Izhaja v Trstu fsano s bo o opolMae, Rokopisi se ne vračajo Nefrankovana pisma so ne sprejemajo. OMništvo in upravništvo ul. del Lavatoio št. I, I. TELEFON 18-67. m i č-i i |i im m i Msi H m I I 1 S Posamezne štev. se prodajajo uo 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ene kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za ve6 nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4-—; za pol leta in za četrt lota u razmerno. 4________________r Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu. • Narodna delavska mmnm - v TRSru naznanja svojim članom da se vrši v nedeljo dne 1. novembra 1908 ob 10. uri predpoludne v* dvorani Narodnega doma I. redni 0BČMI ZBOR 8e sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Nadomestna \olitev odbora. 6. Slučajnosti. ODBOR. V. J. Klofač: Poslanstvo nor. socijalne stranke v češkem narodu. Ne pr čakuje, da moi a država razre Sevati kjerkoli je kak spor, da mora država m le samo država povsod in v vse utikati svojo vsemogočno roko. Te malodušnosti bas je naučila s cialna demokraci a. Na eni strani d. klamira vedno o sami upravi, butonomiji ljudstva, a na drugi ima vse storiti država, — katera danes niti ni reprezentant volje in moči ljudstva. Angleški delavec se je po vraž e malo brigal za državno autoriteto in njeno intervencijo in se sam organiziral, da si pomore sam z lastno močjo, s samopomočjo. — In isto Je storil tudi delodajalec. In tako sedaj vidimo, da se zastopniki izbornih organizacij prvih in drugih, delavcev in deloda- PODLISTEK. jale v, od čs8a do časa vedno shajajo, in se po oknlščina'1 in razmerah, v katerih se ta ali o. a stroka ravno nahaja, pogajajo o pog j h dela, dela nega časa, minimalni mezdi in drug h pogo.ih, kojih vzajemno določ nje om guča delodajalcu mirno kalkulirati in delavca ne pode v nepotrebne stavk •. Ta angleški vzor nam je vedno pred očmi. Nismo lako naivn', da bi smatrali fakta katera vidimo, za samostojne pojave, ki jih pri dobri volji zamoremo mi sami ali sam delodaialec spremeniti*). Vse, kar je in kar bode, predstavlja se nam kot vrsta vzrokov in nasledkov, povsod velja železni zakon objektivne kau-zalne zveze. To veja tudi na gospodarskem in socialnem polju. Mi zamoremo največ fungirati kot eden izmed vzrokov, kot eden izmed onih premnog h elementov, ki imajo vpliv na nasledke, na fakte, za ka-ttre se nam v naši borbi gre. In ta vpliv zamoremo do gotove mere kot organizacija uveljaviti. Pod njenim pritiskom se izvrši vsaj to, kar se more v okvirju možnosti — za čudeže se nam vendar ne gre — sploh zg diti. Politično in socijalno organizirani v eni stranki, hočemo g spodarske razpore poravnavati potom strokovnih organizacij po angleškem vzoru. Delavec mora biti organiziran, rokodelec mora biti organiziran. Iu vzajemne pogodbe in spoiazumljenja se morajo vršiti za več let. Pritisknrjih sklepajo te pravilno za 6 let. To je nas ideal, to je stremljenje, katero mora priznati delavec in rokodelec, ki si morajo konečno reči, da si niso oni vzajemno sovražniki, marveč da je sovražnik, ki oba davi, n> kje drugje, in to da je velekapital organiziran v karti le, v (deruške, roparske kartele, ki nam brezvestno draži vse dnevne potrebe, ki skrbi za to, da v trenotku, ko delavec z eno roko v žep spravlja pet krajcarjev trdim bojem pri dnevni mezdi pribojevauih z obema rokama tjakaj poseže, da mu vzame 15 kraje rjev z istega žepa potom vsesplošnega podraženja. Posleuice tega moremo natančno kon-fctatirati. Starejši izmed vas n. pr. dobro vedo, da kupujejo danes za goldinar komaj toliko, kolikor so kupovali za 50 K pred 20 leti! Evo sovražnika, proti kateremu se moramo b an ti vsi skupaj, v jedni vrsti. Evo sovražnika, proti k .teremu moramo obrtnik, delavec, uradnik, poljedelec postaviti na plan enotno veliko ljudsko armado, dobro organizirane bataljone naše demokracije, ki edini s svojo disciplinirano silo morejo konečno priboriti zboljšanje ! i In tu vsak, ki nas hoče razbijati, vsak, Če ni to resnica, zakaj se ne ravna soc. demokratično podjetje proti zaposlenim po načelih socialističnih in zakaj jih plačuje ravno tako, in samo tako, kakor drugi nesocialistični delodajalcis Vladarji ozračja. Po raznih virih spisal H. V. V človeški naravi je vkoreninjen čut, da skuša oponašati vse, kar vidi in ne miruje prej, da doseže svoj cilj. Vže prvotni človek, ki je živel na najnižji stopinji, »ultuve, je vresničeval to dej-dvo. Opazoval je naravo in skušal oponašati vse, kar je opazil pri rastlinah in živalih. Če je opazil, da njegove naravne moči ne zadustujejo oklenil se je sredstva, orodja, pozneje stroja. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je ravno lastnost oponašanja povspela človeka na to visoko stopinjo, kjer stoji danes. Tako je opazil prvotni človek pla-vajočo ribo ali sesavca in skušal ga je oponašati. Toda kmalu se je osvedočil, da so njegove moči preskromne, da bi mogel velike razdalje preplavati. Ia tedaj je člo-vok segel po sredstvu. Opazoval je, kako ki pravi, da ne spadamo k sebi, da se moramo ločiti in vsak hoditi po svoji cesti in morda še vzajemno se. pobijati, vsak tak laži rorok deluje v roke sovražnikom nas vseh, kateri bodo tem laglje zmagali s svojim zlatom, čim več bomo razdvojeni. De.lav c, mali obrtnik, mali uradnik iu mali kmet st >jijo gospodarsko in dru-žanno v eni lini i, spadajo k sebi in, ako hočejo nesaj doseči proti izborno organiziranemu sovražniku, morajo v isti vrsti ostati verno in vedno, tudi če bi ne bilo za njih drugih vezi v našem malem narodu — in teh g toro je ! Veselo nad nami plupolv naš narodno-socijalni prapor ! Vsak k njemu se ozira, ki misli pošteno demokratično. Ako je tu