Poštnini plačana v gotovini. "S Leta XIV., štev. 189 Ljubljana, torek 15. avgusta I933 Cena 2.— Din bpravnižtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Eodružnica Maribor: Gosposka ulica štev. U. — Telefon št. 2455. Eoaružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. CESBSEBESaSB Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ^*iribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ptuj Letos se dopolni petindvajseto leto, odkar je Ptuj zaslovel v slovenskem živ-1. en ju. Mesec september 1908. leta je dal do takrat malo pomembnemu pokrajinskemu mestu glas, ki je segal daleč preko njegovega pomena, ki je prodrl po vsej bivši avstro-ogrski monarhiji in ki se je čul celo daleč v inozemstvo. Bil je prvi signal velikih dogodkov, katastrofe, ki se je pripravljala. Obenem pa signal tlačenemu avstrijskemu Slovan stvu, da se bliža odločilna bitka. Danes je razmeroma le še malo ljudi, ki bi iz lastnega doživetja mogli prav preceniti takratne dogodke, posebno pa Slovencev ni mnogo, ki bi se zavedali r ejnika, ki je bil leia 1908. v Ptuju za-fijen in nekaj dni kasneje v Ljubljani u -jen. Naša mlada generacija pa sploh jedra pojmuje, kaj je bil narodnostni boj v onih časih, kaj je pomenila obupna obramba malega slovenskega naroda, kateremu je pangermanizem zapisal smrt, ker se mu je slovenska zemlja stavila na pot pri prodiranju proti obalam Sredozemskega morja. Bartscheva knjiga »Das deutsche Leid« in verna Kraigherjeva slika o Kontrolorju Škro-barju« sta danes po] pozabljeni, pol nerazumevanj reminiscenci na heroično in obenem tragično dobo, ko je v resnici šlo za vprašanje, kje bo potegnjena severna meja bodoče Jugoslavije. In za Jugoslavijo je šlo že takrat, akoravno se sodobniki tega niti niso jasno zavedali. Leto 1908. se je začelo za Slovence v političnem mrtvilu. Leto dni poprej so se bile izvršile splošne volitve v avstrijski državni zbor, — prvikrat na široki demokratski podlagi splošne in enake volane pravice. V takratni vojvodini Kranjski je Slovenska ljudska stranka razen ljubljanskega dobila vse mandate, na Spodnjem Štajerskem pa sta prodrla dva napredna nacionalna kandidata. Slovenska .Štajerska je dolgo čuvala narodno slogo in nacionalni element je prinašal žrtve v prid klerikalizmu, ker se je po pravici bal nacionalne škode. Toda objestnost šuštersičevih učencev je preveč obremenila samozatajevanje narodne inteligence in je zavestno provocirala ločitev duhov. Prvi poskus klerikalnega inonopoliziranja štajerske slovenske politike se ni obnesel, zato je bila po deloma izgubljeni bitki borbenost Korošče-ve vojske tem ostrejša. Ni jemala več ozirov napram narodni inteligenci, ki se je v mestih in trgih z največjo požrtvovalnostjo in vsem idealizmom borila proti vsenemškemu navalu in v teh narav-rih trdnjavah opravljala narodno rim bo tudi za kmečko podeželje, katere so reklamirali zase Mahničevi in šušter-?''evi sledbeniki. Novo situacijo so s škodoželjnim veseljem izrabili veliko-nemški voditelji in so v zvezi z avstrijsko vlado jemali postojanko za postojanko. Spodnještajerski nemškutariji je šla pšenica v klasje kakor nikdar prej. Ptuj -'e bil tipična osrednja točka ve-likonemškega prodiranja. Sredi čisto slovenskega okolja si je znal pridobiti ne samo veljavo v mestu, nego tudi v slovenski kmečki okolici. Vinski magnati, ki so 7obubožanja eksploatirali male halcšk-- :: rlovenjegoriške kmete: trgovci z deželnimi pridelki in kmetskimi potrebščinami so si polnili blasrajne. obenem z Haagom pa so kupovali tudi slovensko rb?e In prodajali demoralizacijo. Na čeki ptujske občine in ptujskega okraja al trgovec Jcžef Ornig, mož flovensk e i pokcienja in orvovrsten or-ganizat-.- i in gospodarski talent. Imel je zveze In usrled v avstrijskih vladnih krogih in zaslombo pri nositeljih nemške ekspindje. Ni čudno, da oe je razvil v absolutnega lokalnega mogotca in bil merocajen za ponemčevalna prizadevanja v vzhodnem delu štajerske slo-vensko-nemške jezikovne meje. Nameščanja državnih uradnikov v Ptuju so se vršila po njegovem diktatu, južna železnica .se je ravnala po njegovih direktivah, poslovni svet pa je bil odvisen od njegovih denarnih in kreditnih zvez. Tako se je razvil Ptuj v nemško nacionalno bojno postojanko prvega reda. V to oblastno sfero je posegla Ciril Metodova družba z napovedjo glavne skupščine, ki naj bi bila dvajsetletnica njenega prvega ptujskega zborovanja. Za Nemce ni bilo nikakega povoda za razburjanje, kajti nameravane niso bile nobene javne manifestacije in se je imel vršiti občni zbor v zaprtih prostorih Narodnega doma. Toda baš istega leta je objestna velenemška politika izdala parolo: »Nemci moramo obvladati ulico!« in nedolžno slovensko zborovanje je bilo dobrodošel povod, da se statuira prvi nemški eksempel. Ptujski občinski svet je sklenil protestno resolucijo pro-•i »napadu na nemški značaj Ptuja«. Za dan skupščine CMD so sklicali protestni shod, na katerem je imel nositi zvonec nemški kričač poslanec Malik. Organiziral se je prihod »bojevnikov« iz vseh spodnieštajerskih nemčurskih gnezd in SPOR MED NEMČIJO IN AVSTRIJO DOZOREVA K ODLOČITVI Po radiju se nemška ofenziva nadaljuje, ob meji se množe krvavi incidenti — Avstrijska vlada prehaja v ofenzivo Dunaj, 14. avgusta, r. Sinoči okrog 10. je priredila monakovska radiopostaja zopet novo protiavstrijsko »predavanje«. Govoril je bivši vodja štajerskih narodnih socialistov Fritz Knaus, ki je nedavno pobegnil v Nemčijo. Njegov govor je trajal skoro celo uro. Posluževal se je najostrej-ših izrazov in današnji dunajski listi pišejo, da je bil njegov govor prava orgija psovk in grdobij. Člane vlade je imenoval »črne izdajalce«. V dunajskih krogih je izzval ta najnovejši napad, kateremu se je p idružilo vče aj tudi več novih incidentov na avstrijsko-nemški meji, silno ogorčenje, ker je sedaj jasno, da hitlerjevci kljub intervencijam velesil ne mislijo odrehati. V vladnih krogih izjavljajo, da je sedaj mera polna ter da bo avstrijska vlada vložila oficielno pritožbo proti Nemčiji pri Društvu narodov in o tem obvestila tudi vse velesde. O mejnih incidentih, ki so se izvršili v teku včerajšnjega dne ob avstrijsko-nemški meji, poročajo listi: Pri Kolbensteinu so nemški obmejni stražniki streljali na avstrijsko pomožno policijo, pri čemer sta bila dva Avstrijca precej nevarno ranjena. Skoraj istočasno so z nemške strani obstreljevali tudi straže pri municijskem skladišču v Kdssenu. K sreči ni bil nihče ranjen. V Erpfendorfu so narodni socialisti poizkušali napasti tamošnje orožnike in jih izvabiti v nastavljeno past, kar pa se iim ni posrečilo. Največje razburjenje pa je vzbudila vest, da je bavarska vlada ukinila tako zvani obmejni promet tudi v onih krajih, kjer doslej ni bilo nikakih incidentov. V prvi vrsti so prizadeti kraji, ki so doslej skoraj večino živil dobavljali iz Bavarske. Meja proti Solnogradu in Kufsteinu pa je hermetično zaprta. Ta odlok bavarske vlade je še bolj poostril obstoječo napetost med Avstrijo in Nemčijo. Poluradna »Reichsnost« priobčuje danes dokumente, ki o njih zatrjuje, da so popolnoma verodostojni. Iz dokumentov sledi, da je tajna organizacija nacionalno socialistične stranke, ki so jo pred kratkim odkrili na Dunaju, dopisovala z uradom za zunanje zadeve nacionalno socialistične stranke v Berlinu s posredovanjem nemškega poslaništva na Dunaju. Dokumenti o krivdi nemške vlade Dunaj, 14. avgusta, g. »Reich&post« ie izdala danes popoldne posebno izdalo, ki vsebuje listine in spise o zaroti proti Avstriji, 2e v svoji današnji običajni izdaii poudarja last, da je postalo vsako publicistično zatajevanje za bodoče brezpredmetno zaradi tega, ker se v nemškem radiiu kljub vsem obljubam dnevno in celo v poostreni obliki z vso odgovornostjo odločilnih nemških krogov nadaljuje hujskanje proti Avstriji. Za listine im spise, ki jih M si objavlja v posebni izdaji, prevzema «rečno vso odgovornost Listine se nanašajo na poročevalsko služho ter na organizaciio in protizakonito kurirsko službo narodmiih socialistov. Razen tega vsebujejo obširno situaclisko poročilo iz Berlina, kakor tudi razkritja o organizaciji avstrijskih narodno-socialističnih napadalnih oddelkov na Bavarskem. V nadaljnjem so med obiav-Ijenimi spisi tudO podatki o razmerju narodnih socialistov do Madžarske, krier menda tudi ni vse v redu. »Reichsnost« povzema nz vsega objavljenega gradiva naslednje ugotovitve: Avstrijska na rodin o -s o ci aii s t i čn a stranka je po prepovedi političnega udejstvovania ustvarila protizakonito organizacijo za nadaljevanje svojega prevratnega delovanja. Ta tajna organizacija se je skrila pod krinko »Društva za kulturno sodelovanje v vzhodni jn južni Evropi« in »Korespondence srednjeevropskega tiskovnega urada«. č>-ga vodstvo so, kakor znano, pred nekaj dinevj odkrili v notranjem delu mesta. Oba dva urada sta bila v neposrednem stiku z zunanjepolitičnim uradom vrhovnega vodstva narodno -socialistične stranke v Berlinu, kj je neposredno podrejeno državnemu kancelar ju Hitlerju. 2e iz teh dejstev je razvidna dalekosežna odgovornost Nemčije za delovanje protizakonite narodmo-socia!ist>ične organizacije v Avstriji. Ta podzemska organizacija avstrijskih narodnih socialistov pa ni bila samo v zvezi z odgovornimi mesti v Nemčiji, temveč tudi z nekim ofitielnim, v Avstriji delujočim zastopnikom, kf jo je nepebitno podpiral. »Reichspost« meni s tem nemško poslaništvo na Dunaju. Posebno ostro nastopa list tudi zoper razne formacije, ki so jih v Nemčiji ustanovili avstrijski narodno - s o ci a li s ti 5n i b e gum ci. Kakor se je izvedelo, ima policija v rokah okoli tisoč raznih spisov, ki jih ie zaplenila v na rodno-socl ali stični centrali. Mmogi izmed njih so šifrirani in jih za enkrat še ni bilo mogoče raztolmačiti. Razkritja v »Reichsposti« Imajo očividno namen opozoriti svetovno javnost na velike nevarnost im popolno odgovornost, ki jo ima nemška državna vlada za hujskanje proti Avstriji. Avstrija daje s tem velesilam novo podlago za razpravljanje o tej zadevi. Londonski listi zahtevajo energične ukrepe London, 14. avgrusta r. Nadaljevanje protiavstrijske kampanje po nemškem radiju vzbuja v tukajšnjih političnih krogih vedno večje ogorčenje. Listi poudarjajo, a prihaja odgovor na francosko-angleško de-maršo ne iz Berlina, marveč iz monakov. ske radio-postaje. »Observer« vprašuje, kaj bodo velesile storile. Narodni socialisti danes operirajo še s propagando po ra iju, morda že jutri bodo operirali z vojsko in kanoni. Zato je nujno potrebno, da store velesile energične korake, da se zaščiti mir v Evropi ki ga spravlja Nemčija v resno nevarnost. >Sunday Times« beležijo, da početje hitlerjevcev v angleški javnosti ni ostalo neopaženo, a tudi odgovorni krogi se podrobno bavijo s temi konflikti. List pravi, da se vrši izmenjava misli med Londonom, Parizom in Rinem glede nadaljnjih skupnih korakov. Zdi se, da je za enkrat v ospredju predlog, naj bi se zadeva predložila Društvu narodov. Proti temu se po- javljajo sicer resni pomisleki, toda ako zahteva intervencijio Društva narodov Avstrija sama, se tem/u ne bo mogel nihče upirati. »Dailv Chronicle« našteva vse, kar počno hitferjevci, in posebno obsoja vmešavanje nemške vlade v avstrijske notranje zadeve. >Daily Telegraph« misli, da mora vlada brez odiloga izdati potrebne ukrepe, ^la prepreči propagandno rovarjenje, ki ga vrši monakovska radijska postaja proti Avstriji. >Daily Herald«. pa naglaša, da so pariška, londonska in rimska vlada od 11. t. m. v neprestanih zvezah in da so sklenile, da bodo v najikrajšem času ponovno, a mnogo bolj energično intervenirale v Berlinu. Na