Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanja). (Konec.) Nemci so vedni sovražniki Slovanov; posebno so se pa pokazali v zadnji balkanski vojski. Ko se je vojska pripravljala, se je že videlo, da so so&ustvovali s Turki. Mislili so seveda, da bodo Turki kar 'pozobali male balkanske narode. Ko so pa Bolgari Turke tako naglo porazili pri Lozengradu, so bili Nemci osupnjeni. Niso mogli misliti, da bi bila to rosnica! Pravijo, da jo nemški poslanee Woli takrat jokal vsled zmag balkanskih narodov, češ, tam doli smo tepeni Nemci. Res, žalostno je bilo za Nerace, da so bili tepeni njihovi veliki prijatelji Turki. Nemški oliclrji so jih toliko let vežbali v vojnib znanostih, zrlaj; pa tak poraz! Turki so imoli neraško kanone, Srbi in i Bolgari, ki so boljše streljali, pa franooske: nem-J §ki inženirji so zidali turške trdnjave, n. pr. Lozen- f grad, Bolgari so ga pa tako naglo vzeli. Res, to je f bil hud udarec za nemško oholost. (Žal, da so slovan- \ sko zmage prve vojske radi sedanjega bratomornega boja prišle skoro popolnoma ob veljavo. Op. ur.) Niso vedoli, kako bi si ohladili jezo. V jezi je že tako, da zapusti človeka zdrav razum in so pokaže slabša stran njegovih' lastnosti, Tudi neraške časopise je zapustil zdrav razum in začoli 90 vso vprek zabavljati.. Na čelo se je postavila stara židinja, list ,,Nova Preša" na Duimju. Ofiitala je Crnogoroem, da spijo skupaj z živino, da so polni uši, da kradojo, da jcdo le koruzo in Cesenj Hd. Seveda ubogi Crnogorci nimajo pečenke in pečenlh pišk kot jih jedo židje, a kljub temu pa so Cruogorci lOkrat bolj pošteni kot pa presiti dunajski židje. List ,,Reichspošta" je zabavljala čez srbskega in črnogorskega kralja, češ, da je kraljevi penzijonist ter je sploh neusmiljeno hujskala proti Slovanom. Razni nemški dopisniki v Srbiji in Crni gori so pisali o ukradenih koštrunih, o ušesih itd. Storili so pač vse, da so pokazali svoje sovraštvo do južnih Slovanov. Pa to jim še ni bilo dovolj. Nemški listi so vede prinašali lažnjiva poročila. V Prizrerm je bil avstrijski konzul, hud Nemec, z imenom Probaska. Srbi so ga nekaj razžalili, ko so prišli v Prizren. Nemški listi so pa več kot 14 dni lagali in pisali, da je konzul zaprt, ranjen, oskrunjen in nazadiije ubit. Zakaj so nemški listi tako grdo lagali? Ker so hoteli zapeljati Avstrijo v vojsko s Srbijo in Crno goro. A svetli cesar se jim je ustavil ter ostro zavrnil nopremišljene bujskafie. Sploh imajo Nemci to za sil' no škodo, ker Evropa ni preprefiila slovanskih zraag. Vsakega imajo za izdajaloa ,,ncmštva", kdor je bil takrat proti vojski s Srbijo. Duška tera,u je dal malo preglasno poslanec dr. Jerzabek. Ozmerjal je socialnn dcmokrate in vsenemce, ki so bili proti vsaki vojslci Avstrije na korist Turčiji ter jim jo zato oftital, da r-o izdali ,,nemštvo". Lep Nemec to, kajne, ki jc hotel, da bi Avstrija Turčiji pomagala v boju s slovanskimi državami? Mi Slnvenci smo se pa seveda sllno vesolili, da jib je dobil Turčin tako pošteno po grbi. Voselili smo se, a nibče ni mislil na kako veleizdajo, ker hočemo biti dobri Avstrfjci in zvesti svojemu vladarju. Seveda pravice pa zabtevamo, katere na*m gredo po božji in človeški postavi. A teb pravic nam nočejo dati. Nemci nas imajo za državljane druge ali tretje vrste. Cujino! V Gradcu so imeli pred kratkim zborovanje nemški radikalci. Nazborovanju je nek dr. Ursin hvalil Vsenemčijo, nemško (prusko) vladarsko hišo ter je zaklioal: ,,Hooh (Živio) Hohenzollern!" (Tako se zove pruska vladarska rodbina,). Zborovalci so ploskali. In kaj se je zgodilo? Nič! Ce je pa po zimi tukaj na jugz kak vročekrven mladec zakrifial: ..Živio Srbija!", pa so ga že prijeli. Une 19. junija je bil v Ljubljani pogreb prof. dr. Pajka. Slovenski dijaki so neslivenec v kranjskih deželnih barvab, to je slovenskih barvah, a nemški profesorji so jim prepovedali, nositi venec s takimi barvami. Dne 22. junija pa je bila velika svečanost v Lipnici, ker jo je svetli cesar povzdignil v mesto. Casopisi so pisali, da je bilo vse v frankfurtaricah, to je v nemških zastavah. Torej na Kranjskem se prepovedo deželne (slovenske) barve, Nemcem pa izdajalskih frankfurtaric nihče ne prepove! Dno 18. julija so imeli priti v Trst berolinski turnarji, da bi obiskali svoje nemSke brate ob Adriji. Pisalo se je, da bodo imenitno sprejeti. Na slovensko Koroško bi pa kranjski telovadci gotovo ne ameli napraviti izleta. Koroška deželna vlada bi to strogo prepovedala. Gorje pa nam, 5e bi ruski telovadci iz Moskvo napravili izlet v Ljubljano. Vi?ak sprejem bi bil enak veleizdaji. Vsa državna oblast bi bila pokoncu. .-.- ,>,.¦