danes rajnih stanov, je to naravna posledica vsega družabnega raz-oja in dela. Ne moremo biti vsi zdravniki, niti čevl ar i, učitelji ab kmetje, uradniki a i krojaški delavci. Človeška družba potrebuje delo vseh, potrebuje i krojaškega delavca i pravnika, kmeta in učitelja, zdravnika in čevljarja. Je tu enostavno delitev dela, brez ka ere ne bi mogli ekzistirati. Nikdo nima pravice vzklikniti domišljavo : jaz vas preživljam! Ne, resnica je v sredini, resnica je, da prežiljamo drug drugga ! S svojo notranjo organizacijo smo podobni uri, Tudi v tei polno kolesec in, da gre ura prav, se mora s svojimi zobci dobro zajemati k"lesce s kolescem, drugače slaba prede. Tako je tudi v človeški družbi en stav odvisen od drugega in za to je uničevalni razredni boj socijane demokracije nezuii el in nesreča in zato je l«di enaka zasluga vseh st .nov za človeško družbo m ne sme se eden vzpenjati nad drugega. Za resničnega d. mokiata velja le eno načelo: spoštovanje do vsakogar, ki pošteno dela in je pošten, pravičen človek !' Črevljarski delavec spoštuje dobrega zdravnika in zdra.nik mora spoštovati dobrega črevljarsk ga delavca. In če grem kot i. teligent po cesti in vidim, kako tu na žgočem solncu in v potu svojega obraza tolče prif.ro>ti dninar kamenje s kladvom, snamrm klobuk pred tem človekom, kajti svest sem si, da ga v tem trenotku snamem pred težkim delom in pred tem sem kot omikan človek dolžau razkriti glavo in dolžno čast dati. Kako bi se naš narod prerodil in ojačil, če bi ta načela prodrla vsakogar, in če bi bili ljudje cenjeni po delu in ne po titulu, često nezasluženem, in po bogastvu, često še manj zasluženem ? Kar učimo, učil je tudi Havliček. in tudi Tyrš si je prizadeval isti duh udahuiti sokolski organizaciji. Preroditi narod s pravim demokratizmom! In čim manjši je ta narod po številkah, tem bolj seje brigati resničnim bratstvom za njegovo notranjo moč! Zakaj bi se ne mogli vzajemno spoštovati ljud|e, ki delajo in so dostojni ? Dostojni ljudje so v vseh družabnih pla steh in nedostojni tudi. Oni tedaj, ki delajo in so dost jni, zamorgo gotovo nuditi vzor demokracji, koje smisel je ležeč na tem, da ne vidimo brate samo v onih, katerim se godi bolje — ti imajo vedno več prijateljev, kot jih po'rebujejo ! amp ik tudi v onih in predvsem v ondi, katerim se godi slabejše, kot nam. In če bi se nam godilo še tako slabo, vedno je še kdo, kat remu se godi — še slabejše, ki je še ne-irečnejši, osamelejši kot mi. Radi tega nam ne inponira vedno samo tikanje. To je preveč javen znik bratstva, in po našem prepriča ju bi se ne smelo 8 tem začenjati, marv. Č končati, ko so se že poiavili notranji znaki občutnega bratit a. Dogodi se često, da slišite tikati a takoj poleg tak priimek, da, grobo žalitev, ki bi bila gotovo nemogoča, če bi se oni, katere slušate, še vikali. So še žalibog ljudje, ki ne razumejo, da je brez spoštovan a demokratizem nemogoč, ljudje, ki i-matrajo tikanje za odstranitev zadnje meje dostojnosti in za zaupnost, pri kateri je dovoljena vsaka nedostojnost. Ti posamezniki so za pravi demokrat z m še nezreli. — Socijalna demokracija živ. seveda v popolnoma drugi sferi misli. Njeno razredn štvo ji diktira nestrpnost proti vsem in brezobziren razredni boj. Spomnim se pri tem vedno na človeka, ki se nahaja na ladji in je presičen prepričanjem, da se mu ne bo godilo boljše, dokler ne prevrta dna te ladjo. In prevr a ga, in ladja se pogrezne. O, kaka zabava! In ta ljubi človek se potaplja in umira seveda z isto ladjo vred. Toda to je že manj zabavno! Radi tega vedno in vedno ponavljam: potrebno je, da porazumemo zavisno enega stanu od drugega in dtlavec mora videti lastni interes v tem, da stroka, v kateri sdela in na katero je navezan, procvita. Propad našega češkega zlatarstva, gruna-tarstva in rokavičarstva in s tem zvezan gospodarski propad delavcu zlatarju, ro-kavičarju in granatarju pove vsakemu v tei zavisnosti več, kot morem v tem kratkem svojem predavaniu pojasniti. Računajoč s tem, kar je in ne s tem, kar bi im.-lo biti in ni, ne vidimo v kapitalu sovražnika dela, marveč v razmerju, v ka-koršnem danes često stoji kapital proti delu. Ima-li biti prilika k delu, mora biti pri rokah tudi kapital, po naših težnjah se ima kapital in delo spopolnj vati in če kaj posebno naglašamo, potem je to, da ne bi mogel kapitd dela usužnjiti in si ga podjarmiti, marveč da bi bil pametno na razpolago delu in socijalni politiki*). *) Zaman iščemo, kje bi bili soc. demo-kratje upeljali kako podjetje na drogi podlagi. Njih podjetja so upeljana na podlagi zasebno-podjetniški in kapitalistično-oderuški, kot podjetja buržoazije. Kak smisel imajo potem vse deklamacije soc. demokratov, če ne pride nikdar iz besed k dejanjem v praksi ! nekatere živali posedajo na plavajoči veji ali deblu in to ga je dovedlo k temu, da si je napravil prvo plovilo. Najbolj pa je človeštvo od nekdaj zanimalo letanje ptic. Zaman so bili vsi poskusi prilastiti si tudi to lastnost. In človek je jel pripisovati to lastnost višjim bitjem in ljudem, ki so se povspeli po svojih vrlinah tako vis .ko, da so jih sodobniki in potomci kovali med pol bogove. To pradavno hrepenenje po vladarstvu zraka zasledujemo vže v praveških bajkah in pravljicah. G* ki so si pripovedovali o Daidalu in Ikaru, ki sta letela črez morje s pomočjo ogromnih peruti zlepjendi z voska in tičjih peres. Velika Edda, najstarejša zbirka staroislandskih junaških pesmi in bajk, nam priroveduje o AVielandu, kovaču, ki si je skoval peruti in se tako rešil s samotnega otoka. A tudi v bajkah vseh drugih narodov najdemo sledove umetnosti letanja. Ali ne izraža tudi naš narod hrepenenje po letanju v svojih