kolena pred valptovim klobukom f Pariz, 14. avgusta. AA. Iz Berlina poročajo, da so vsi tujci, ki prisostvujejo kakšni hitlerjevski manifestaciji, izpostavljeni veliki nevarnosti, ako ne poz iravijo zastave s kljukastim križem. Najmanj, kar se jim pripeti, je, da jih drhal pretepe. Tako so včeraj hitlerjevci napadli nekega Francoza, ker je hitlerjevsko zastavo pozdravil samo s tem, da se je odkril, ni pa obenem iztegnil desnice v hitlerjevski pozdrav. Hitlerjevci, ki so bili v njegovi bližini, so ga pretepli in se mu je komaj posrečilo, da jim je ušel. Podobno se je zgodilo v Stuttgartu nekemu ameriškemu novinarju, ki ni dvignil roke. ko so nesli mimo njega zastavo s kljukastim križem. Tajna pogajanja v Švici Na nevtralnih tleh so se sestali nemški in avstrijski emisarji — Hitlerjevi pogoji Dunaj, 14. avgusta, r. Današnji »Der Morgen« objavlja na uvodnem mestu senzacijo vzbujajočo vest, da kažejo razni znaki kljub nadaljevanju protiavstrijske propagande v nemškem radiju na pripravljajoč se preokret v Berlinu. List naglaša, da so v berlinskih krogih začeli uvidevati, da jim grozi velika škoda v zunanjepolitičnem pogledu ter da sedaj na tihem že mrzlično iščejo izhoda iz te zagate. To se opaža tudi v gotovem delu nemškega tiska, ki je še pred par dnevi objavljal najhujše napade na Avstrijo, dočim piše sedaj naenkrat zelo pomirljivo. L;st navaja zlasti pisanje »Germanie«, ki velja za organ podkancelarja Papena in je bila še ves prejšnji teden na čelu protiavstrijske gonje. V nedeljski številki pa je objavila pomirljiv članek, v katerem piše, da ne more biti ne v Avstriji, ne v Nemčiji nobenega državnika, ki bi hotel gnati spor na ostrino. Saj so morali že na obeh straneh spoznati, kake nevarnosti je že rodil ta konflikt. List končno naglaša. da je Berlin vselej pripravljen ponuditi roko v spravo, samo, če bi imel gotovost, da ta roka ne bo zavrnjena. »•Der Morgen« dalje poroča, da so se v Švici zadnje dni vršili tajni sestanki med odposlanci nemške vlade in nekimi avstrij- skimi emisarji. Nemška vlada je potom teh emisarjev sporočila svoje pogoje za spravo. Hitlerjevci ne zahtevajo niti odstopa Dollfussove vlade, niti vstopa narodnih socialistov v vlado, niti kakih drugih političnih pogojev. Edino, kar zahtevajo, je, da naj avstrijska vlada takoj ustavi objavo poročil o resničnem položaju v Nemčiji, za kar so pripravljeni takoj prekiniti svojo propagando v radiju. Toda spričo besedolomstva, ki ga je že ponovno pokazala berlinska vlada, »Der Morgen« ne veruje na uspeh teh tajnih pogajanj in jih smatra samo za manever, ki naj bi uspaval čuječnost in odpornost avstrijskih krogov. Odnošaji med Avstrijo in Nemčijo morejo postati normalni le tedaj, zaključuje list svoja izvajanja, če bo Hitlerjevo »tretje carstvo« docela prenehalo s svojo politiko nasilja. Pariz, 14. avgusta, g. »Pariš Soir« beleži vesti o zaupnih pogajanjih na švicarskih tleh med nekaterimi avstrijskimi osebnostmi in nemškimi emisarji. List vidi v tem hudo nevarnost za avstrijsko odpornost Čeprav bi se hotela Dollfussova vlada in Heimwehr upira tj do zadnjega diha. bi bilo to najbrž o težko izvedljivo, če se bodo njihove sile cepile. Nemški nadškof poziva k pokorščini Hitlerju Senzacionalna okrožnica kardinala Bertrama - »Državna avtoriteta je božji dar!« Berlin, 14. avgusta r. Vratislavski nadškof kardinal Bertram, ki je predsedoval škofovski konferenci v Fuldi, na kateri je bilo izdano pastirsko pismo nemških škofov za pozitivno sodelovanje s Hitlerjevim režimom, je izdal okrožnico na vse katoliške teologe, ki pa velja seveda tudi za ves ostali katoliški kler v Nemčiji. V okrožnici pojasnjuje kakor z zadovoljstvom beležijo berlinski lisci, osnovne smernice poli tike katoliške cerkve v Nemčiji, »v državni avtoriteti,« poudarja nadškof Bertram v tej okrožnici med drugim, »mora gledati vsak katoličan božji dar, čigar vrednost ni odvisna od izprememb v osebah, ki so nosilci te avtoritete. Iz tega izvira nuj- ni zaključek, da je pokorščina do državne avtoritete božja volja. Kot velik božji dar se mora smatrati tudi vise dmueo, kar je bog velikega in silnega podelil domovini in narodu. Mi ceni. mo te boži;'e darove s tem večjo samozavestjo, kolikor bolj bedasti so očitki, da nimamo pravega nacionalnega smisla. De- lo katoliških organizacij za blasos.tanje v predvojni dobi ter statistika žrtev med svetovno vojno dajejo najboljši odigovor na take bahaške očitke.« Ob sklepu svoje okrožnice kardinal Bertram odiločno zavrača sum, da bi katoliška cerkev ne mislila iskreno s svojim vstopom v novo ustvarjeni državni red v Nemčiji. »Cerkev sprejema novi red z zaupanjem v boga in z veselo zavestjo, da bo baš sedaj lahko v polni meri izvršba svoje naloge«. Ta izjava najvišjega predstavnika katoliške cerkve v Nemčiji je izzivala v narodno socialističnih kimgih veliko zadovoljstvo. ker smatrajo, da je to dovolj jasen dokaz, da hoče katoliška cerkev brezpogojno podpirati Hitlerjev režim. Zato še s prav posebnim zadovoljstvom beležijo tudi vet=>t. da bo kongres narodno- zultat: ponižanje in razžaljenje avtohtonega slovenskega prebivalstva. Toda nasilno ponižanje je prineslo blagoslov. Ni se samo razmahnilo domače, v letargiji živeče in po prijaznih frazah uspavano prebivalstvo, rodilo se je spoznanje, da je z nemštvom in avstrij-stvom vsak sporazum nemogoč in da je naša rešitev le v skupnem odporu in v tesni zvezi z brati na slovanskem jugu. Še je bilo treba uličnih bojev in še je morala teči v Ljubljani mučeniška kri, da je bilo spoznanje popolno. Toda leta . . 1908- se Je pretrgalo zagrinjalo in prvi celo iz Gradca. Program dneva je izrec- klic na slovenski prelom z avstrijsko no vseboval »sprejem gostov pri vseh | preteklostjo je dal Ptuj. V tem leži nje- vlakih«. Seveda slovenskih gostov. Program je bil točno izveden. Ni tu nesto, da bi opisovali mučne in skanda-ozne detajle takratnega načina nemške borbe. Dovolj je, da konstatiramo re- gov pomen v naši po'itičn1 zgodovini in za'o je svečana Droslava netindvajset-letnice onih dogodkov velik nacionalni jubilej. Ne samo slovenski, tudi jugoslovenski. Mnogo se bo še letos o Ptuju govorilo in pisalo. Prav je tako. Treba je, da se vsaj v jubilejnem letu obnovi spomin, zlasti za nas, ki radi pozabljamo. Tem bolj nujno je to danes, ko vidimo, kako je v Nemčiji zopet in v še hujši obliki zavladal isti barbarski duh, ki ie pred in med vojno pridigal uničenje vsega, kar se prostovoljno ne vda v suženjstvo. Še vse drugače kakor pred 25 leti bi danes ravnali z nami, ako bi nas ime- li v svoji oblasti! Spomin na ptujske dogodke pred četrt stoletjem, na takratno naše noniža-nje in trpljenje nam mora vliti še krep-kejšo voljo za pozitivno nacionalno delo. Zlasti pa mora v nas vseh obnoviti zavest, da smo se oteli iz brezimnega tlačanstva samo z močjo jugoslovenske skupnosti. socialistične stranke, ki se ho pričel 31. avgust v Niirnbergu. pozdravilo na predvečer polurno zvonjenje vseh zvonov v vseh nfirn-berških cerkvah, oh otvoritvi kongresa pa bo v stolnici zahvalna daritev za zmago narodnega socializma v Nemčiji. Mnogo več težav povzročajo Hitlerjevemu režimu protestantski škofje, dasi so v mnogo večji meri odviemi od države, kakor na katoliška cerkev. Meklenhurško - §ve-rinski škof dr. Rendtorff. ki je v neki tajni okrožnici kritiziral početje režima, je bil zaradi tega odstavljen. Velik gozdni požar v Franciji Pariz, 14. avgusta, g. V okolici Toura so v zadnjih 4S urah izbruhnili novi ogromni gozdmi požari. Dosedaj je ogenj uničil okoli 6000 hektarjev gozda. Ker se ogenij še vedno širi, je v nevarnosti tudi več krajev, ki so jih morali že deloma lapraz-niti. Herriot v Sofiji Sofija, 14. avgusta, p. Danes se je ves dan nadaljeval kongres radikalne demokratske antante. Herriot se današnje seje kongresa ni udeležil, marveč je vračal obiske ministrom, ki so bili včeraj popoldne pri njem. Poset 1.1 je poljedelskega ministra Muravjeva, prosvetnega ministra dr. Bojadžijeva in trgovinskega ministra Gi-čeva. Bil je tudi v zunanjem ministrstvu. V spremstvu ministrskega predsednika Mušanova se je nato odpeljal na sofijski magistrat, kjer so priredili njemu na čast svečano občinsko sejo. Herrlota so izvolili za častnega sofijskega meščana. Sofijski župan Orašakov je v daljšem govoru opisal Herrlotove zasluge za Bolgarijo. Herriot se je toplo zahvalil za izkazane mu časti. Po svečani seji je bil v »Union-klu-bu« banket Novinarjem Herriot tudi danes ni hote! dati nikake izjave političnega značaja. Jutri popoldne odpotuje iz Sofije v Carigrad, od tam v Ankaro. Zapet atentat v Bolgariji Sofija, 14. avigiusta p. Snoči je bil izvršen v Bungasu nov bombni atentat. Neznanci so vrgili bom/bo na dvorišče uglednega meščana Konstantina Atanasova. Bomba je eksplodirala in napravila mnogo materiaime škode, človeških žrtev k sreči ni bilo. Masarjrk o misiji krščanskih cerkev Velike narodne svečanosti na Slovaškem — Ponesrečena demonstracija Hlinkovih separatistov pravi prezident MaearVk med Rratislava. 14. avgusta, gh. V navzočnosti F0 00:i udeležencev ee ie vršila včeraj na letališču v Nitri na Slovaškem proslava UCOletniee. odkar je slovaški knez Pribina zgradil prvo cerkev v Srednji Evropi. Svečanosti so prisostvovali razen ministrskega predsednika Malvnetra številni drugi ministri in razni visoki cerkveni dostojanstveniki. med njimi beorraiski nadškof dr. Rodi*, mostarski škof Mičič. varšavski nadškof Hlond in drugi. Pred otvoritvijo oficielnega sporeda so žareli pristaši Hlinkove stranke vzklikati, p.i; bi govoril ni;hov vodja Ker so se dnifi' tem i uoirili. ie b ča>a n j varnost, da bo prišlo do spoondov. Ministru Horlži pa se je posrečilo množice pomiriti in on sriu ie povabil Hlinko na dn>- govomiški oder. Hlinka ie imel nato Stntek govor, v katerem je razvijal svoj avtonomi-eticni program. Za Hl;nko je govoril predsednik slavnostnega odbori, slovaški deželni predsednik, nato pa j? ministrski predsednik Malyp»»tr prečital pismo, ki ga ie poslal za te sveča nosti prezident republike Masaryk. V tem pismu gim: »Politični diletantizem in iluzionizem je treba premagati. Sedaj, ko smo svobodni, se moramo rešiti nesvobode. Spoznali smo, da se narodi ne delijo po iluzijah, temveč po idealih, ki so jih črpali iz solidnega znanja preteklosti. Mi bomo skrbeli, da bo krščanstvo v duhu svojega utemeljitelja služilo predvsem veri in ljubezni do bližnjega. Ce se sedaj izven naših mej zahteva, da naj bpušeeno iredentistično društvo »Pro Dalmatia«. ki je zelo zastrupljalo odlnošaje med jadranskima sosedoma. Letos bo tudi izostala izzivalna demonstracija, ki se je vsa zadnja leta vršila 15. in 16. avgusta v Za-dru im ki jo ie organiziralo omenjeno društvo. Prav tako je opažati, da so se zelo ohladile simpatije rimskih krogov do tako zvanih »hrvatskih emigrantov«, ki rovarijo proti Jugoslaviji Vse to po sodbi tukajšnjih krogov kaže na to, da se pripravlja resen pre-okret. ki bi mogel roditi zelo povoljne posledice tako za politično, kakor za 'gospodarsko pomirjenje Evrope. S francoske strani slej ko orej kažejo naklonjenost za poravnavo z Italijo. To se je pokazalo tudi o priliki Bal-bovega prekooceanskega poleta, ko so francoske oblasti storile vse. kar je bilo •potrebno in pripravile Balbu tudi izredno svečan sprejem, ki pa ie pozneje izostal, ker je Balbo krenil po drugi noti. Pač pa so prišle iz Pariza mnogoštevilne in nenavadno prisrčne čestitke k uspešnemu italijanskemu preko-oceanskemu poletu. Novi francoski poslanik v Rimu Rim, 14. avgusta, s. V nedeljo popoldne je italijanski kralj sprejel novega francoskega poslanika v Rimu de Chambruna, ki mu je izročil