.
Člen V.
Kolikor se člen I. tega zakona tiče konstrukcije merskih priprav, ki so sedaj že pripuščene v javnem prometu, ima vlada oblast, da postavi primerne rokove za ustrezno izpremembo téh merskih priprav.
Člen VI.
Izvršitev tega zakona, ki zadobl moč z dném razglasitve, naroča se Mojemu trgovinskemu ministru.
V Mürzstegu, dué 12. januvarja 1893. 1.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Bacqueheni s. r.
11.
Razpis finančnega ministerstva z dné 23. januvarja 1893. 1.
zastran dopolnitve določil o oznamenflu obdavčenih cukrenih izdelkov z uradnimi zapornimi znamkami.
Z ozirom na §. 15. IV. v izvršitvenem predpisu zastran obdavčevanja eukra (Drž. zak. št. 111. iz leta 1888.) in porazumno s kraljevo-ogerskim finančnim ministerstvom se v oznamovanje z uradnimi zapornimi znamkami pripušča cukrena moka tudi v kartonih z nadaljnim papirnatim ovojem ali brež njega, katerih ima vsak 5 kilogramov čiste teže.
Ti kartoni, oziroma njih pakovala, morajo biti taki, da je lahko moči na njih namestiti uradne zaporne znamke in da ni mogoče shranke odpreti, ne da bi se ob enem poškodovala uradna zaporna znamka ali ovoj.
Kartoni, oziroma, njih papirnati ovoji morajo biti prelepljeni sè zaporno spono iz papirja ali druge tvarine takö, da ne bo moči brez vidnega sledü kartona odpreti, ako se črez oba strinjajoča se konca té spone namesti zaporna znamka.
Ako se tako zapakovana cukrena moka razpošilja v zabojih ali drugih ovijalih, ti ne dobé nobene uradne zaporne znamke, ampak v olajšilo prevoznega prigledovanja se prilepi na nje listek, ki naj obsega število z uradnimi zapornimi znamkami opremljenih kartonov ali paketov.
Obrtno znamko je treba na kartonu, oziroma na ovoju namestiti v obliki vinjete, ona pa smé biti tudi na zaporni sponi.
Steinbach s. r.
13.
Ukaz ministerstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dné 1. februvarja 1893.1.
zastran colno pogodovanega postopanja z maršal* skim vinom.
Porazumno z vdeleženimi kraljevo-ogerskinii ministerstvi se v zmislu odstavka h) v ministerstve-nem ukazu z dné 1. decembra 1892. 1. (Drž. zak-št. 201.) zastran colno pogodovanega postopanja
z vrsto italijanskega vina „tip Marsala“ ukazuje to-le:
1. Golho pogodovano postopati z vinom „tip Marsala“, čegar značilni priznaki so podani v ukazu z dné 1. decembra 1892. 1. (Drž. zak št. 201.), imajo oblast samö one colnije, ki so pooblaščene za colno pogodovano postopanje z italijanskim vinom ter imajo potrebne aparate in so imenovane v ukazu z dné 10. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 125.).
Glede na colno odpravo té vrste vina je so-sebno paziti na to-le:
a)	Vse pošiljatve vina „tip Marsala“, za katere se zahteva pogodovani col, morajo imeti potrdilo o svojem izviru iz katere od sicilijanskih pro-vincij : Palermo, Trapani, Catania ali Messina. Izdajati ta spričevala o izviru sméjo krajna oblastva (občinski sindaci) pridelovališča, kakor tudi kraljéve prefekture imenovanih provencij.
V spričevalih o izviru mora biti izrečno potrjeno, da je dotična pošiljatev še v mejah dotični provinciji odkazanega deleža pogodo-vane največinske množine za tekoče leto.
Leto se pričenja s 15. dném decembra 1892.1.; provinciji Palermo se je maršalskega vina, ki naj se pripušča s colno ugodnostjo, odkazalo 1000, provinciji Trapani 2000, pro-vincijama Catania in Messina pak vsaki 500 me-meterskih centov kosmate teže.
b)	Kadar je pošiljatvi poleg spričevala o izviru priloženo tudi po vzorcu D v zgoraj navedenem ministerstvenem ukazu (Drž. zak. št. 201. iz leta 1892.) vravnano potrdilo o analizi, izdano po katerem od preskuševališč v Palermu, Ca-tanii ali Ripostu, tedaj je ni treba preiskavah, izvzemši posebno sumne slučaje.
c)	Kadar potrdilo o analizi manjka, treba je vino pri odpravnih množinah nad 100 kilogramov po predpisih preiskati glede na njegovo vsebino alkoholovega izlečka in na vsebino malca, in pa tudi, ali mu je morda primešanih kaj ko-tranovih barvil.
To preiskavo je tedaj, kadar se uvaža samö 100 kilogramov ali menj, — toda izvzemši slučaj očividnega suma — omejiti samö na to, da se poistini, da alkoholova vsebina v odpravo dohajajočega maršalskega vina ne presega največinske alkoholove vsebine 1 8 prostominskih odstotkov.
2. Zastran prigledovanja, da se maršalskemu vinu, ki naj se uvaža s colno ugodnostjo, ne preseže letna meja 4000 meterskih centov kosmate teže, morajo odpravni uradi potrdila o izviru s colno ugodnostjo odpravljenih pošiljatev té vrste vina, nanašajoč se na številko odpravnega vpisnika, s prvo pošto dopošiljati c. k. oddelku strokovnega računstva III. za colnino in užitnino na Dunaju.
Ta ukaz stopi v moč z dném razglasitve.
Steinbach s. r.	Baequeheni s. r.
Falkenhayn s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1893. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1893. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 18i9. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl.	I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	. . 16 gl.
,	, , 1859^	,	„ , 1868.	. . 12 , I	,	, , 1879.	,	, , 1888.	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1893. po teh-le cénah
Letnik 1849. za			• 2 gl.		10	kr.	Letnik 1864.		za .		. 1	gl. 40 kr.	Letnik 1879.		za		. 2 gl.		30	kr.
	1850. ,			»i	25			1865.						1880.			. 2	n	20	J»
	1851. „	, .	. 1	n	30	»		1866.			. 2	. 20 ,		1881.	„		. 2	9	20	a
	1S52. ,	. .	•2		60	9	s	1867.	n •		. 2	»	9	JI	1882.	ji		. 3		—	ji
	1853. ,		. 3		15	JI	j»	1868.			. 2			1883.	9		. 2	9	50	ji
	1854. .		. 4		20			1869.	ji	•		. 3			1884			. 2	9	50	
	1855. ,	. .	. 2		35	n		1870.			. 1	, <0 „		1885.			. 1		80	
	1856. „		. 2		45			1871.			. 2			1886.			. 2	JI	30	ji
	1857. ,		. 2		85			1872.			. 3	. 20 ,		1887.			. 2		50	ji
	1858. ,	, .	. 2		40		*	1873.			. 3	, 30 ,		1888.			. 4		20	
	1859. ,	, .	. 2		—			1874.			. 2	, 30 .		1889.			. 3		—	
	1860. ,	. .	. 1		70			1875.	a •		. 2			1890.			. 2		70	
	1861. ,	. ,	. 1	»	50		»	1876.	» •		. 1	, 50 ,		1891.			. 3		—	
	1862. „	, .	. 1		40	ji	*	1877.			. 1			1892.			. 5		—	
*	1863. ,	• «	1	n	40	n	«	1878.	7)	•		. 2	, 30 ,								
Letnik 1892. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1892. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku cel6 niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v Štirih tédnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1892., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1892. popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1893. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo, kalero ga soscbno zanima.