bajkah, ko pripisuje to lastnost z'obuim močem — coprnicam, ki letajo pomočjo metel in drugega orodja po zraku ? Tudi v vero se je to hrepenenje zanedo. Saj si predstavljamo aDgelje kot krilatce, da celo hudobni duh poseduje to neprecenljivo svojstvo. Kristus se je, kot trdi evangelij, povspel z lastno močjo v zrak in pred očmi svojih učencev splaval v nebesa. In to pradavno hlepenenje, ta nedosežni clj, dobiva v naši dobi realne forme, da lahko trdimo, da je vprašanje letanja dandanes teoretično in praktično rešeno. Ni nam vtč nedosežno kot bajna deveta dežela, ne životari več v bajkah, marveč 6e vresničuje ia stopa na realna tla. —• Po trinajsturni plovbi Grassove zračne ladje in celournem letanju \Yrightovega aeroplana zamoremo mirno trditi, da je problem vodljivega zrakoplovstva in mehaničnega letanja popolnoma razrešen in da bode daljši napredek na tem polju Btrerail samo za spopolnjevanjem strojev in var-nostn h naredb. — Popolnoma naravno je, da se je hotel prvotni človek povzdigniti v zrak s tem, da je popolnoma oponašal ptiče in si pripenjal peroti na roke meneč, da ptič leta le pomočjo delovanja svojih perotnic. A moderna veda nam je doka- zala, da je treba več kot človeške moči, če se hočemo gibanjem peroti vzdržati v zraku. Tudi natančna opazovanja ptičjega poleta so dokazala, da je pri kriljatcili istotako. Da bi se na primer zamogla vzdržati v zraku štorklja samo z mehanično silo, morala bi izvanredno hitro na-hati s peroti pri čemur bi m rala razviti eno konjsko silo. Štorklje pa, kakor znano, plujejo popolnoma mirno in lahko v zraku in skoro nič ne mahajo s perotmi. To dejstvo si razlagamo na ta način, da žene tlak vetra postrani nastavljene peroti navzgor ; isto tako to opažamo pri papirnatih zmajih. Tlak dviga celega ptiča in ležeče je tedaj le na chrau;enju ravnotežja in reguliranju smeri, kar se godi spreminjanjem lege perotnic. Neovrgljivo dejstvo je, da so ravno veliki ptiči, kojih razmerje teže proti ploščini njih kril je jako neugodno v primeri z malimi ptički, pravi mojstri v umetnosti pustiti se nesti od vetra brez vseh težav in brez mahanja. Ko se je to uvidelo, so iznajditelji sestavili takozvane zmajeve letalne stroje, s katerimi so dosegli izvanredne uspehe. Politični razgled. Volilno gibanje v Istri. Prejeli smo: Za peto splošno volilno kurijo predstoječili volitev poslancev v deželni zbor, ki so napovedane za jutri, v nedeljo dne 25. t. m., priporoča politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri, da se odda glas sledečim možem : 1. V četrtem volilnem okraju z glavnim voliščem v Kopru, gosp. Josipu Pangercu, županu in posestmku v Dolini. 2. V petem volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu, gosp. Franu F 1 e,g o, posestniku v Buzetu. 3. V šestem volilnem okraju z glavnim voliščem v Pazinu, gosp. dr. Simi Kureliču, odvetniku in županu v Pazinu. 4. V sedmem volilnem okraju z glavnim voliščem v Voloskem, gosp. prof. Vjekoslavu Spinčič, državnemu poslancu v Opatiji. Glede puljskega volilnega okraja je izdal tov. Lacko Križ sledečo izjavo : Braco raduici! Vi ste me na sastanku u Puli, sriedu večer jednoglasno proglasili Vašim kandidatom za obču kurij u grada Pule. . Nu buduč danas več stalno, da je nepromjeniva odluka političkog društva za Hrvate i Slovence Istre u Pazinu, da u ovom kotaru nepostavi kandidata i buduč se moja kandidatura s protivne Strane smatra kao djelo hrvatsko-slovenske narodne stranke, ja se nalazim prisiljen zahvaliti se na ponudjenoj mi od Vas časti i odklanjam kandidaturu, da nebude krivo sudjeno ni vodstvo političkog društva u Pazinu ni g. dr. M. Laginja, koj se je več u nedjelju izjavijo solidaran sa odred-, bama polit, društva za Hrvate i Slovence u Istri. Pula, 23. X. 1908. Lacko Križ. Bosna in Hercegovina. Vsa sedanja evropska politika stoji, takorekoč, pod dojmom aneksije Bosne in Hercegovine. Ti dve deželi tvorita središče splošne pozornosti in z nenavadno vsestra-nostjo se razmotriva politično, narodno in gospodarsko važnost priklopljenja imenovanih provineij avstro-ogrski monarhiji. S tem se za danes nočemo baviti. V tem članku hočemo le pregledati, kaj po-menja za naše slovanske rojake v Bosni in Hercegovini izvedena aneksija. Kakšne nade sme,,o staviti novi državljani v pripadnost avstro-ogrski monarhiji ? Ali opravičuje dosedanja politika Dunaja nasproti okupiranim deželam upanje, da bo aneksija pomepjala resničen korak naprej k boljši bodočnosti bosanskih in hercegovskih prebivalcev ? Sodeč po sistemu, ki je dosedaj vladal v Bosni in Hercegovini, je skepsa vsaj dovofena. Dosedanje razmere v Bosni in Hercegovini tekom 30-letne uprave naše monarhije so take, da se najbolje izražajo v indiferentizmu, s katerim so prizadeti prebivalci pozdravili aneksijo. Milanski konservativni list „11 Corriere della Sera“ je v tozadevnih razmišljanjih povdarjal, da se ta veliki dogodek v usodi Bosne in Hercegovine razlikuje vže na prvi mah od sličnih dogodkov; nobenega navdušenja, nobenega veselja, petja ali godbe. Bosan-sko-Hercegovski prebivalci so napravljali vtis, kakor da se njih aneksija i:e tiče. Ali se imamo temu čuditi ? Dovolj je, če pomisbmo, da je v Bosni in Herc govini soldateska, vojaška uprava slavila svoje orgije. Politična, upravna, civilna, sodna oblast, vse je v Bosni in Hercegovini v rokah in pod kontrolo vojaške vsemoči. Absolutizem najgrobejega kova spornima prebivalce okupiranih dežel, da stoje pod upravo avstro-ogrske monarhije. V tem stanju so se protekcionizem najčvneje vrsti, ignorancija in nesposobnost uradnikov, zloraba položaja povspeli do svojega vrhunca. Vse panoge narodmga gospodarstva so se zanemarjale tako, da