svoje poverilnice. Anglija in Srednja Evropa Angleška vlada se vedno bolj približuje francoskim nazorom glede konsolidacije Srednje Evrope London, 14. avgusta, r. Iz diplomatskih krogov se izve, da so ponovni napadi Nemčije na Avstrijo dali angleški vladi povod za proučevanje celokupnega kompleksa problemov Srednje Evrope. Odgovorni angleški krogi so prišli do prepričanja, da avstrijsko-nemški konflikt ne predstavlja samo spora med tema dvema državama, marveč da je v tesni zvezi s celokupnim položajem v Srednji Evropi. Vprašanje Avstrije se po mnenju teh krogov ne da rešiti samostojno, marveč ga je treba reševati v okviru Srednje Evrope kakor je to že davno naglasil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Vedno bolj prevladuje ne samo v angleških, marveč tudi v ostalih mednarodnih krogih prepričanje, da je nujno potrebno ozdravljenje Srednje Evrope, ki pa ga je v danem položaju mogoče začeti samo z dejanskim gospodarskim sodelovanjem med vsemi državami Srednje Evrope. V poučenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da se stališče angleške vlade v tem pogledu docela krije s stališčem francoske vlade. Edino oviro za rešitev v smislu in-tencij Male antante tvori trenutno samo Italija. Med Londonom. Parizom in Rimom se zato vrši že nekaj dn; sem živahna izmenjava misli in išče se primerna pot, da bi se tudi Italija pridobila za rešitev srednjeevropskega problema v označenem smislu. V tukajšnjih diplomatskih krogih se nadejajo, da se bo to tokrat posrečilo, ker je Italija baš povodom avstrijsko-nemškega spora spoznala, da je to tudi v njenem lastnem interesu, ker se bo samo na ta način dala enkrat za vselej zajam-čiti neodvisnost Avstrije in s tem preprečiti anšlus, za katerim stremi Hitlerjeva Nemčija. Ce bodo razgovori med Londonom, Parizom in Rimom uspeli, bodo pritegnjeni k nadaljnjim pogajanjem tudi zastopniki Male antante. Avstrije in ostalih prizadetih srednieevropskih držav. Seveda pa bi bilo za enkrat še preuranjeno, sklepati na uspeh te akcije, čeprav je simpto-matično, da prihaia iniciativa tokrat iz Londona, ki je doslej pri vseh takih akcijah stal več ali mani na strani ali pa celo v nasprotnem taboru. Benešev načrt bo osnova Pariz, 14. avgiusta g. Po poturartmem poročilu so se ob koncu tedna pričela že napovedana angleško-francosko-ital,;anska pogajanja. Pogajanja pa se ne nanašajo toliko na zadnje nemšKo-avstrbske incidente, temveč mnogo bolj na ves srednjeevropski problem, pri čemer je načrt češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša glavna osnova .za solucije, ki bi prišle v poštev. Pogajanja potekajo baje ugodno .n se razvijajo v atmosferi med-sebojne solidarnosti. Mir pred viharjem na Irskem V Dublinu vlada trenutno mir, toda oba tabora se pripravljata na odločilno bitko cije »modrih srajc« v kali, je irska vlada Dublinu 8000 mož pehote Dublin, 14. avgusta. A A. Politični položaj na Irskem se še ni razčistil, čeprav vojaštvo vzdržuje popoln red in mir. Snoči je sicer prišlo do novih spopadov med nacionalno gardo in več mladimi ljudmi, toda policija je množico hitro razkropila z gumijevkami. Ranjencev ni. tudi aretiran ni bil nihče. Listi, ki beležijo, da vlada v mestu mir. pravijo, da je to »mir pred viharjem«, in naglašajo, da tak mir ne more biti dolgotrajen. London, 14. avgusta č. V pretekli noči je prišlo do novih spopadov med jmodri-mi srajcami« in pristaši vlade. Pri vsakem spopadu pa so se morali nazadnje fašisti umakniti. Vse ladje, ki prihajajo v du-blinsko Inko, preišče policija, če ni na njih morda kaj orožja. General O' Duffy, vodja irskih modrih crajc, je izjavil, da pričakuje prepoved 5. modri h srajce in da ga bodo oblasti aretirale, število svojih čet v vsej Irski, izvzemši prestolnico, ceni general na 40.000 mož; pri tem pa šteje samo moške od 18__25. leta. Toda čeprav je general pripravljen, da bo skušala vlada gibanje zatreti, ima vendarle trrtno vero v bodočnost pr o t i -t epu.bl i k a n ak e g a gibanja. Pariz, 14. avgusta g. Tukajšnji listi poročajo \z Dublina: Irska je na pragn resnih dog-odikov. Da bi preprečila manifesta- zlbrala danes v------- in 20 velikih tankov. Razen tega je mobilizirala tudi vse policijske sile. O *mo_ drih s* ajcalu ni nikjer nobenega sledu in dosedaj ta armada ni oddala nobenega strela. Policija je v teku dneva izvedla samo nekaj aretacij. Po mestu vlada sicer popoln mir. V tovarnah in pisarnah počiva vsako delo in tudi vse banke in trgovine so zaprte. Kakor je izjavil vodja >mo-drih srajc«, general O' Duffy, se bo z vsemi silami uprl nameravanemu razpustu svoje fašistične organizacije. Potres v Švici Base/, 14. avgusta, s. Potresna opazovalnica v Baslu je zabeležila v soboto 12. t. m. malo pred 11. uro močan potres. Prvi sunek, ki je trajal 10.7 sekunde, je zabeležen ob 11.57. Glavni sunek je sledil 13 sekund kasneje. Središče potresa je moralo biti oddaljeno okoli 125 km. Sunki so bili tako močni, da so trije vzvodi seizmogra-fičnih aparatov skočili z ležišč. čitajte tedensko revijo ,,ŽIVLJENJE IN SVET" Državna razredna loterija Dne 11. avgusta 1933 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8.000 srečka štev.: 45.727 » 5.000 » > 37.054 » 3.000 srečki > 22.735, 22.743 » 2.000 srečka > 22.777 » 1.000 srečke » 122, 4.435, 4.467, 4.471, 4.484, 4.499, 10.896, 22.711, 22.730, 22.747, 22.765, 37.002, 37.022, 37.037, 37.070, 42.520, 45.730, 51.562, 51.595, 58.367, 58.373, 73.323, 73.337, 73.341, 73.356, 73.386. 88.202, 88.229, 88.275. Dne 12. avgusta so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 srečka štev.: 10.857 » 1.000 srečke štev.: 4.429, 4.457, 4.466, 10.851, 10.890, 22.727, 22.739, 22.797, 37.052, 37.056, 58.309, 58.379, 58.383, 58.393, 73.316, 73.351. Dne 14. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečka štev.: 97.941 » 20.000 srečki » 3.291, 85.317 » 10.000 srečke » 16.360, 19.675, 27.474, 36.802, 42.322, 49.839, 60.269, 64.945, 74.157, 77.085, 84.892, 87.368 Onim Igralcem, bi jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. žrebanje bo trajalo vsaki dan do 31. avgusta. Zadružna hranilnica r. z. z o. z,, Ljubljana, Sv, Petra c, 19 Nova postaja na kamniški progi Beograd, 14. avgusta. AA. Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da se od 21. t ra. odpre na progi Ljubljana—Kamnik nova postaja za potniški promet Duplica. Potnikom se bodo izdajali vozni listki v vlaku in tudi voznina za prtljago se bo plačevala v vlaku. Naknadne obanske volitve v moravski banovini Beograd, 14. avgusta, p. Včeraj so ae v treh občinah moravske banovine, in sicer v Petrovem Selu, Cerovcu in Gredetincu ponovno vršile občinske volitve, ker se prejšnjo nedeljo zaradi izgredov na voliščih, ki so bili v ostalem osebnega značaja. niso mogle v redu vršiti. V vseh treh občinah so bili izvoljeni kandidati Jugoslovenske nacionalne stranke. Razpolaganje s kuponi inozemskih posojil Beograd, 14. avgusta. »Službene Kovine« so objavile novo uredbo finančnega ministra, ki določa, da se inozemske dinarske terjatve, izvirajoče iz plačila kuponov inozemskih posojil, bonov in ostalih državnih obveznosti v tujih valutah, ne morejo uporabiti za kupovanje tujih plačilnih sredstev v državi ali inozemstvu. S pravilnimi potrdili o zavarovanju valute za izvoz blaga iz države in za izvedbo finančnih gradbenih in drugih poslov v državi po tujih podjetjih, ki imajo specialne pogodbe, sklenjene z državo ali samoupravnimi telesi, je uporaba terjatev v dinarjih za potrebe v notranjem prometu možna samo po predhodni evidenčni registraciji pri finančnem ministrstvu, odnosno njegovem odseku za devizno-valutne posle, ki izdata o tem posebna potrdila. Izjemoma registracija ni potrebna, če želi donosilec uporabiti zneske plačanih kuponov, ki se glasijo na dinarje, za kupovanje nepremičnin vseh vrst, za nakup dosmrtne rente pri kaki zavarovalnici v korist oseb, ki živijo v Jugoslaviji, za nakup jugoslovenskil ved nostnih papirjev, za udeležbo pri glavnicah jugoslovenskih delniških družb, za odplačilo dolgov do 100.000 Din in v turistične svrhe. V svrho kontrole o izvršenju uporabe plačanih dinarskih kuponov more finančno ministrstvo izvajati napram pooblaščenim bankam odredbe aru v. lika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Pooblaščene banke bodo s posebnimi pred pisanimi formularji obveščale finančno ministrstvo o teh svojih poslih. Hude nevihte v Avstriji • JS • • m Švici Basei, 14. avgusta, n. Včerajšnje nevihte so napravile v Švici, zlasti v gorskih krajih prav veliko gmotno škodo. Naiboifl so bile prizadete planine okrog Berna. Železniški promet na gorski progi na Jung-frau je prekinjen. Tudi promet na železnici, ki vodi na St. Gotthard, je bil za nekaj ur prekinjen, ker je na tir Dadla velika skala, ki so jo morali z dinamjtom razbiti. Dunaj, 14. avgusta, n. Tudi nad Avstrijo je "čerai divjala nevihta, ki ie zahtevala šitiri človeške žrtve, napravila pa je tudi mnogo materijalne škode. Posebno hudj sn bili nalivi pri Gasteinu v Vorarlbe-rzu. V Spodnji Avstriji so uničena vsa poliia. Izletniški vlaki na ljubljansko letališče Ob priliki otvoritve civilnega zračnega prometa in velikih letalskih svečanosti bodo vozili v nedeljo 20. t. m. iz Ljubljane gl. kol. do letališča naslednji izletniški vlaki: prvi vlak ob 14.10 minut, drugi ob 14.30. Povratek prvega vlaka z letališča bo ob 18.38. drugega pa ob 18.53. Za ta vlaka, ki imata vozove samo HI. razreda, se odpravljajo potniki samo na postaji Ljubljana gl. kol. — pri rezervnih potniških blagajnah ob restavracijskem vrtu z voznimi kartami za tja in nazaj za 3.50 Din. Otroci plačajo samo polovico, 1.75 Din za obe smeri. V vsakem primeru mora potnik karto prihraniti za povratek. Odprava samo v eno smer ali pa izkoriščanje kake druge ugodnosti za ta vlaka ni dopustno. Potnik, ki vstopi brez karte, plača poleg vozne cene, še globo 20 Din za vsako smer. Izletniška karta velja poljubno za povratek s prvim ali drugim vlakom. Polovična poviaščena cena za vožnjo pri rednih vlakih do postajališča Devica Marija v Polju ni veljavna, nego samo za oba izletniška vlaka, pri katerih se izstop in vstop vrši na odprti progi Občinstvo se izrecno opozarja, da se pri vstopanju ob povratku mora brezpogojno pokoriti odredbam železniških službenih organov in rediteljev, da se preprečijo nepotrebne nezgode. Zločinci s Čemšenika v rokah pravice Domžale, 14. avgusta. Orožništvu se je prav hitro posrečilo vloviti zločince, ki so vlomili pr' posestniku Mihaelu Svetlinu v Cemšen;ku. pobrali nekaj dragocenosti in storili še dvojno drugo nasilje. Aretiranci so 20 letni Pavel Ovčak, kleparski pomočnik iz^ Pre-serja pri Mengšu, 21 letni Lojze Kralj, ne-kovski pomočnik iz Kamnika in Stanko Pančur, star 20 let, doma na Jescnicah pri Nevljah, brez praveua poklica. Ovčaka so orožniki izsledili v Kamniku, skritega v neki sobici v tovarni Karla Sta-reta. Po konfrontaciji s Svetlinovo hčerko Frančiško in vnukinjo Karolino, ki sta ga prepoznali, ter po preiskavi na niegovem doma v Preserju se je Ovčak vdal in priznal zločin. Izdal je tudi svo'a pajdaša. Kralia so prijeli včeraj, Pančurja pa danes v Mekiniah. Izgovarjajo se dru<* na drugega, priznavajo pa, da so načrt za vlom skovali v nedeljo 6. t. m. v neki gostilni v Kamn;ku. ker so nač nekje culi. da so Svetlinovi dobili 15.000 Din iz Amerike. — Vsi trHe bodo jutri zint-aj oddani v preiskovalne zapore v Ljubljani. Kuba v senci ameriških vojnih ladij Tajna policija starega predsednika je hotela ustreliti novega predsednika - Ulični boji Havana, 14. avgusta, d. Novi predsednik kubanske republike Cespedes bi bil skoraj postal žrtev atentata, baš ko je pred najvišjim sodiščem republike in voditelji političnih strank položil predsedniško prisego. Nekaj trenutkov nato, ko je novi predsednik zapustil dvorano, so oddali organi tajne policije, ki jo je organiziral bivši predsednik Machado, celo salvo strelov v dvorano. K sreči nihče ni bil ranjen. Drugi oddelki tajne policije so medtem z avtomobili drveli po mestu in terorizirali vse prebivalstvo. Cespedes je takoj podaljšal obsedno stanje. Vse važne strateške točke v mestu so bile na novo zasedene po vojaštvu. V spopadu med tajno policijo in množicami, ki so manifestirale za novo vlado, je padlo 28 Machado-vih policistov, med njimi tudi njihov poveljnik Jilines. Borba je trajala nekaj ur. Končno je bil vzpostavljen red. Trgovine so spet odprte. Včeraj se je novi predsednik Cespedes prvič sestal z ameriškim poslanikom \Vel-lesom, s katerim je imel daljši razgovor. Cespedes je izjavil, da se bo zavzemal za politično in gospodarsko sodelovanje z Zedinjenimi državami. V Zedinčenih državah so zelo zadovoljni, da Je Macihado podal ostavko, ker se Je skušal otresti ameriškega političnega in gospodarskega vpliva ter Je na lastno pest sklepal razne trgovinske pogodbe in sporazume z evropskimi državami. K preokretu na Kubi je končoo maK-go pripomogla tudi resna namera ameriške vlade, da intervenira s srvojo vojno »ilo. Novi predsednik se ameriški intervenciji niti ni protivil, ker pričakuje, da bo pojav ameriških ladij v kubanskih pristaniščih pomirjevalno vplival na razburjene duho_ ve. Pred Havano sta že priplula ameriška rušilca >Taylor< in >Claxtonc Kakor poročajo iz Washingtona, je na potu proti Kubi še 34 drugih vojnih ladij z okrog 20.000 mož mornariških in suhozemskih čet Bivši predsednik Machado Je v družib! petih zanesljivih pristašev » hidroplanom prispel na Baohamske otoke, od koder namerava koncem meseca odpotovati na Bermudske otoke. Tudi njegov naslednik general Herrera, ki je vladal na Kubi pičla dva dni, je zapustil Havano in se z nekim ameriškim parnikom umaknil na Ja-maiko. Havana, 14. avgusta, s. Novi predsednik Cespedes je v ponedeljek zjutraj sestavil novo vlado, v kaleri so opozicijske stranke zastopane z več ministri. Položaj v Havani se j-i vidno izboljšal. Kakor se zdi, se je prebivalstvo pomirilo zaradi prihoda sm^ riških rušilcev. Razen tiga je bil izdan poseben proglas, ki jih svari pred nemiri in ropanjem. Vojaški oddplki so dobili nalocr, nai tako) uporabijo orožje, ?e bi bilj po tribno. Razkrinkana nakana Jožeta Lombarja Nagovarjal je morilca Laknerja, da prevzame njegov greh Ljubljana, 14. avgusta. Lombar je domala zopet napravil velikanski prevrat in komedijo. Odporni in neugnani zločinec, morilec bosanskega trgovca s staro obleko Smaila Vojnikoviča v Kosezah, tudi v kaznilnici v Mariboru ne da miru. Nekaj časa je bil navidezno miren, kmalu pa je pričel snovati nove načrte za osvoboditev. In kmalu je bil na delu. V mariborski moški kaznilnici prestaja 201etno robijo tudi morilec mengeškega nadžupnika Frana Kušarja, starejši mladoletnik Ivan Lakner. širši javnosti je znano, kako je bil izvršen ta grozoviti umor. V noči na 14. februarja 1. 1931. se je splazil tediij brezposelni, komaj 191etni Lakner v podstrešje mengeškega župnišča, kjer je potrpežljivo čakal, da je župnik z obema sestrama povečerjal. Preden pa so končali, se je splazil v spodnje prostore in v župnikovo pisarno, kjer je pričel delati na blagajni in v omarah. Pobral je več hranilnih knjižic in veliko vsoto denarja. Župnik je navadno po večerji še kaj delal. Ko je prišel v sobo in stopil v arhiv, ki mu je služil tudi kot spalnica, je naenkrat zagledal pred seboj tujega človeka. Takrat se je odigral na pragu obeh aob krvav zločin. Lakner se je lotil župnika z nožem in mu bliskovito zadal veliko rano pod brado, mu prerezal žilo in ga nato vrgel, da je padel poleg peči na tla. Kri je obrizgala tudi roparskega morilca. Župnik je bil v nekaj trenutkih mrtev. Morilec pa se je po umoru v sobi umil in nato pobegnil. Odhitel je z denarjem proti Ljubljani in se naslednji dan (sobota) skrival nekaj časa v okolici in predmestju. Kupil si je v Preskarjevi trgovini na Sv. Petra cesti novo obleko ter se zvečer preoblekel v kleti hiše št. 7 v E>almatino-vi ulici. Nato se je skrival v nedeljo in v ponedeljek spet v Ljubljani, zvečer pa se je odpeljal k svojim staršem v vas Radno nad Krškim. Domov je prišel precej po-svaljkan, zato je izročil obleko vaškemu krojaču, da mu jo očisti in zlika. Bil pa je silno nepreviden, kajti pozabil je v notranjem žepu za 2000 Din bankovcev. Krojaču je bila stvar takoj sumljiva. Ker je seveda vedel iz novin podrobnosti o urno- Zdravstveni dom za pobijanje trahoma v Prekmurju Dolnja Lendava, 14. avgusta Higienski zavod iz Ljubljane je v Dolnji Lendavi dogradil nov Zdravstveni dom. Kakor je znano, je naše Prekmurje domovina trahoma. Pokrajina, ki šteje nekaj nad 100.000 prebivalcev, izkazuje doslej nad 50J0 primerov trahoma. Zdravstveni dom v Murski Soboti, ki je bil otvorjen pred leti, je vprav borbi proti trahomu posvetil največ svojega prizadevanja. Zdaj se mu pridružuje novi dom v Dolnji Lendavi, ki je prav tako v prvi vrsti namenjen borbi proti trahomu, razen tega pa bo imel še poseben oddelek za zaščito dojenčkov in mater, šolsko polikliniko, majhno izolirnico za nalezljive bolezni, javno kopališče in muzej za zdravstveno propagando. Te dni si je novi Zdravstveni dom ogledal direktor Higienskega zavoda dr. Pe-trič iz Ljubljane. Dom, ki so ga gradili skoraj dve leti, je v grobem dozidan. Potrebna je samo še napeljava instalacij in pa oprema zavoda, zaradi česar se je direktor Higienskega zavoda v glavnem mudil pri nas. Slovesna otvoritev Zdravstvenega dom« bo pomladi, oddelek proti trahomu pa bo začel poslovati že prihodnji mesec. ru nadžupnika KuJarja, je zadevo prijavil orožnikom, ki so Laknerja na domu aretirali in ga odvedli v Ljubljano. Lakner je zločin takoj priznal in je bil obsojen v tajni razpravi na 20 let robije. V mariborski kaznilnici je torej Lombar našel Ivana Laknerja, o katerem je vedel, da je bil obsojen na tako nizko kazen samo zaradi tega, ker ga kot starejšega mladoletnika niso mogli obsoditi po zakonu na večjo kazen, tudi če bi imel na duši še kopico roparskih umorov. Lombar je dober poznavalec zakona in vseh mogočih »knifov«. Takoj si je zamislil rafiniran načrt in se oklenil Laknerja kakor polip svoje žrtve. V kaznilnici, kjer vlada strog red in je na mestu največja previdnost, je pri svoji spretnosti vendarle našel priliko na sprehodih in v sličnih primerih, da je opozoril nase Laknerja s pomočjo listkov. V kratkih dneh se je razvila prav živahna korespondenca. Lombar je predlagal Laknerju, naj vzame nase tudi umor Smaila Vojnikoviča, češ, da itak ne more biti kot starejši mladoletnik obsojen na večjo kazen. Lakner se res ni dal dolgo prositi in je pristal na njegovo ponudbo pod obljubo, da mu bo, ko bo prost, pošiljal denar in razne druge dobrote in da bo vobče čimbolj skrbel zanj v vsakem pogledu. Tako je torej bil Lakner takoj pri volji ustreči Lombarju. Zato pa je potreboval podrobnosti o izvršenem umoru Vojnikoviča, da bi pri sa-moobtožbi in pri zagovoru oblasti ne prišle na sled, da laže. Lombar mu je nato popisal na listku vse podrobnosti, kako ja bil izvršen umor, — kar je seveda on najbolj vedel. Lakner se je popisa naučil na pamet, nato pa se je javil k raportu in izpovedal, da ima on na vesti tudi umor nesrečnega Bosanca v Kosezah. Pri nadaljnji korespondenci med Laknerjem in Lombar-jem je pa kaznilniško osobje, ki je postalo v tej smeri še bolj pozorno, oba zasačilo in zaseglo važne listine. V državnem tožilstvu v Ljubljani pa tudi pri upravi kaznilnice je takoj po samo-obtožbi Laknerja zavladalo seveda precejšnje razburjenje. Državno tožilstvo v Ljubljani je takoj odredilo preko šefa kriminalnega oddelka ljubljanske policije g. Frana Zajdele nadaljnje poizvedbe in tudi zaslišanje v kaznilnici. Konec preteklega tedna se je Fran Žajdela pojavil v Mariboru in dosegel popoln uspeh. Zaslišal je Laknerja, ki je spričo zasežene koresnon-dence in raznih drugih ugotovitev priznal, da je bilo vse skupaj delo Lombarja, katerega je hotel osvoboditi kaznilnice, da bi mu potem iz svobode pomagal. Najbrže je Lombar upal na ta način priti vsaj nazaj v zapore sodišča v Ljubljani zaradi nove kazenske preiskave, nakar bi mu mor da lažje uspelo pobegniti, kakor iz kaznilnice, kjer strogo pazijo nanj. Lombarju se je tako, kakor ti je sicer stvar sijajno zamislil, načrt zopet izjalovil. Obenem pa je na vsej črti priznal svojo krivdo, da je on sam umoril Vojnikoviča. Zadal si je zadnji udarec in onemogočil za vselej vsak poskus, da bi se proces obnovil. Poslej se Jože Lombar, kapetan ljubljanskega podzemlja, lahko mirno vda » svojo usodo. Upor v ruski Ukrajini? Stockholm, 14. avgusta g. »Aftenvladet« Javlja iz Ukrajine, da je prišlo v tamkajšnjih osrednjih gubernijah do upora, ki grozi, da se bo razširil tudi na sosedne okraje. Delavstvo in kmetje so zapleteni v krvave boje z vojaštvom. Vse železniške proge je zasedlo vojaštvo z oddelki GPU, Oblastva so uvedla strogo cenzuro, tako da dozdaj o tem uporu še niso znane podrobnosti. Jugoslavija za Davisov pokal Oslo, 14. avgusta AA. Jutri 15. t. m. se začno tekme med Norveško in Jugoslavijo za Davisov pokal, ki veljajo kot izbirne tekme za leto 1934. Nadaljevale se bodo 16. in 17. avgusta. Za Jugoslavijo nastopijo Punčec, Schatfer in Ku.kljevič, za Norveško pa Jena Bohan Beer, Johan Haanes, Ragnar Hagen in Fin Smeth. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo, precej stalno vreme. — Sitfuacija včerajšnjega dne: Pritisk je povsod po-rastel za 2 do 4 man. Temperature so pa-ffle sa 1 do 13 stopinj. Dunajska vremenska napoved za torek: Zopet toplejše; morda se ho s zapada po-ofclačilo. SARGOV KALODONT kraji in ljudje Ustoličen je škofa dr. Ivana Josipa Tomažiča Danes bo v Mariboru intronacija škofa g. dr. Ivana Josipa Tomažiča na sedež la-vantinske škofije. Ob pol 10. bo slovesni vhod novega škofa v stolno cerkev, potem pa bo kratek nagovor 3 čitanjem papeških pisem, nadalje poklo-nitev duhovščine novemu škofu, potem pa pontifikalna sv. maša. V stolni cerkvi bo pri tej slovesnosti zgornji presbiterij rezerviran za celebranta in cerkvene dostojanstvenike, v spodnjem prez-biteriju bodo sedeži civilnih in vojaških oblastnih zastopnikov, ostali prostori pa bodo na razpolago duhovščini, društvom in vernikom. škof g. dr. Ivan Josip Tomažič se je rodil 1. avgusta 1876. pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovne nauke pa je končal v Mariboru, kjer je bil posvečen za duhovnika 5. decembra 1898., v Inomostu je bil 4. aprila 1906 promoviran za doktorja bogoslovja. Kot kaplan je služboval pri Sv. Juriju ob ščavnici in v Celju, leta 1906. pa je postal tajnik pokojnega lavantinskega škofa dr. Napotnika. Za kanonika lavantinskega ka-pitlja je bil imenovan leta 1915. šest let pozneje je postal stolni dekan, od 18. junija 1. 