vladajo v Bosni in Hercegovini naravnost primitivne razmere. Politična svoboda je padla na najnižjo stopinjo. Gorje onemu, ki je moral občutiti strogost cenzure in kazenskega zakonika. Tiskovna svoboda je minimalna. P o novem tiskovnem zakonu 1.1907. je vsaka izdaja kacega perijodičnega časopisa odvisna od položitve visoke kavcije. Kako čudo torej, da so prebivalci Bosne in Hercegovine pozdravili aneksijo z m lk m ? Naravnost plastično slika dosedanje življenjske razmere bosansko-hercegovskega ljudstva pod dunajsko upravo socijalist 0. Slčpanek v vrlej reviji „Der Kampf" od 1. t. m. Radi aktuelnosti vprašanja bodi nam dovoljeno posneti nekaj podatkov. Člankar povdarja predvsem da bosansko prašanje tvori jedro našega jugoslovanskega vprašanja, te verige bogatih problem narodnega, političnega in gospodarskega značaja, ki izvirajo na eno stran iz potreb južnih Slovanov, vresničenje katerih je odvisno od spremembe razmerja moči v monarhiji; ki pa na drugo stran vtegnejo postati od največega pomena za razvoj naše monarhije. Najdrastičneje se bosanska situvacija izraža v agrarnih razmerah. Po zadnjem upravnem poročilu iz leta 1906 bilo jev teh deželah okroglo 80.000 »kmeč-kih“ premoženj, to je takih premoženj, ki ne pripadajo obdelovalcem, ampak gospodarjem „agam“, ki dobivajo od obdelovalcev „kmetov“ tretji del „tretjino“ žetve. Vlada je vedno naglašala, da se tu gre za navadno razmerje med posestnikom in najemojemalcem. Toda temu ni tako. Praksa, dolgoletna navada in naredbe so skrbele za to, da v navzočem slučaju gre za pravna razmerja, ki ne slonijo na kaki pogodbi s pravico odpovedi, ampak na moč „age“ nad svojim kmetom-kolonom. „Aga“ ima neomejeno moč in vrže lahko na ulico obdelovalca svojih zemljišč, kadarkoli se mu to ljubi. O morebitnih tožbah in pritožbah ne odloču ejo sodišča, ampak okrajni urad, ki obstoja deloma iz posestnikov, deloma iz uradnikov, oziroma kot druga stopinja deželna vlada. Samo ob sebi je umevno, da ima vedno in pov-povsod pravo „aga“. Vlada gre na roko „agani“, ki zopet vračajo to naklonjenost vladi s tem, da jo podpirajo v svojem reakcionarnim, protiljudskem delovanju. In pri vsem tem, vzklika opravičeno, člankar, je skupni finančni minister in upravitelj Bosne in Hercegovine BuriaD, imel poguma izjaviti v odsek av trijskih delegacij za zunanjo politiko in okupacijsko področje, da v Bosni ni „agrarnega vprašanja" in da vlada ne more še misliti na ureditev tozadevnih razmer, k*r bi se s tem upropastilo posestnike „age“. In tukaj navaja člankar vse nevolje, ki navstanejo iz teh dezolatnih razmer : večni boj med izkoriščevalcem in izkoriščanim, zvitost, špionaža, rop itd., to so kulturna sredstva, s katerimi se nastoja utrditi oziroma opravičiti to stanje. Kdo trpi pa pri tem najvfč? Narodno gospodarstvo. V Bosni vlada še takozvano eksterz vno (primitivno) gospodarstvo in ni še sledi intenzivnemu (modernemu in pametnemu) gospodarstvu. Radi tega se v Bosni ne more izkoriščati bogatstva zemlje, zemlja ne rodi, kakor bi morala, siromaštvo, izseljevanje v Turško itd. so na dnevnemu redu. — A vlada, ki bi bila v prvi vrsti poklicana, da pospeši razvoj v smeri racijonalnega gospodarstva, — vlada prepušča vse naravnemu razvoju". Deželna banka, ki bi lahko pomogia kmetom do osamosvojitve, tega ne stori, češ, da bi se sicer obremenila mala kmečka posestva. Kredit je v Bosni in Herc govini grozno drag. To kar je pri nas oderuštvo. je v okupiranih deželah poštena in nedolžna obrt. 11 °/0 obresti ni v Bosni in Hercegovini nič posebnega! To so zares lepi gospodarski odnošaji! Parne ten človek bi si tukaj mislil, kako da se tudi v Bosni ni poseglo po orožju samopomoči— zadružništva. Toda niti to ni bilo po volji slavni centralni upravi. Skrajno in odločno nasprotovanje vsakemu zadružoemu gibanju je provzročilo, da seje šele v zadnjem času jelo razmišljati o zadružništvu kot sredstvu rešitve iz tega obupnega položaja. — Člankar upa, da bode birokracija konečno odložila orožje iz rek in ga izročila narodu samemu — konstituciji. Zares! Birokracija ostala bode v večnem spominu naših' bratov v Bosni in Hercegovini. Ali se bode položaj res spremenil V Ljubljanski dogodki v delegacijah. V delegacijah je govoril o ljubljanskih dogodkih posl. Klolač. Rekel je, da dogodki v Ljubljani dokazujejo, da je nujna potreba spremeniti §§ 70. in 72. službenega pravilnika, izlasti določbo o uporabi orožja ob nemirih. Govornik je izjavil, da je brezdvomno dokazano, da se je streljalo v hrbet. Trditev, da je bil neki častnik zadet od kamna, je neresnična. Govornik je izjavil, da je prepričan, da je bilo krvoprolitje Slovanov dogovorjeno. Zahteval je, da se takoj prične vojaško-sodna preiskava proti poročniku Majerju in da se istega stavi v preventivni zapor. Nadalje je govornik zahteval, da se čete poraz-meste primerno narodnosti večine prebivalstva. Govornik je v svojih nadaljnih izvajanjih rekel, da bo s’ovansko prebivalstvo še le tedaj nebalo videti v armadi svojega sovražnika, ko se ne bo v isti več dajalo prednosti nemškemu elementu. Del. Korošec je obžaloval, da so vodilni krogi naše vojne uprave s svojim slabotnim vedenjem mnogo pripomogli, da se je tudi v armadi zbrisal vsak sled državne jednote. Nobenega naroda se tako ne razvaja kakor madjarskega. Madjarom se daja prednost na račun drugih narodnosti ogrske krone. Govorn k je vprašal ministra, pri kolikih polkih, ki se novačijo na Ogrskem, je slovaški, nemški, oziroma slovenski in rumunski jezik pollnvni jezik, da se dozna, v koliko je vojna uprava že ugodila madjarski pohlepnosti. Nato je del. Korošec obširno govoril o dogodkih v Ljubljani. Krvoprolitje v Ljubljani se ima pripisati le frivolnosti mladega poročnika in Slovencem sovražnemu duhu. ki vlada v zadnjeih času v pešpolku št. 27. Postopanje poročnika Majerja in njegovega oddelka se mora naiodličneje obsojati. Poročnik Mayer je skušal naknadno uplivati na vojake, da krivo pričajo. Govornik mora v imenu slovenskega naroda zahtevati, da se pešpolk št. 27. premesti iz Ljubljane. Nsdahe naj ob pouličnih izgredih ne poveljujejo mladi nezreli ljudje, marveč stareji častniki. Češka ministra podala ostavko. Dne 15. t. m. se je vršil na Dunaju ministerski svet, ki se je bavil s stanjem v češkem deželnem zboru. Bil je jako buren in je končno sklenil zaključenje dež 1-nega zbora. Nemški minister-rojak Prade je odločno zastopal zahtevo Nemcev po zaključenju. Proti istemu so glasovali vsi slovanski ministri, Prašek, Fiedler, Abra-hamovicz in Korytow->ki; drugi so glasovali „za“. Minister Gessman ni bil prisoten Nato je izjavil minister Prašek, da se s tem pravice češkega naroda gazijo z nogami in da je s tem onemogočen princip skupnega dela. Predbacival je minister-skemu predsedniku, da ravna proti dani besedi, da bo češki deželni zbor zboroval do konca oktobra. Izjavil je na to, da je prisiljen izstopiti iz ministerstva. Trgovinski minister Fiedler se je izvajanjem Prašeko-vim popolnoma pridružil in tudi demiujo-niral. — Iz dobro poučenih krogov se poroča, da bo ministerski predsednik Beck predlagal cesarju, naj ostavki čeških ministrov Prašeka in Fiedlerja ne sprejme. Protinemške demonstracije v Pragi. V Pragi so se vršile dne 18. t. m. velikanske demonstracije. Nemški pasanti so bili nabiti in okamenjani. Pri nemških zavodih so vse šipe pobite. Policija jo bila preslaba, da bi ukrotila množ:co. Prišlo je vojaštvo, polk, ki se rekrutira iz Heba in Aša. Občinstvo je upilo „Fej“ in »Pojdite v Srbijo". Končno je prišlo povelje, naj se trg na Prikopih izprazni. Najprej so šli nad množico policaji na konjih, za njimi policisti peš nato vojaštvo z na°ajenimi bajoneti. Na policijo je množica metala kamenje. En konj se je s.lašil, a so ga zadržali, da ni skočil med množico. Zvečer so bile tudi v predkrajih demonstracije proti Nemcem. Vsi nemški napisi so razbiti. Aietiranih je 100 oseb. Nemško društvo se je obrnilo za pomoč na minister-skega predsednika. Takoj je namestništvo dobilo povelje, naj nemire z vso odločnostjo uduši. DOMAČE VESTI. Železničarjem na znanje in v za bavo. — Pišejo nam : Pod tem naslovom piše predzadnje glasilo Jožeta Kapača, da je neki sodrug opazoval v ulici La-vatoio, koliko železničarjev se bode udeležilo shoda v prostorih N. I). O., da jih bodo narodnjaki izkoriščaj v svoje egoistične in politične namene. Siromak „špijon“ je čakal do 8. ure in naštel samo 18 oseb. Iz sobe, pa pravi dalje, ni bilo slišati ničesar. Hvala lepa za dragoceno priznanje, gosp. Kopač ! Kakor se vidi se •vam vendar precej hlače tresejo pred nami, da ste začeli pošiljati „špijone“ pred naša vrata. Kar se pa tiče števila naših železničarskih zaupnikov na našem zaupnem sestanku, (ker to ni bil shod, kakor Vi pišete) Vam pa v Vašem lastnem interesu svetujemo, da prihodnič pošljete kakega druzega sodruga. Nam je sicer znano, da Vaša nekdaj tako slavna organizacija obstoji sedaj le še iz par »Analfabetov«; Ali, Jože, take ljudi se vendar ne sme pošiljati na tako važna poizvedovanja, posebno ker se gre tu za Vaš obstanek. Radi števila naših železničarskih zaupnikov Vas pa zagotovimo, da imamo lepo število naših pametnih mož, kateri Vas pozaajo bolje nego si sami mislite. Dalje klobasa namišljeni sodrug, da so se začeli sedaj „narodnjaki" brigati za železničarje, ko imajo isti volilno pravico : in jim diše železničarski glasovi. Na to Vam bodi pa na vsa usta povedano, da ravno železničarji so bili tisti, kateri so vedno ob času volitev sami vedeli, kaj jim je storiti. Sodrugi ne smete misliti, da ako je bil kdo poprej, ko Slovenci v Tr*tu še: nismo imeli svoje delavske organizacije pri Vas strokovno organiziran tudi „sc-ciialist", kajti strokovna organizacija kot laka nima popolnoma nič opraviti s so-cijalno demokracijo kot stranko, kar tudi sami dobro veste. Dalje pravijo, da se jezimo, ker nam pravijo »krumirji«. Ker gospodje »Kopač in drugi" že dolgo vrsto let niso ničesar delali, toraj tudi ne vedo kaj je delo in kedo postane na delu „kru--mir", jim hočemo tukaj na kratko povedati kaj je „krumirstvo". Ko so stopili pred 8 leti juž. želežničarji v stavko, je sedanji tajnik Vaše organizacije Juvan šel lepo na delo in ves čas stavke pridno delal, vrhu tega pa še prav pridno obiskoval shode štrajkujočih delavcev. Isto tako je storil tudi Vaš dolgoletni član in agitator Lavrič. Vidite gospodje to se pravi „kru-miriti", ne pa ako gre na svoje delo kedo, ki se slučajno ne strinja z Vašimi tolikokrat nepotrebnimi štrajki. Z južnega kolodvora. — Piš°jo nam: V skladišču na južnem kolodvoru vladajo kaj čudne razmere. Ostanek socija-listov, ki je še tam, si prisvaja še vedno nekako „komando“ nad drugimi delavci. Zadnji čas so si izmislili zopet nekaj, kar gotovo ne stoji zapisano v programu soci-jalno-demokratične stranke. Provizorični delavci, kateri delajo cel dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer na vratih, k:er se blago sprejema, morajo po 6. uri zvečer zapustiti svoje delo in na njih mesto pridejo Stabilni delavci. To pa edino le zaradi tega, ker se po 6. uri za vsako uro zasluži 60 'st. Sodrugi, ki se navdušujete za Kopača, bodite vendar toliko socijalisti in privoščite svojim sotrpinom isto, kar pošteno zadušijo. Položite lepo roko na srce in pripoznajte, da se moramo ravno mi mlajši delavci za vas potiti, ker, kakor sami veste, večina od