1928. pa je bil pomožni škof lavan-tinski škof g. dr. Tomažič, ki je bil zgleden pomočnik pokojnih škofov dr. Napotnika in dr. Karlina, pozna tako najboljše vse razmere v obširni lavantinski škofiji, ki jo sedaj prevzema. grobu Sokola s strtimi krili Ganljiv pogreb ponesrečenega elektrotehnika Dušana Gorupa Bohinj, 14. avgusta. .Davi ob 8. stpo spremili iz mrtvašnice v Srednji vasi na ondotno pokopališče k večnemu počitku elektrotehnika Dušana Gorupa, ki je žrtvoval svoje mlado, tolikanj obetajoče življenje pri iskanju planik na krhkem skalovju Tičarice nad šestim Triglavskim jezerom. Pogreb je najočitneje, najturobneje svedočil, kako globoko se je nesreča dojmila prebivalstva in letoviščar-jev. Na mrtvaškem odru je pokojnik ležal ves v planinskem cvetju, nadalje sta pokrivala krsto venec bohinjske podruž-n ce SPD s trakom in napisom »Žrtvi naših planin« ter venec fantov iz Srednje vasi. K pogrebu so prišli ljudje in letoviščar-ji iz vsega bohinjskega kota. Pokojnika je spremila tudi častna četa I. planinskega polka pod vodstvom podpolkovnika Mom-čiloviča, saj je bil pokojnik rezervni podporočnik (pred dvema letoma je po maturi služil v mariborski inženjerski četi). V spremstvu polkovnika Radoviča je stopal univ. puof. \Vells iz Cambridgea, ki je znan ljubitelj naših planin. Krsto so pre- nesli v cerkev. Po žalni maši, ki jo je opravil župnik Golf, so zapeli fantje iz Srednje vasi pod vodstvom Jerneja Grma ža-lostinko »Človek glej«. Ko pa je zdrsnila krsta v sveži grob je izpregovoril globoko občutene poslovilne besede Skalaš Kajzelj. Tožno razpoloženje je še posebno poglobila večno lepa žalostinka »Vigred«, ki so jo krasno ubrano zapeli srednjevaški fantje. Tako je naša planinska zemlja zopet sprejela v svoj objem mladeniča, katerega smrt moramo vsi iskreno obžalovati. Dušan Gorup je bil naša velika nada v vsakem pogledu. Kot sin poštnega poduradni-ka v Mariboru se je rodil 31. julija 1911. Maturiral je na mariborski gimnaziji, nakar se je vpisal na ljubljanski univerzi in je letos absolviral četrti semester, jeseni pa bi položil prvi državni izpit. Bil je nesporna eden najboljših elektrotehnikov. Z bistrino duha in izredno inteligenco je Lila v idealnem skladu tudi njegova telesna vzgoja. Od detinskih let dalje je vežbal pri Sokolu in se razvijal v enega najodlič- nejših mariborskih telovadcev. Ze kot dijak je tekmoval v prvenstveni vrsti v odbojki. Njegovo telovadno znanje se je pa briljantno izpopolnjevalo, čim je prišel na univerzo. Pri Ljubljanskem Sokolu je zorel v prvovrstnega kandidata za mednarodno vrsto, ki pojde prihodnje leto tekmovat v Budimpešto. Seveda je bil tudi navdušen smučar in izvrsten plezalec. Le žal, prežal, da je tudi njegova ljubezen do planin morala biti zapečatena s smrtjo. S svojo zaročenko gdč. Ančko Paherje-vo, absolventko učiteljišča v Mariboru, je bil od 3. t. m. na pohodu po našem planinskem kraljestvu. Pot ju je vodila iz Planice čez Tamar, Jalovec, Sleme, Mojstrovko, na Špik, Prisank, Škrlatico, Triglav, Rjavino in čez Kanjavec do Sedmerih jezer. Vsekakor izredno velika tura. Pretekli petek zvečer sta prispela v kočo pri Sedmerih jezerih, naslednji dan sta se povzpela na Tičarico nabirat planike. Bila sta vsak v svojem kaminu. Dušan je šel enako pot kakor že pred štirimi leti. Zaročenka ni opazila njegovega padca, čula pa je kamenje. Poklicala je njegovo ime, a ni bilo odgovora. Hudo obtolčen je bil padel s stene na prodišče, po katerem je drsel še 10 m. Pri prenosu do koče, dokoder je dobre pol ure, so bili posebno uslužni jči-telj Beg iz Trbovelj, komandant pogranič-ne straže in njegov tovariš ter neki Nemec iz Ruš. Oskrbnica koče in ga Begova sta se na vso moč trudili okrog ponesrečenca. Zal je bila vsa požrtvovalnost zaman. Pokojnika so nato v nedeljo zjutraj prenesli nosači Jože Grm, Janko in Jože Cvetek in Jože Prezelj pod vodstvom Ivana Hodnika. Zlasti veliko skrbi in ljubeznivosti pa je izkazal g. Jožko Bačar, uradnik TPD. Ohranimo mlademu Sokolu, ki je s strtimi krili našel svoje zadnje počivališče istotam, kakor njegov sokolski vzornik Tone Malej, časten, svetel spomini Pogled na veliko pogorišče v Žužemberku, kjer je gorelo preteklo soboto Pod vlak je skočil Celje, 14. avgusta. V nedeljo okrog 19. je planil 191etni ko-larski pomočnik Lovro Jereiin s Polul pri Celju iz neke gostilne v Štorah, hitel na železniško progo in legel na tračnice v trenutku, ko se je bližal osebni vlak iz Maribora, ki prihaja ob 19.23 v Celje. Neki prijatelj je hotel preprečiti Jeretinovo na kano in je tekel za njim, bilo pa je že prepozno. Lokomotiva je zadela Jeretina v glavo. Fant je obležal na progi z veliko rano na glavi in z razmesarjeno desnico. Dobil je tudi močen pretres možganov. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Poškodbe so smrtjo nevarne. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen. Na vožnji s kolesom ga je ubila strela Ptuj, 14. avgusta Po večdnevni neznosni soparici, ki je vladala v ptujski okolici (saj smo imeli do 40 stop. C v senci), so se v soboto zvečer okoli 20. ure razgrnili težki črni oblaki nad Ptujem in Dravskim poljem. Okoli 22. ure je nastala huda nevihta, med katero se je neprestano bliskalo in treskalo. Z dežjem je bila pomešana tudi toča. Ob hudi uri se je vračal domov 20 letni kmečki sin Lovrenc Svenšek iz Grečje vasi, Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. zaposlen ▼ Mariboru kot zidarski vajenec. Nesrečni mladenič je bil oddaljen od doma komaj dobrih 5 minut, vozeč se na kolesu po občinski poti, ki se odcepi od državne ceste Maribor-Ptuj. Naenkrat se je zabliskalo in že je treščilo vanj. Mladenič se je zgrudil s kolesom vred na tla, bil je pri priči mrtev. Našli so ga šele v nedeljo zjutraj, ležečega tako, kakor je prej sedel na kolesu. Tragična smrt je posebno prizadela njegove starše in sosede, tembolj, ker se je ugotovilo, da se je mladenič sicer vedno vračal domov že okoli 18. ure, bai ▼ soboto pa mu Je nekdo ukradel ▼ Mariboru kolo, nakar se je fant z iskanjem tako zakasnil in mu je slednjič kolo posodil njegov mojster. Nesrečnega mladeniča so pokopali danes, v ponedeljek ob 18. uri na pokopališču v Hajdini. V daljnji okolici proti Sv. Urbanu tn Ptujskemu polju je bilo v soboto ponoči opaziti kar tri požare, ki jih je vsekakor zanetila strela. Nedelja pa je bila v Ptuju zopet lepa. Tragična žrtev Ljubljanice Ljubljana, 14. avgusta. Ponoči, nekaj minut pred 1. uro, se je prioetila poleg prenovljenega Čevljarskega mostu huda nesreča. Prikorakala je po Cankarjevem nabrežju čez most manjša družba v precej veselem razpoloženju. Med družbo sta bila tudi 501etni trgovski poslovodja g. Marko Banda in njegova soproga. Tostran mostu se je Banda za trenutek odstranil od družbe in stopil k obrežnemu zidu Ljubljanice, a baš na mestu, kjer ima zid slabo zavarovan nresle-dek. Stoječ na robu kraj Ljubljanice Je Banda nenadno zgubil ravnotežje in treščil z glavo naprej čez 5 m visoko škarpo naravnost v umazano Ljubljanico. Njegova družba je opazila nesrečo. Na obupne krike dam je prihitel stražnik Fran Narat, ki je patruljiral nekje v bližini. Naglo so mu pojasnili nesrečo, nakar je brez oklevanja preskočil zid in se spustil v Ljubljanico. Ponesrečenca je zaneslo od brega precej v stran in mu stražnik ni mogel takoj pomagati. Zval je pomoč, nakar sta prihitela še stražnika Ignacij Gornjik in Pavel Kavšek. Šele tako se je po težken^ naporu posrečilo spraviti nesrečneža zop/et na breg. Vpitje je privabilo dosti lj^di, vsi stanovalci v bližini so odpirali okr^a. Marko Banda je bil, ko so ga pobegnili na suho, globoko nezavesten in so '^a šele po polurnem trudu spravili zopet k zavesti s pomočjo umetnega dihanja. Medtem je prispel reševalni avto, ki je ponesrečenca nemudmo odpeljal v splošno bolnico. Tamkaj so znova omedlelemu Bandi nudili vso zdravniško pomoč, a je žal bila zaman. Pri padcu se je b-il Banda vsekakor hudo pretresel, nastopila je tudi huda reakcija zara.di zaviite Ljubljaničine brozge, pridružil se je fa najbrže še kak drug vzrok. Tako je ponesrečenec ob 4. zjutraj izdihnil. Pokojnik je bil doma iz Cvijanovič-brda pri Slunju in uslužben v ugledni Stupicovi trgovini z želeraiino ž-e nad 23 let. Bil Je posebno priljubljen pri kmetovalcih, ki kupujejo v tej trgovini, a je imel dosti znancev tudi po mestu in v družbi. Zapušča žalujočo sotprogo in lOletnega sinčka. V nedeljo poletite nad vso Ljubljano! Prihodnja nedelja bo naš veliki letalski dan. Z otvoritvijo novega, v vsakem pogledu idealnega letališča, ki je za ugled in napredek Ljubljane neprecenljive važnosti, bo združen letalski miting. Spored, ki obsega nekatere vprav senzacionalne točke, smo objavili v nedeljski številki. Največja atrakcija pa bo zopet ta, da se bo lahko vsakdo, ki si želi »krstnega poleta«, dvignil z letalom v zračne višave ln si ogledal edinstveno lepoto nove Ljubljane in prostrane njene okolice. Vsak tak polet bo veljal le 50 Din, s čimer prav gotovo ne bo plačan niti bencin,.. Toda ljubljanski Aeroklub hoče v svojem idealnem prizadevanju čim bolj in čim prej popularizirati letalstvo med našim narodom, zato žrtvuje in bo še žrtvoval vse, kar zmore, da se letalstvo pri nas tako zasidra, kakor nam veleva nova doba. Žrtev napada Ptuj, 14. avgusta. Poročali smo kratko, da je bil napaden iz zasede 461etni posestnik Janez Zamuda iz Formina, katerega so prepeljali v ptujsko bolnico s počeno lobanjo. Zamuda je bil ves čas nezavesten in je v soboto podlegel. O napadu doznavamo podrobnosti: Zamuda Janez se je vračal kritičnega večera v družbi svoje žene Marije s košnje domov. Spotoma je srečal fanta Antona Roškarja in šegulo Franca, oba iz Mo-škanjcev. Kakor izpoveduje Šegula, ju je KULTURNI PREGLED Ivan Meštrovič - 50-letnik Dan-es doživlja 50 let sloveči jugosloven-kipar Ivan Meštrovič. V kulturi nuše celotne zemlji zavzema ta umetnik izjemno mesto: njegovo delo pomeni višek jugoslovenske 'upodabljajoče umetnosti. Meštrovič Ivan Meštrovič pa f® tudi eden redkih umetnikov naše krvi, ki so si pridobili priznanje in sloves v tr fini. Se nedavno smo mogli z zadoščenjem beležiti uspehe v Angliji, na Holandskem, v Parizu in v Pragi. Povsod so predvsem opazili njegovo skulpturo in največ o njem pisali: v Angliji je bil že dolgo znan, saj je med svetovno vojno razstavljal v londonskem Victoria and Albert Museuim in drugod šestkrat ter prodal samo tu 47 del, izmed katerih jih ie 17 prešlo v muzeje in javna galerije. Holandska kritika je pisala o njem več kakor o kateremkoli jugoslo-venskem umetniku; v Parizu, mestu umetnostnih razstav, je Meštrovičeva razstiva vzbudila nenavadno pozornost in Charles Despiau, poleg Bourdella in Maillola največji sodobni francoski kipar, je izjavil o njem, da je samorasli in veliki umetnik. V Pragi že dolgo ni imelia nobena umetnostna razstava tolikega uspeha kakor nedavno Meštrovičeva. Sloves njegove umetnosti ji? ze »lavnaj prestopil meja naše celine; zna-n° 'ei,da 6i '6 hfagova plastika osvojila ameriško umetnostno kritiko in Javnost in da so 17 njegovih del nakupile ameriške galeri je, za mesto Chicagopa je ustvaril dva monumentalna kipa indijanskih jezdecev, ki zdaj krasita tamošnji veliki park. Ce kdo v tujim omenja jugoslovensko umetnost, gotovo misli Meštroviča; njega ne morejo zatajiti niti nemški umetnostni priro^iki, ki sicer jugoslovanskega umetnostnega življenja sploh ne upoštevajo. Navajeni smo, da se pri umetnikih ln znanstvenikih predvsem vpašujemo, kaj po- menijo za zapadni svet, ali so tam priznani in mednarodno kaj vredni. To je slaba navada in v bistvu nepravilno vrednotenje, čeprav ni brez vsakega pomena; vendar j3 to že v krvi narod >m, ki eo, da ponovim neko frazo češkega kritika F. X. Salde, vedno sedeli v šolskih klopeh zapada in se učili posnemati. Meštrovič je torej tisti naš umetnik, ki sijajno zadošča tudi temu našemu predsodku, ker je priznan za enega največjih kiparjev vsa Evrope. Z druge strani — in ta je dejansko najpomembnejša — Meštrovič po vsebini in stilni značajnosti svoje akulpture eden naj-originalnejših umetnikov na vsem slovanskem jugu. Njegova dela so vzlic temu, da stilno ni enoten in da ae je razvijal pod vplivi raznih velikih kiparjev in skulptur, rasno izrazita. Ona eo tujemu svetu v naj-preprioevalnejši in najdoetopnejši obliki predočila originalnost jugoslovanske narodne duše in njeno globoko vsečloveško vsebino. Meštrovičevo delo je — gledano w celoti, ne v posameznostih — poleg srbsko-hrvaških narodnih pesmi najnacionalnejši, obenem pa najevetovnejši in tudi najtraj-nejši kulturni izraz in dokument erbskohr-vaškega kulturnega kroaa. zapišemo Meštrovičeva domača hiša v Otavicah »srbskohrva5kega<, }» to najpravilneje, zakaj v njem sta spojeni obe, po kalturnl preteklosti različni, a narodno in Jezikovno edinstveni strani V Meštrovičevem rodnem kraju so se ohranile nekatere izredno dobre variacije narodnih pesmi, ki opevajo kosovsko bitko in srbsko sla/vo. čeprav je kraj katoliški in teži k hrvaškemu kulturnemu centru. Vendar je Meštrovič, izhajajoč iz hrvaštva kot dane kulturne oblike, genialno doumel naisvetejšo nacionalno tradicijo erbstva, Lazarjev boj na Kosovem polju in ustvaril osnutke za Kosovski hram. (Le-ta žal ne bo nikdar zgrajen/ksr njegova koncepcija znatno presega povprečna merila, ki odločujejo pri uresničevanju takih načrtov.) Meštnm* Je L 1911. razstavil na mednarodni razstavi v Rimu v paviljonu Srbije, ne pa v paviljonu Avstro-Ogreke, pod hrvaško zastavo, kakor eo mu ponujali; bila Je to ena najučinkovitejših ln najpo-gumnejših manifestacij za narodno edin-stvo Srbov in Hrvatov. Med svetovno vojno Je deloval v vrstah Jugoslovanskega odbora. Bil je vedno nacionalen človek v točnem pomenu besede: kakor preprosto ljudstvo, je tudi on šel preko nebistvenih razlik k temu, kar ie naroda skupnega ln ▼ sedanjosti nadčasovnega, kar vodi preko zmot in zablod današnjega dne v širšo in svetlejšo bodočnost. Samo tak umetnik Je lahko postal skupen umetnik Jugoslovanov in naš repezentant pred tujimi narodi. Iz njegovega dela je tuj svet občutil dih nečesa elementarnega in avtohtonega, kakor je to Goethe zaznal iz srbskih narodnih pesmi. To avtohtono zares Sivi v Meštrovfčev«m delu, naj si ogledamo njegove osnutke za Kosovski hram ali njegove venske kipe ln monumentalne stvaritve, kakor je znameniti Račicev mavzolej v Cavtatu, ali njegov« začel Zamuda latzivatl ter Je šel nad nJega s koso. Fanta pa na to nista reagirala, marveč sta priččikala Zamudo |pri občinski tehtnici, kjer je Roškar iz plota odtrgal kot ter udarii Zamudo trikrat po glavi in životu. Zamuda se je takoj zgrudil nezavesten. Šeguia in Zamuda sta jo nato pobrisala. Oba dejanje priznavata. Truplo Zamude bo sodno raztelešeno, da se ugotovi pravi vzrok smrti. Alkohol je pač zopet storil svoje. Nacionalni šahovski turnir Sombor, 13. avgusta. V »oboto Je bilo končano 10. kolo turnirja. Kulžinski Dimitrij je otvoril s To-tom damski gambit. Tot si je kmalu osvojil premoč dveh lovcev, nakar mu je nasprotnik s slabo igro pomagal do zmage. Broder je z inž. Weissom, ki je kot črni igral indijsko obrambo, v začetku srednje igre izmenjal vse figure, nakar sta se t oči vidno izenačeni poziciji zedinila na remis. Prav tako se je končala tudi partija Gabrovšek - Milan Vidmar jun., po vsesplošni izmeni figur sta pristala v končnici samih kmetov na remis. Avirovič je proti Savi Vukovič« prišel žte v otvoritvi v precej slabšo pozicijo, kar Je imelo za posledico izgubo kmeta. V končnici pa Je Avirovič tako spretno manevriraL da se partija ni dala več dobiti. Ker pa je na kraju napravil ponovno napako, je moral prepustiti Savi Vuko-viču dragoceno točko. Žuk je imel tokrat izglede in to zelo dobre, da se pomakne iz mrtve točke, na kateri stoji. Imel je s Herbatinom pozicijo, katere absolutno ni bilo mogoče izgubiti, pač pa kvečjemu dobiti. Toda v časovni stiski je našel najslabšo potezo in še potem je Herbatin s težavo dobil. Šubarič je kot črni imel za nasprotnika Grenčarskega. Pričel je s precej riskantnim napadom na belega kralja, ker pa Grenčarski ni našel najboljše obrambe, se je moral kmalu predati. SI tem je Šubarič po štirih zaporednih zmagah opravičil svoj neuspeh v startu. Kulžinski Nikolaj je proti žilavemu Graber-ju imel že velike težave, šele v končnici je rešil partijo s frikom, nakar je borba nepričakovano ostala neodločena. Carev bi danes skoro zopet presenetil z zm-.go ali pa vsaj remijem proti SchreibeTju. Samo veliki rutini Sichreiberjevi je treba pripisati, da je uspel partijo ne samo izenačiti, nego celo dobiti. Najvažnejša partija ln tudi najostrejša je bila med Petrovičem in Rajkovičem. Zadnji je prišel po težkih zapletih v končnico trdnjav s kmetom več, kjer je s precizno igro dovedel svojo premoč do zmage. — Stanje po 10. kolu: Milan Vidmar, Schreiber, Tot 7, Petrovič 6 in pol, Gabrovšek, Rajkovič 6, Avirovič, Kulžinski Nikolaj, Šubarič, Vukovič 5 in pol, Broder, inž. \Veiss 5, Grenčarski, Herbatin 4, Graber, Carev 3 in pol, Kulžinski Dimitrije 2 in pol (1), Zuk pol (1). — 11. ko?o se igra zaradi skupščine »Jugoslovenske šahovske zveze« šele v ponedeljek 14. t m. I 11 _u like mater, svetnikov in velikih mol Povsod je poleg osebne note še nekaj, v čemer občutiš isti mon amen ta len izraz, kakor ▼ narodni pesmi; iz teh izrazov bi lahko sestavili, prav kakor iz narodnih pesmi, nekako narodno življenjsko filozofijo, narodno - človečan^ko etiko. Kakor je Michelangelo v svojih stvaritvah razodeval življenjsko občutje Italije v njeni renesančni dobi, tako Meštrovičeva umetnost poveličuj s življenjsko občutje Jugoslavije, notranji vzpon IMtnvMon matt »JUTROs: St. 1S9 4 Torek, 15. VHL 193S ce ves ♦ Obisk Nj. Vel. kraljice Marije v mizarski tvornici. Pred dnev; je posetila Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame g. šverljuga mizarsko delavnico M. Gogale, kjer si je ogledala razno delo. Posebno se je zanimala za izdelke, naročene vprav za njo. Takoj drugi dan se je pripeljala s princem Tomislavom in Andrejem. Skupno so si z zanimanjem ogledali stroje in dve najmodernejši opravi, ki sta bili ravno v izdelavi Nj. Vel. Kraljica je pohvalila vse delo, posebno pa so ji ugajale risbe g. Zorana Gogale, absolventa šole za mizarsko in notranjo arhitekturo. V soboto proti večeru je pa kraljica prispela tretjič v spremstvu princa Pavla in kne-ginje Jelene ter si ogledala pohištvo, kakor ga je bila naročila sama. Skice je napravil g. Zoran Gogala, k' je tudi nadzoroval delo. Nj. Vel. kraljica ni štedila s pohvalo, rekoč: »Sve što ste mi izradili, izradjeno je onako, kako sam ja htela i sve je točno i jako lepo.« — Pohištvo je v starem slovenskem slogu v temni barvi. Nj. Vel. kraljica je vpraševala o podrobnostih in g. Gogala ji je na vsa vprašanja dajal potrebna pojasnila. Pri odhodu se je še enkrat zahvalila g. Gogali za vse delo ter se zadovoljna odpeljala proti dvoru. Pred soncem popolnoma varen proslavljal boš Veliki Šmaren, če pristen boš vinček počasi pri Slamičti pil na terasi! ♦ Glavna skupščina JUU. Delegati in de-legatinje Iz dravske banovine dobe vse potrebno v pogledu prenočišča in d.rugo pri stanovanjskem odseku, ki bo že 16. t. m. in nadalje posloval na glavnem kol>o-dtvoni v baraki med peronom in skladišči. Pri prihodu naj se vsakido tam javi. Vse aktivne m upokojene učitelje in učiteljice iz Ljubljane in bližnje okolice vabi stanovanjski odsek, da se prijavijo za spremstvo došlih gostov v svrho razkazovanja mesta in stanovanj dne 18. t. m. na glavnem kolodvoru. Pristop na glavno skupščino JUU bo dovoljen le proti posebni izkaznici, k1 jo prejmejo člani pred zibo-rovalmo dvorano na osnovi članske legitimacije JUU. Te izdajajo članom le sreska društva. V kolikor si jih še niso nabavila. Jih bodo predeli predsedniki sreskih dru_ štev na sekciji v dneh banovinske skupščine. Ker je možno, da bodo zaprosili poedini člani za legitimacijo šele v Ljubljani, prosimo predsednike vseh sreskih društev, da vzamejo s seboj v Ljubljano društvene štampiljke. članske legitimacije so potrebne tudi društvenim delegatom ♦ Na kongresu jugoslovens.kega učiteljstva, ki se bo ta teden vršil v LjuMjaoi, bo zastopal ministra prosvete g. dr. Ivan Kasnmovič, načelnik prosvetnega oddelka kr. ba.mslke uprave v Zagrebu. ♦ Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. Z odlokom ministra za fizično odgojo naroda je imenovano starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Za starešino je imenovan Radoslav Georgijevič iz Beograda, za podstarešmo Josip Turk iz Ljubljane, za drugega podstarešimo Mirko Kleščič iz Sombora, za generalnega tajni, ka Peter Lek i 6 iz Beograda, za vrhovnega inšpektorja gasilske službe pa Hi j a Pintar iz Brčka. Eli tal kino Matica Telefon 2124 DANES VELIKA PREMIERA Najnežnejša balada globoke ljubezni dveh mladih src Po istoimenskem odrskem komadu Arturja Schuitzlerja <7 Magda Schneider WiHy Eichberger, Paul Horbiger, Wol?gang Liebeneiner 0 Predstave Ob 3., 5., in %10. ♦ Reforma farmacevtskega študija. V Beogradu se je v zadnjih dneh vršila anketa o reformi farmacevtskega študija. Po vsestranski stvarni debati je bil sprejet naslednji sklep: Odipravi se dosedanja praksa v javnih civilnih apotekah, ki je trajala prva dva semestra, študij naj se vrši samo na univerzah polnih osem semestrov po opravljeni maturi. Odpravi se tudi naslov »magister farmacije«, absolvi-ran študent farmacije pa dobi naslov »diplomiran farmacevt«. Po končanih študijah mora diplomirani farmacevt odslužiti dveletni staž v javni apoteki, po dovršenem stažu pa opraviti apotekarski državni strokovni izpit, nakar dobi naslov »diplomirani apotekar«. Program študija se razširi. Razen dosedanjih predmetov za farmacevte na univerzah se uvedejo kot obligatni predmeti še mikrobiologija, biokemija, kemija živežnih potrebščin in toksikologija. Po študijah pa bo lahko vsak diplomirani apotekar doktoriral iz farmacije ali iz filozofije po predmetih, ki si jih je izforal za doktorat. ♦ Pekovske delavske organizacije zahtevajo odpravo nočnega dela. Deputacija zastopnikov pekovskih delavskih organizacij iz vse naše države je ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter ministrstvu za trgovino izročilo spomenico, o ponočnem delu v pekarnah. V spomenici je obrazloženo stanje pekovskih delavcev in vajencev v naši državi ter način, kako naj bi se to vprašanje rešilo v naši državi. ♦ Zračni polet okoli naše države. Pilot-lovec poročnik Emest Turk slavi danes petnajstletnico, odkar je stopil k avijaciji. Pilotsko šolo je ab-solviral na Dunaju. V svetovni vojni se je odlikoval na fronti kot hraber in Izikušen pilot. Sedaj služi Pri 4. zrakoplovnem .polku v Zagrebu. Svoj jubilej bo proslavil na ta način, da bo letel širom cele naše drža.ve. Spustil se bo aerodromih v Jugoslaviji. ♦ Lep uspeh našega letalca. Inž. can,d. Boris Cijan iz Maribora, čigar dopis smo nedavno objavili, je kot prvi Jugosloven v poljski jadralni letalski akademiji v Bezimiechovi dobil jadralno letalsko pilot, sko diplomo. Absolvira.1 je tako zvani uradni c-izipit v času 1 ure 04 minute in 05 sekunde ter letal skupen čas 2 u.ri 28 minut 15 sek. S tem je tudi dosegel kot prvi slovenski jadralni letalec pravo za inštruktorja v jadralnem letanju. O jugo-slovenskem letalstvu je dal zanimive podatke glavnemu uredniku »Krakovvsfcega kurirja«. Jutri tebi zdravo, lepo in štedljivo Lutz ♦ Sprememba v državni službi. Sresiki šolski nadzornik v Gornjem gradu Pran Lužnik je premeščen za učitelja na osnovni šoli v »komarju. V višjo položajmo skupino pa je napredoval Slavko Vidmar, tehniški uradnik pri banski upravi. ♦ Moške pevske zbore obveščamo, da izidejo v prihodnjem zveziku »Zborov« 3 pesmi Danila Bučarja in sicer »Tam, kjer pisana so polja«, »Pesem o trnovskem zvonu« (narodna) in »Angeljček moj« (narodna). Vse te so imele nenavaden uspeh na vsakem koncertu 'okteta »Ljubljanskega