vas niti počenega groša na dan ne zasluži. Dovolj ste nas priganjali iu šikanirali, ali dosegli ste ravno nasprotno, kar ste mislili doseči, ker danes, kakor vidite sami, je konec . vaše in Kopačeve slave na južnem kolodvoru. Zato se imamo samo vam in pa vašitn voditeljem zahvaliti. Kdor seje veter, žanje vihar. S temi besedami pa nikakor nočemo reči, da smo proti organi z očiji, mi smo za njo, ampak za Dko kot je Kopačeva, se pa na nikak način ne moremo odločiti več. Dovolj ste norce brili iz nas, dovolj ste nas za nos vodili in kakor mora imeti vsak začetek svoj konec, tako bode tudi v najkrajšem času konec vašega nasilja na južnem kolodvoru. Veselični odsek „Nar. delavske organizacije" priredi jutri v nedeljo, dne 25. oktobra 1908. ob 4. uri popoldne v dvtrani „Konsumnega društva" v Rojanu dramatično predstavo „V Ljubljano jo dajmo !“ Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. Osebe : Gašoer Srebrin, posestnik in vinski trgovec : Mihajlovič. Rotija, njegova žena: Semičeva. Marica, njegova hči: Požarjeva. Dr. Mirko Snoj : Šmuc. Pavle, hlapec pri Srebrinu : Jaklič. Neža, dekla pri Srebrinu: Garvasova. Notar: Majcen. 1. priča. 2. priča. Po končani predstavi: ples, ki traja do polnoči. Med dejanji in pri plesu s vira tamburaški zbor rojanske čitalnice. Cene: Vstopnina 40 vin. Sedeži brez razlike 20 vinarjev, k plesu možki 1 K, ženske 40 vinariev. K obilni udeležbi uljudno vabi veselični odsek N. D. O. NB. — Cisti dobiček je namenjen za podporni zaklad. Od Kermolja, odgovornega urednika »Delavskega lis‘a“, prejeli smo naslednji popravek : Slavno uredništvo »Narodnega Delavca" v Trstu. Z ozirom na notico, ki ste objavili v 11 št. Vašega lista med domačimi vestmr pod naslovom »Pojasnilo" Vas poživljam, da v smislu § 19. tiskovnega zakona, objavite sledeči popravek: 1. Ni res, da sem prišel v dotiko z enim slovenskim int ligentnim narodnjakom in da sem se jokal ker neznani dobro slovenski, in da bi raje nemški govoril; res je pa, da se mi to ni dogodilo, ker še nikdar nisem imel prilike govoriti o podobni stvari, ne z slovenskem narodnjokom, kakor tudi s kako drugo osebo ne. 2. Ni res, da sem prišel dne 4. t. m. v pogor z nekim gospodom Jan S k a-1 a k in mu pod častno besedo izjavil, da mu bodem v nasledni št. »Delavskega lista" dokazal, da je državnozborki poslanec Bu-j’ival na shodu N. D. O.] nastopil kot vepri lažnjivec ; res je pa, da nisem gospoda • a n a S k a 1 ;'i k a še nikdar videl, da §a tedaj ne poznam, da nisem pod častno oasedo še nikdar ničesar izjavil. 3. Ni res tedaj, da bi bil jaz navadni Jažnjivec, ki ne zna druzega nego poštene *)udi obrekovati; res je pa, da nisem lažnivec in da nisem nikdar nobenega obrekoval. Z odličnim spoštovanjem se beleži Vinko K e r m o 1 j. Pripomba uredništva : Ravno priobčeni popravek ne bi sicer odi po zakonu obvezani priobčiti. Saj je 8; Skaliik storil svojo izjavo z latnoroč-| nkn podDisom, torej na izključno svojo odgovornost. Vzlic temu pa smo priobčili i gornji »Popravek", da pokažemo, da znamo biti tudi nasproti „Delavskemu listu" ku- •antni. Iz trgovskih krogov smo prejeli: ”red nekoj dnevi smo čitali v cenjene) »Edinosti" poročilo o zadnjem občuem zboru »Trgovskega izobraževalnega društva" toliko pretiranega hvalisanja ene osebe, da 8 tem ne moremo soglašati. Ž tl nam je, da niso drugi nekaj pristrigli oni bahati ^a,vo8pev na osebo gospoda predsednika Elčakarja, da bilo nam prihranjeno cdgo-Varjati, ker ono poročilo prav izživlja na °dgovor marsikogar, in to le radi dobre j^ari. Omenjeni občni zbor vršil se je pač i tako klaverno, da bi bito boljše molčati o nJfm, ker pičla dvajseterica prisotnih ali Pripeljanih zborovalcev je prejasen dokaz, gineva to nekdaj lepo napredujoče flr^tvo, katero pa nima danes ničesar več °Praviti s trgovci ali celo s kakim trgov-?..lna izobraževanjem. Dvomimo, da li je 1 0 Pravih trgovcev več pr.sotnib, nego je pr8t(?v na eni roki. Gospoda hočejo jav-?°?ti natvezat1, da sedaj naenkrat primanj-u'e zaniman e od strani trgovcev za tr-8ovsk° društvo, a zamolčijo pravega vzroka, , *aj se trgovci izogibljejo vedno več tega n ; oni priznavajo le, da so gospod ^.'Lednik včasih prestrogi in preenergični. sr! j °’ dobro, samo preenergični so go-v,°d. Vprašamo pn, je li to svojstvo ener-j ”l'ie nasproti članom res potrebno pred-Sedniku za vodstvo »Trgovsko-izobraževal-^ega društva?" Saj v drugih \ rocvitajočih faštvih upliva navadno uljudnost načelna le vspodbujajoče ! In naši slovenski ^govci in jestvinčarji vendar niso taki di-J&ki da rabijo kakega krotitelja in da bi a tako postopanje plačevali še krono na ^1<3sec. A tam, kjer bi bilo morda res po-a nekaj strogosti, namreč pri nadzira-Jvj rednega poduka, tam zdi se pa, je po-^r^0Ina zmanjkalo one energije gospoda ^ edsednika, in učenci tečajev so se kmalu v®lieali hoditi zastonj v šolo, kor so . ’gu preveč čakati učiteljev. Pa da bi v 0neca poročilu v »Edino ti“ vsaj zamolčali g J? .»Ha.krasneje izpadle tlružinke večere!" ‘v Je predobro vsem znana ona ra buka j. ,Ve§a tacega večera, ki je nehal (milo | en°) na pol etji ! «ed ei')aniemo radi, da so gospod pred-sed • Ulčakar odstopali od svojega pred-o,niškega stolca, ko so pregledali ono °d ?t0 Pristašev, katerih niso še pahnili Jih h^6 v svoieJ velmožnosti. Vedeli so, da p a kaka dobra posredovalna dušica zopet 0nizoiguola na »splošno" odobravanje na pj1 Prestolec. Dragoceno je bilo potem »nirVV° Poznanje, da se mu ni posrečilo poje t razburj( nih duhov — ali spoznanje 3>ovh0maj začetek poboljšanja ! Njegov iz-Post "b da je kot javna oseba preveč iz- gosn!’611 naPaclom! Je Pa kaj piškov, saj P0(Ia ravnatelja se vendar doslej nihče izv