Zvona« na Koroškem. Partitura bo stala dva dinarja. ♦ Prva državna higienska razstava v Beogradu. Glede na vozne olajšave pn potovanju v Beograd ob priliki higienske razstave simo obveščeni takole: Polovična cena je dovoljena za vse obiskovalce pri povratku od 2. do 12. septembra Polovična cena z brezplačnim povratkom od 17. avgusta do 22. septembra pa sa.mo za člane Jugoslovenskega društva za čuvanje narodnega zdravja in člane Saveza zdravstvenih zadrug. Vozno olajšavo je mogoče dobiti samo z istočasno nabavo legitimacije razstave, ki jih imajo v zalogi vse poslovalnice »Putnika« in vsi Higienski zavodi po cem 20 Din. Legitimacija velja tudi za enkraten brezplačni obisk razstave. ♦ Japonski svinčniki v Jugoslaviji. V Osijeku so se te dni pojavili prvi svinčniki, ki so naročeni direktno iz Japonske. To je prvo blago, ki je prispelo direktno iz Japonskega. Prodajajo jih po 50 par komad. Strokovnjaki trdijo, da so ti svinčniki boljši kakor evropski. Prispeli so preko Hamburga. ♦ Himen. Danes se poročita v Begunjah na Gorenjskem gdč. Fanika Resmanova, dosedaj sodna uradnica na Brdu, in g. Alojzij šonc, notarski namestnik v Kamniku. Bilo srečno! ♦ III. gospodinjska razstava pod naslovom »Red in snaga k zdravju pomaga« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra, se naslanja kot tretji člen na prvi dve gospodinjski razstavi preteklih let, ki so gotovo še vsem pose to i kom v dobrem spominu. Letošnja razstava bo zoipet zavzemala ves paiviljon K in bo obsegala: Preprosto a okusno in ceneno urejen dom s snažno m praktično Sealyham Terrier najmodernejši terrier, ljubljenec vseh smelih in odličnih dam. Pes za lov in šport. Na Angleškem registrirane prvorazredne pse prodaja: »Blackpond Ken-nel«, Zdenčica, Savska banovina. 8719 kuhinjo. Razstava nas ho vodila po najrazličnejših opravilih gospodinje. Poseben kotiček bo odmerjen negi telesa, počitku in domači lekarni. Kako naj žena koristno uporablja svoj prosti čas, nam bo prikaza. Io v posebnem oddelku te razstave Splošno žensko društvo pod naslovom »Zeri v razvedrilo, domu v korist«. Tu ne bodo običajna ročna dela, kakor smo jih vajeni, tu bomo videli delo naših predic, tkalk, naših domačih umetnic, ki iz ostankov blaga ustvarjajo koristne in okrasne predmete, ki spletajo za zimo t m '.a oblačila za male m velike za vse prilike, žene, matere, gospodinje ne zamudite si ogledati to koristno razstavo! KOPALCI, KOPALKE uporabljajo z velikim uspehom znano URAN KREMO za solnčenje, ker samo URAN KREMA v vezi z ultravioletnimi žarki naredi lice zagašeno, temno bakreno. URAN KREMO dobite povsod. 8729 URAN PARFUMERIJA LJUBLJANA ♦ Kaj bo s cesto Zlatorog-Savica? Na odredbo ba.nske uprave se je pomladi vršilo pri sreskem načelstvu v Radovljici zborovanje interesentov za ureditev ceste Zlatorog-Savica Ta cesta je še nedavno služila največ izvozu lesa iz gozdnatih predelov Male Savice in tudi iz višje ležečih gozdov planine na Kraju. Danes se uporablja skoraj izključno za tujski promet. V poletju vozi do Savice dnevno po-vprečno po 30 avtomobilov. Od omnibusov vozita dva dvakrat dnevno. Pri takem prometu je nemogoče, da bi cesta ostala ohranjena dalje časa, posebno še, ker je potrebna temeljitih popravil. Obnova mostov, naprava obcestnih jarkov, nasipanje in delno širjenje zahtevajo nujne izvedbe. Zaenkrat bi bilo izvesti vsaj najnujnejše tiasipa.nje ceste. Tujsko-prometno društvo pri Sv. Janezu je s svojimi skromnimi sredstvi zasilno popravilo cesto v pričetku sezone, sedanja popravila bi zahtevala večjo vsoto, čemur pa omenjeno društvo ni kos. ♦ »Za napredek lepe Dolenjske«, članek, ki je izšel v nedeljskem »Jutru«, je bil pomotoma podpisan s črkami N. S., pravilno bi moral biti podipisan z V. R. ♦ Samotar v starem gradu. Pred kratkim je iz okolice Bleda prišel v Sombor mlad Slovenec Valentin Podistenšek ter se nastanil v nekem prostoru starega gradu, kjer namerava živeti kot puščavnik. Hrani se z raznimi koreninicami m sadjem. Samotar piše dnevnik o svojih vtisih. ♦ Smrt očeta velike rodbine. V dalmatinskem selu v Račicah je te dni umrl precej premožen posestnik Blaž Radič, ki je poleg vdove zapustil 27 otrok. Pokojnik DR. M. KAMIN se je preselil ter ordinira za živčne bolezni od 1. do 3. ure v Puharjevi ul., Dukicev blok VIII. 8722 ZOBNI ZDRAVNIK dr. Srečko Puher Gregorčičeva ulica 32, teL 20-70 zopet redno ordinira od y2 7. do y212. in od 2. do 5. IZOLSKI DOM4 jSS- Telefon 33-87. Samo danes ob 5., 7. in 9. Večer smeha Hans Moser, Szoke Szakall v 4. komedijah! Sreda, četrtek ob y2 7., M 9. Tri sestre Iz vrtinca velemestnega življenja. Film solz in smeha! C&JVS. r -jO, g, 6,S,-ir je bil dvakrat ožentfen. Prva žena nxu J« rodila 20 sinov, druga pa 7 hčera. ♦ Huda avtomobilska nesreča v Beogradu. V nedeljo je bil v Beogradu veliki izletniški dan v okolico, ker je malo popustila huda vročina. Vsa prevozna sredstva so bila v naporni službi in so bili zlasti avtobusi prenapolnjeni. Na Avalski cesti se je eden od lakih avtobusov, ki Je bil prav za prav preurejen tovcroi avtomobil, prevrnil na polovici pota, ker je bil preobložen s potniki. Na njem je bilo 26 oseb in so bile vse pri tej nesreči kolikor toliko poškodovane. Večina potnikov je k sreči odnesla samo neznatne prakse, hudo pa so ranjene tri žene in neka mla^la deklica. Ko se je avtomobil prevrgel, so nekateri potniki iz njega odleteli daleč ped cesto in so k sreči ostali brez teži!h poškodb. Tri žene in neko deklico pa je avtomobil tedaj, ko se je prevrgel, pritisnil z vso '.nočjo ob obcestno ka menije Im tako nevarno poškodoval. ♦ V Kolpi je utonil. Pri Petriniji je v Ko-lpi utonil sedlar Anton Medrved, ki je, četudi ni bil ptlavač, hotel prebroditi reko. Zašel pa je v neko kotanjo in izginil v valovih. Malo pozneje ga je potegnil Iz Kolpe slikar Longhmo. Medved se je nedavno iz Ljubljane preselil v Petrindo. ♦ Samoborskj vlak odrezal potniku obe nogi. V zagrebški okolici se je v nedeljo na progi samoborske železnice pripetila grozna nesreča. Ko je vlak bil še v teku je neki mladenič padel pod kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Ta vlak se ne ustavlja na nekaterih mamjših postajah, kakor je to tudi navedeno v voznem redu. Tako se tudi v Vrapou nI ustavil. Zato sta skočila tamkaj iz vagona dva mladeniča: ključavničarski pomočnik Ivan Gr-gec in njegov mlajši brat. Mlajšemu se je skok posrečil, starejši pa je padel pod kolesa. Med potniki je nastala prava panika. Vlak je ustavil in zdravnik dr. ček je ponesrečencu nudil prvo zdravniško pomoč. Ponesrečenec je bil prepeljan v zagrebško Zakladno bolnico, kjer so opravili amputa-cijo. ♦ Vlom v Braslovčah. Prava senzacija za Braslovče je bila v nedeljo zjutraj, ko se je izvedelo, da so tatovi obiskali kon-zum v Društvenem domu. Zlezli so sfeozi omreženo okno na ta način, da so odstranili šipo in se splazili v notranjost med želeano ograjo. Vendar plen ni bil nI« izdaten niti v denarju, niti v blagu. Bržčas so se tatovi ustrašili kakega šum« ta Jo zopet pobrisali v noč. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. ♦ Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljublja-na, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nag-obne spomenike pod Izredno ugodnimi plačilnimi pogodi, tudi na hranilne knjižice. ♦ Hladilnike na električni, plinski m petrolejski pogon dobavlja na obročno odplačevanje »Elektroiuz«, Ljubljana, Mestni trg 25-*. Iz Ljubljane u_ Jubilej zglednega delavca. Danes praznuje v svoji hišici na Ježici, Mala vas št. 25, ki si jo je zgradil s svojimi, od ust odtrganimi prihranki, svoj 70. rojstni dan g. Jernej No ve 11 i, ki je polnih 39 let služboval v Učiteljski tiskarni ter uži. va še čil in zdrav svoj zasluženi pokoj. V dolgih desetletjih dela je dičila jubilanta največja vnema, ki so jo zahvalno priznavali njegovi delodajalci. Veteranu dela želimo še mnogo let srečnega pokoja. u— Lep jubilej šolske sestro. 40 letnico odikar je položila svečano zaobljubo prao. nuje danes 'šolska setra Miroslava WLge-le, sestra upok. šolskega upravitelja g. Wigeleta Ferda na Laverci. Bivši gojenci Marijanišča, ki so sedaj že v raznih držav, nih službah, se je še gotovo spominjajo kot učiteljice petja, glasbe ln organistke. K lepemu jubileju čestitamo! u_ 35 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču obhajajo učitelji, učiteljice in njih gg. profesorji v petek 18. t. m. od 19. dalje pri Načeta na Smarttaski cesti v Ljubljani. u_ člani društva nHUlh mostnih uslužbencev se vabijo, da ee v čim večje® Številu udeleže pogreba umrlega člana Lju-biča Lojzeta, ki bo danes ofb 16. ia^pred mrtvašnice splošne bolnice. u— Umrl je včeraj v bolnici g. Jernej Pirnat, mestni uslužbenec in glasbenik. Pogreb bo jutri ob pol 18. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje. u_ Ga. A. Likozarjeva Je izročila v počastitev blagopoikojnega soproga, g. Antona Likozarja CMID za 5 pokroviteljalm 500 Din. Srčna hrvala! u_ Večer smeha v Sliki. Na p nasedel pustolovcu. Natakarja, ki Je oškodoval Kraus a za 1700 Din. zaslednde policija. u_ Ukraden« zlatnina. Y stanovanje strojnika Josipa Kervlnš/k« v Zgornja Šiški 74, se je vtihotapil neranan tat ter odnesel dva zlata poročna prstana, dva zlata prstana 5 kamni, uro budilke ta n«-kaj perila. u— Drzen vlom v hišo. Pri posestniku Josipu Trčku v Črn! vasi pod LJubljano, J« bfl Izvršen v nedeljo dopoldne izredno drzen vlom Medtem, ko ni bilo domačih 5*ri hiši se je splazil vlomilec pod okmo, kjer je odstranil pločevinast vložek, ki nadomestuje šipo, nato pa odpel okno. V sobi Je prebrskal vse kote In v glaivmsm omaro, v kateri je našel nekaj nad 700 Din srotovlne, srebrno uro z verižico ta obileke. Pri delu pa se mu je očividno *sio mudilo, kajti zgrešil je 400 Din kovanega denerda. spravljenega v spodnjem predalu. u— Z avtobusom v Logarsko dolino pohitite v četrtek 17. t. m. Krasno Tszveori-lo, kopanje, udobna vožnja. Skupno s hrano le 135 Din. — 20. t. m. in 3. septembra bo tridnevni izlet v Benetke. Z vso oskrbo 710 Din. Izleti v Logarsko dolino so vsak četrtek in nedeljo, dnevno pa v ostale naše najlepše kraje. Zahtevajte prospekte in prijavite se pri »Putniku«, nebotičnik. u_ Orohove spalnice najceneje pri Albertu Cernetu, Zg. Šiška pri remlzL Iz Maribora a_ Dame« je zadnji dan »Mariborskega tedna«. Vsi obiskovalci, ki se pričakujejo v izredno velikem številu, se opozarjajo na velezanlcnive razstave ln p« na vediike prireditve na »Mariborskem otokiu«, lqjer bo prekrasna beneška moč združena s veliko narodno veselico. Dalje bodo nastopali na žici nad velikim bazenom znani domači akrobati Kranjc, Bučar m Mllna-rlčeva la Celja. Razen tega bo tudi na zabavišču zelo veselo, kjer bo igrala godba »Lire«. a— OaalMcs slavnost v Razvsnju. V b«. deljo co se r Razvanju pri Maribora "vršile okrožne gasilske vaje IL skupin« za dravski desni breg. Sodelovalo J« domač* društvo % 20, Hoče z 22, Maribor % 8, Studenci ■ 16, Pekre g 13 Slami s vsem orodjem in motornimi brizgataami. Vaj« si j« ogledal tudi sreski načelnik g. Makar. Internat dekl« zavoda »VESNA" V MARIBORU ■prejema učenke vseh srednjih 8oL Dobra oskrba, skrbno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Pojasnila daje ravnateljstvo »voda. 8726 di izvrši cela generacija. O« )e Cankar do danainjaga dn« nenadkriljiv mojster slovenske besede v prozi, je tak mojster v poniji Oton Zupančič.