Upa*: n'ri smel v javnosti imenovati, (j^zeooši takrat, ko je on pomotoma mislil, (A vJe toliko prdjublj(n mej slovenskim Po^l118^0111) da hi smel kandidirati za dižav-0r®ke volitve. In marsikaj bi se dalo HQ,tekati onemu laskavemu poročilu, ali r0(]eill° dražiti, da si ne nakoplje »Na-jp tblavec" preveč sovraštva ako v svoje predale glas iz druge plati jr kar radi ljubega miru zavračajo narodni listi. Ali potrebno je, da se da 1 nas za<:ne malo bistriti in vetrati, n/efoj čisti ozračje, ker drugače se bode spod vodstvom širilo mnenje, da smejo goliti 'l >U(^ v tržaških narodnih krogih grehi' i nar°da dolžnost da je na vse mol-|.0, ' Rer slučaji, da sme en ravnatelj na-***». zavoda vreči vbozega slugo brez P°vedi na cest0, t->ka oč tanja tudi z °dvežejo, da bi imeli še dalje obzira društvenih prostorih. T> čaj bosta za sedaj dva : za popolne analfabete in [pripravljalni tečaj. j g 8p°d°m predsednikom trgovskega izo-‘^vslnega društva. Narodni trgovec. ^ E>. O. odpre v kratkem tečaje 'nterP U *akete. V to svrho so vabljeui vsi P°nedpMni- delavci> da se priglasijo prih. elek in torek od 7.-9. ure zv. v Iz dežele. Iz Ajdovščine. (Izv. dopis). Oprostite, tovariš urednik, da Vam poročamo le redko kedaj kaj novega iz našega trga. Življenje pri nas bi 'bilo zelo jednostavno, ako bi ne bilo med nami par privandranih Nemcev oziroma Nemčuriev. To pa velja samo v našem političnem življenju. Naši tovarniški delavci se pridno organizirajo in v najkrajšem času bodemo lahko z veseljem konštatirali, da je naše delavstvo postalo zavedno in spoznalo potrebo organizacije. Dokler smo bili razkropljeni, se nas je smatralo v naši tovarni za prave sužnje. Večno šikaniziranje, za vsako malenkost pri vže tako malem zaslužku denarna kazen, sramotno nizke plač11, posebno pa zapostavljanje pred drugorodnimi delavci. Vse 'te lepe človeške čednosti so bile leta in leta na dnevnem redu. Ali sedaj, ko smo tudi mi izpregledali s pomočjo naše organizacije, da mora tudi delavec zahtevati svoje pravice, katere se mu je krivično kratilo dolgo vrsto let, sedaj ko se zavedamo kakšna moč obstoji v delavstvu, ako je organizirano, smo ponosni na svojo aieer mlado ali marljivo podružnico »N. D. 0.“ V naši predilnici je neki uradnik (bivši mežnar), kateremu se še sedaj pozna, kaj je bil poprej. Akoravno ima za njegovo znanje primerno plačo, vendar berači okoli delavcev in delavk predilnice krompir, klobase in druge take 6tvari, pri tem vse časti vrednem delu pa pridno zaničuje in zasmehuje našo organizacijo. Razume se samo ob sebi, da naše delavstvo te vrste berače dobro pozna in ve kaj mu je storiti. Gospodu F(gicu pa povemo v obraz, da kdor ni z nami, je naš sovražnik in tudi ne sme od nas zahtevati ne klobas in ne krompirja. Žalostna bilanca! Prejeli smo: »Slovanska vzajemnost prihaja tudi na narodno-gospodarskera polju v stadij zdrave vreditve, katero pospešuje zaničevanje, katerega nam je pretrpeti v narodnem oziru. Saj je pa tudi najskrajnejši čas, da se osvobodimo od vsega tujega, ker nam je prinesla naša absolutna malomarnost na narodno-gospo-darskem polju že tako občutne izgube. Razven naših gmotnih zguli in okrepčanja naših nasprotnikov, kot posledice nastale nam vsled navedene malomarnosti, moramo ponovno nujno opozarjat1, da morajo iskati cele vrste naših inteligentov svoje ekzistence v tujini. Ako bi pa temeljito in povsod izvajali geslo »Svoji k svojim" kako hitro bi se mogla razviti naša trgovinska in obrtna pndj tja. naši denarni in zavarovalni zsvodi! Njihov vzrast bi dajal delo vedno večjemu številu domačih hudi; to velja o vseh področjih narodno-gospodavske podjetnosti.-Tudi v zavarovalni stroki ni vspeh žal nič ugodnejši. Prezreti ne smemo, da ne vporaldja naše občinstvo doslej življenjskih zavarovalnic v svrho zagotovitve bodočnosti svojih rodbin v takem razmerju, kakor tujina. Očiten dokaz temu so izkazi o sprejetih zavarovalninah za 1. 1907. V tem h tu so bile sprejele zavarovalnice na Nemškem za M 761,820.779 zavarovalnin, medtem ko so sprejele življenjske zavarovalnico v Avstriji samo K 240,345.975. To je tako velik raz’oček, da je gotovo vredno ozirati se nanj ! Iz Nemčije so vdobile inozemske zavarovalnice Mark 79 697.784 a iz naše države celih K 60,785.672 ; to je za nas gotovo žalostno dejstvo in razmerje. Lapidarni dokaz naše gospodarske neprevidnosti in narodne mlačnosti bi bili oni t čno izračunani zneski, katere pošilja slovanska javnost v tujinske zavode in za katere prenaša potem različne žalitve, zasramovanja materinščine, posmehovanja i t. d. Saj se doslej živo spominjamo, kako surovo so sramotile pretekle dni praške podružmce tujih zavarovalnic našo materinščino. Kaj takega res ni mogoče opravičiti in to tim manj, ker imamo vendar češke vzajemne zavarovalnice in ko so vstanovili »Prvo češko", smo vdobili v njej tudi češki delniški zavod (kateri ima svojo filijalko v Trstu in svoja glavna zastopstva v Ljubljani, Girici, Celju in Celovcu). Dokler nismo imeli tega zavoda je bilo mogoče razumeti, da so si izbirali nekateri naši ljudje tuje z. vode, ker se morda niso hoteli zavarovati pri kakem vzajemnem zavodu, sedaj pa odpada tudi ta vzrok popolnoma. Naj navedemo še en važen moment, kateri najbolj osvetljuje postopanje onih Cehov, ki Bi izbirajo tuje zavarovalne zavode. Ome- njeni zavod sklepa zavarovanja po najugodnejših pogojili in za mnogo nižje cene nego tuji zavodi, in kdor se zavaruje pri tujem zavodu, ne le deluje v ojačenje nasprotnikov, ampak plačuje svoje zavarovanje pri njih mnogo dražje. Se-li ne kompromitiramo pri takih okolnostili v očeh široke javnosti ? Na to vprašanje ni težko odgovoriti in vendar vemo, da dosežemo najboljši vspeh, če se bomo držali povsod gesla »Svoji k svojim" na narodno gospodarskem polju sploh in kar se tiče življenjskega zavarovanja še posebno. S tem bi pripomogli v to, da bi se krepko razvijala naša podjetja in bi rastla naša finančna moč tako, da bi potem lahko zmagonosno nastopali tudi v vseh drugih ozirih". Gornji članek so objavili te dni »Narodni Listy“ in mi smo ga posneli, ker je za nas najbrž še večje važnosti nego za Čehe in to še posebno po 20. septembru t. I. Priporočamo ga našim čitateljein v polno uvaževanje. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA ,.EDINOST" v Trstu. Poslano.*) Gospodu Vinko Kermolj-u uredniku »Delavskega lista« v TESTU: V zadnji številki našega lista sem Vam javno očital, da ste se dne 4. okt. pod častno besedo izjavili da mi bodete v v prihodnji številki »Del. lista" dokazali, da je drž. posl. Bučiva! v N. D. O. nastopil kot velik lažnjivec s tem, da je rekel, da ima njegova organizacija 23.000 članov. Pripomnil sem tudi, da Vas ne smatram kot časnikarja, ampak kot navadnega lažnjivca, ki ne zna dtuzega, kot poštene ljudi obrekovati, to radi tega ker mi do dotičnega dne t. j. do 17. t. m. res niste doprinesli tega dokaza. V varstvu svoje časti ste smatrali potrebnim poslati uredništvu našega lista gori priobčeni popravek. V odgovor Vam pripomnim : 4. oktobra vprašal sem telefonično Vaše uredništvo, da mi daste kake dokaze za to, kar ste o drž. posl. Burivalu lažnjivo pisali. Na telefonu ste se priglasili kot odgovorni urednik Kermolj in povabili ste me, da pridem v kavarno Union ob 111/2 kjer mi prostovoljno daste dokaze. V kavarni »Union" pri dstavili ste se mi kot Kermolj in ste mi pod č a b t n o besedo izjavib, da je vse res, kar je v Vašem listu bilo pisar o iu da bodete vse tozadevne statistične dokaze, ki A am jih preskrbi g. Josip Kopač, priobčili v prihodnji številiki »Delavskega lista** to je dokazali, da je. dr. posl. Burival lažnjivec. 11. t. m. vprašal sem Vas v tržaškem »Narodnem domu«, kedaj dobim Vaše dokaze in opozoril sem Vas, da v številki od 9. I. m. ni bilo ne duha ne sluha kakih dokazov. Na to ste mi odgovorili : »Jaz nisem Vaš slu ga, ampak od govorni urednik lista za vse so-druge in ne za narodnjake*. A štev. od 16. t. m. niste zopet niti skušali dokazati, da je posl. Burmi lažnjivec! Javnost naj sodi! Kar se (tiče vprašanja jezika, to ustrajam pri svojej trditvi, da sto Vi rekli, da bi znali lepše nemško povedati. Sicer pa vže Vaš današnji »popravek" lahko vsakega prepriča, da niste ravno profesor slovenskega jezika! Iz vsega moj’ga razgovora z Vami sem obžaloval »Delavski list«, ki ima tacega urednika! Seveda, potem se ni čuditi, da je Vaš list tak, kakršen je. Sicer to mi nič mari. Jaz konstatiram ca tem mestu še enkrat javno, (la so Vaše navedbe neresnične, a ker niste do danes dokazali, da se je drž. posl. Bučival le količkaj zlagal, ko je trdil da ima organiziranih 23.000 železničarjev, sem opravičen trdit’, da ste se zlagali, in sicer prav pošt°no — Vi in Vas vredni Vaš list. TRST, dne 23. X. 1908. Skalak. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le v kolikor zahteva zakon. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2 20 vezano „ 320 GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.............„ 2 S0 »Štiri ruske slike", povesti........ —00 BENEŠ: »Brodskovakl odvetnik" . „ 150 Kip Gregorčiča.....................„ 4-— Vsakovrstne mašne knjige po raznih - cenah. Balončki v narodnih barvali po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Nakiti za dvorane in vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Taldirivo 40. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molili a Vonto inr Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh ■ ■ In vsakovrstne sladščice. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najflnejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Gone zmerne; So priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CA3ERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-finejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbo se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Stular. TRST, vla delle Poste 12. I. nadet. (nasproti Smolarsove papirnice) IVAN KOŠMERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI r ROJANU, ul. Moatorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijallje In druge Jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. “KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča el. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna. Dr. Fran Korsano |specljalltt za sifilitične In kožne bolezni | imn svoj nmbulatorl] v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. AUBTRO-AMEB.IKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST— NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, .Santos m Montevideo, odhod vsaki mesec. ......... Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi m luksuozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tntu. ulica Mollu Piooolo At. a, ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. I ŽlVMOSTEMSKR BRNKR PRO CECHY R MORRVC1 - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Ustanovno leto 1808. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. PodPUŽnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicolo 30. telefoni 21-57 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI KUPUJE IV PRODIJU VREDNOSTNE - - PAPIRJE. VALUTE IN DIMZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K 30 000.000. — Rezervni in varnostni zakladi žrez: 9,500.000. — Brzojavi: Ž vnostenslui, Trst 4 VI« Vloge na vložne knjižice 4' 4 JO ESKOMPT MENIC IN IN