« Rajmuaid Habfina je prevel tudi pesem »Umetnik in žena«, ki je izšla v podlistku na prvi strani isrte Številke »Lidovih Novin«. Zgodovino borbe za ienske pravice je holandska pisateljica Jo van Amrners-KUller živo ilustriral« z usodo treh rodov v svojem romanu »Upornice« (»De opstandi-gen«), ki je zelo razširjen po severnih državah in v Nemčiji ter je sedaj izšel tudi v slovenskem prevodu. Izdala ga je Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. Roman je prevedel Ferdo Kozak. Razdeljen je na tri dele z važnimi letnicami v življenju treh rodov: 1840—1872—1924. Pisateljica se odlikuje s svojim plastičnim risanjem značajev in z zdravim pogledom na dogodke in na njihov razvoj. Mučno in umazano delo, denar in cas prihranite, ljate za Val 8720 ako uporab- I parketno voščilo z brizgalko, parket ^^51101 Zahtevajte sa pri Vašem trgovcu ali pa direktno pri »Lustra" V. Laznik LJUBLJANA Gosposvetska cesta 8 telefon 27-53 (poleg SlamiCa) a— N« radvanjakem voJaSkem strelišču trajajo vedlke strelske tekm« marlbor-sktaga strelskega okrožda že diva dni ln končane dane« popoldne. Otvoril jih Ja r nedeljo zjutraj predsednik okrožja polkovnik g. Putnikovič, med gosti pa »o Aill navzočnl okrajni glaivar, g. Maiar mestni župan g. dr. Llpold, ki je tudi po-^draril »trelce, dalje poveljnik 45. p- p Polkovnik g. Gllšič, garnizonar, polkovnik 8. Nikoli6 in drugi. Že dosedanji rezultati »o potisnili t ospredje tekmovalcev kot posameznike-favorite g. Terčelija e 84 od IGO aoeegljivih točk. profesorja g. Cest-nlktg ia podpolkovnika g. Stanešlča s 83 tonami itd. Na giplošni tarči so se dohro Plasirali člani strelskih' družin od St. Jurija in iz Svečlne, na damski tarči pa ge. Vukmaničeva, Hiničeva in Rojeva. Ude. Ježfta pri tekmah je izredno velika. Razdelitev nagrad bo drevi oPyrotic J« t splošnem neizipremenjeno. Marija Galunova še vedno visi med živ-lienjem in smrtjo, dočim se je stanje Antonije Vitančeve nekoliko izboljšalo. Marija Koroševa in Ana Ločičnikova, ki nista več v smrtni nevarnosti, bosta morali še dolgo ležati v bolnišnici. e_ V celjski bolnišnici so umrli: v nedeljo 13. t m. 34 letni posestnik Ivan Dro-fenik iz Krtine pri Sladki gori, včeTaj pa 61 letni železniški pisarniški slusa Matija Vidmajer iz Celja in 21 letni redov 39. p. p. Radoje Gezovič iz Prage v nikši-Skem srezrn. e_ Tatica v pravoslavni cerkvi. Včeraj ob 7. zdutraj Je stopila 48 letna brezposel-na delavka Neža H. brez stalnega bivališča v cerkev sv. Save na Vrazovem trgu. Na mizo je položila 50 yar, pri tem pa je vzela z mize 10 Din. Tatvino so opazili in storilko prijeli. V cerkvi je Že pred dnevi nekdo izmaknil 20 Din z mize. Indeks cen na debelo za julij fe padel Narodna bantka je objavila indeks cen na debelo v naši državi za julij letošnjega leta, po katerem kažejo posamezne skupine naslednje številke (v oklepajih številke za letošnji junij): skupina rastlinskih pridelkov 58.1 (61), živinski pridelki 54.0 (57.8), mineralni 75.1 (75.1), industrijski 70.5 (72.0), spflošnl 63.7 (66.1), izvozni predmeti 57.4 (58.7), uvozni 74.3 (75.3) točke. Primerjava indeksa za letošnji ju M j z istjm mesecem lanskega leta nam pokaže naslednje razmerje (v oklepajih številke za lanski julij): rastlinski pridelki 58.1 (73.2), živinski 54.0 (57.2). mineralni 75.1 (76.4), industrijski 70.5 (63.4), splošni 63.7 (65.6).izvozni predmeti 5f.4 (61.1), uvozni 74.3 (66.1) točke. Splošni indeks cen na debelo v juliju letos ie, kakor vidimo, nasproti juniju padel za 2.4 točke, a nasproti lanskemu juliju za 1.9 točke. Znižalj so se vsi indeksi za posamezne skupine, razen za mineralno, ki je ostala neizipremenjena. Najbolj so padle cene živinskim pridelkom (za 3.8 točke), potem rastlinskim (za 3 točke) in industrijskim (za 1.5 točke). V živinski skupini so padle cene svinjam, volom, pe-rotnini in jajcem, a neznatno so se podražile v juliju le ovce. Pri rastlinski skupini so popustile cene pšenici, fižolu, ječmenu in senu, medtem ko so se popravile turšči-ci, marmeladi in konoplji. Od industrijskih predmetov so se pocenili opeka, moka, bombažne tkanine in predivo. a les se je podražil. Nasproti lanskemu juliju so se znižale vs« skupine razen industrijske in za uvozne predmete. S hmeljskih tržišč Žate« (ČSR), 10- avgusta. Za prihajajočo 6ezono e? ponuja v prodaji v naprej 1800 do 2000 Kg za 50 kg hmelja (kg po 87.36 Din). Glede množine se lahko reče, da bo srednje velika. Nujno potrebnih padavin dosedaj ni bilo. Suša traja dalje pri visokih dnevnih temperaturah in hladnih nočeh. Obili cveti pohajajo v kobule. katerim bi nujno potrebne padavine dobro došle. Po kakovosti bo žateški hmelj odličen. Uši 90 se preganjale in so iz-ginile. Rastlina je zdrava in je brez mrčesa. Da se bo doseglo lepo zeleno blago, se škropljenje z Wackerjevim apnom nadaljnje. Luhlin (Poljska). 5. avgusta. Zaradi neusodnih vremenskih razmir bo letina na Poljskem le majhna. V Volohiniji je komaj 30°/o, v lublinekem okolišu pa 60 %> normalno razvitega hmelja- Ker bo letina majhna, upajo hmeljarji na dobra cene. Spalt (Bavarska). 7. avgusta. Zaradi vročine se izvršuje okobulj-mie hitreje. Padavine so sicer bile, vendar nezadostne. Izdaten dež bi ne bil dobro do-šel hmelju, nego tudi vsem drugim k1.1lt.1-ram. Škodljivcev smo se obranili. Če bo suša trajala še naprej, bomo obiranje pričeli prej, vendar nekoliko pozneje kakor lani. Mainburg (Bavarska), 9. avgusta. Vroče poletno vrem<» prav usodno vpliva na hmeljsko kulturo. Pogled na večino nasadov navdaja hmeljarje z upanjem na ugodno letino in na dobre cen«. Gospodarske vesti — Nemška carina na presne in suhe češplje povečana. Iz Berlina poročajo, da se je v okrepitev domačega nemškega sadjarstva povišala carina na presne češplje od 10 na 30, na suhe češplje v vrečah prav tako od 10 na 30 in na suhe češplje v zabojih od 20 do 50 mark za metrski stot. Dalje je povečana tudi carina na češplje-vo mezgo od 10 na 60 mark za metrski stot. Nove postavke stopijo 16. t. m. v veljavo. V lanskem letu je Nemčija uvozila 264.000 metrskih stotov suhih in 214 tisoč metrskih stotov presnih češpelj. S povečano carino bo tako rekoč onemogočen uvoz gornjih pridelkov v Nemčijo. Nemška avtarkična gospodarska politika gre torej svojo pot in naš trgovinski provizorij z Nemčijo brez vezanih carin nam bo na ta način postal brezpredmeten. = Promet na zagrebški borzi v preteklem tednu je znašal okroglo 9.74 milijona Din; od tega (v milijonih Din): v efektih 0.71, v valutah 1.10 im v devizah 7.92. = Veterinarska razstava. Bilance našega narodnega gospodarstva ne smemo presojati samo po tem, koliko izvozimo v tujino, temveč moramo upoštevati tudi izgube, ki jih utrpimo doma. Potem bomo spoznali, da je ta bilanca pasivna. Posebno se ta pasivnost kaže pri živinoreji. Neprestano nas ogražajo na vseh straneh kužne bolezni, ki povzročajo velike izgabe. Naš živinorejec poizkuša spoznavati te bolezni, pa jih zaradi neprevidnosti samo prenaša. Ker je nekdanja država podpirala le izobrazbo nemškega kmetovalca, je naš kmetovalec zaostal. To se maščuje zdaj na našem narodnem gospodarstvu. Zaradi tega je potrebna večja izobrazba našega živinorejca- V to svrho se prir-s di v Ljubljani na letošnjem jesenskem ve-lesejmu za naše razmere zelo velika veterinarska razstava, ki bi si jo moral vsak živinorejec temeljito ogledati. Najbolje bi se to napravilo v obliki ekskurzii in ogledov, kakor je bilo ob priliki potujoče kmetijske razstave. o D ca kartela nogavic. Po lani sklen jenem kartelu ženskih nogavic se je osnoval zdaj še kartel moških nogavic. Kartel ženskih nogavic se je spričo povišane carin* na svilene nogavice na 400 Din za kg prav lahko uveljavil. = Povpraševanje po sodih za pivo v Zedinjenih državah je izredno veliko. Agenti ameriških pivovarn nakupujejo v Evropi velike količine sodov. Po neki vesti se zdaj vrše pogajanja med ameriškimi jjivovarna-mi_ in ruskim komisariatom za trgovino s tujino o dobavi velike množine sodov za pivo. = Poziv upnikom. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Prav tako Živinorejska zadruga v Horjulu, r. z. z o. z., in Mlekarska zadruga v Šmarci. r- z. z o. z. Upniki nai prijavijo morebitne terjatve. ~ Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk Ljubljanskega velesejma, pa jih žele- prevzeti v prodajo za jesenski velesejem, ki bo od 2. do 11 septembra, naj to seoroče uradu velesejma v Ljubljani. = Oddaja pleskanja mostov. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe gleda oddaje pleskanja mostov. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe slede dobave 80G6 m' hrastovega lesa. Direkcija državnega rudni ka v Kaknju sprejema do 19. t. m. ponudbe slede dobave 6000 kg mešanega bencina, do 24. t. m. pa slede dobave krogličnih ležajev. Direkcija državne železarne v Va-rešu sprejema do 23- t- m. ponidbe glede dobave 20q varjenih cevi. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do t m. ponudb» slede dobave pisarniških potrebščin. risalnih potrebščin in 2000 stekel za jamske svetilke, do 30. t. m. glede dobave žičnikov. emirkovesa platna, raznesa želpza, jekla, vijakov, matic in stauf erjevib mišk, do 1. septembra pa slede dobave 3000 ks domače svinjske masti, 720 kg sirove kave, 2000 ks bučnega olja, 4000 kg koruznesa zdroba in 4000 kg riža. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 31. t. m. ponudbe slede dobave jeklenih palic in 100 ks železne žice. Direkcija državnih železnic v Subotici 9prejema do 21. t- m. ponudbe sl^de dobave 600 ks mar-tinskesa jekla, do 22. t. m. glede dobave 12.700 kg katrana, do 23. t. m. pa glede dobave naprav za vijake. Dne 23. t. m. bo pri slavnem sanitetnem skladišču v Zemjnu ofertna licitacija slede dobave 15-000 kosov perila za bolnike in 15.000 kosov postslj-nei/a perila. Dobava pšenice za vojaštvo se bo vršila 21. t. m. pri intendantskem skladišču v Mariboru. Borze 14. avgusta. Na Ifjbljanski borzi 90 se okrepile devize na Amsterdam. Berlin, Newyork, Pariz, Prasa in Trst- London je oslabel. Bruselj in Curih neizprememena. Na efektnem tržišču ie imela Kranjska industrijska družba zaključek po 300. Na praznik v torek borza ne bo poslovala. — Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu trsoval- v Ljubljani po 8.60. v Zagrebu 00 8.47 in v B^o-2 rad u po 8.46 Din. — Grški o«mi so uotira-li v Zaerebu 86 39, a v Beogradu so se zaključili po 39. Na zasrebškem efektnem tržišči je Vojna škoda nadalje zelo čvrsta. Zaključevala «e je za kaso no 228, 230. 234 in 236. 8«/o Blair se je zaključil po 35.25, a 7"/o Blair oo 34. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2313.74 — 2325.10. Berlin 1364.30_1375.10, Bruselj 799.68 do 803.62, Curih 1108.35-1113.85, London 189.36—190.96, Newyork ček 42C3.27 do 4236.53, Pariz 224.43—225.55, Praga 169.79 do 170.65, Trst 300.90—303.30 Zagreb. Amsterdam 2313.74 — 2325.10. Berlin 1364.30 _ 1375.10. Bruselj 799.68 do 803.62, London 189.36-190-96. Milan 3(i0.00 do 303.30. Newyork kabel 4230.27—42oR.o3. ček 4208.27 - 4236.53. Pariz 224-43—225.55, Prasa 169.79 — 170.65, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.27, London 17.14, New-vork 383-50, Bruselj 72.20. Milan 27.20, Madrid 43.25 Amsterdam 208.85, Berlin 123.35, Dunaj 72.70 (58.25). Stockholm 88.30, Oslo 86.25. Kobenhavn 76.50. Pra + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška. 79/80 kg 162.50 — 165; nova sremska, 78/79 kg 150 — 152.50; turščica (po mlevski tarifi): baška promptna 110 — 112.50, ti avgust 117.50 — 120; moka: baška, »0<, iz nove pšenice 330 — 335, banatska, »Ot, iz nove pšenice 340 — 345. -i- Novosadska blagovna borza (14. t m-) Tendenca kolebajoča. Promet 42 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor 110 do 112; baška, okolica Novi Sad, sornjebanat-ska 112 — 114; srednjebaška 111 — 114; baška potiska 116 — 118: gornjebaška 115 do 117; sremska 104 — 106: slavonska 105 do 107 (vsa nova, 78 kg. 2«M. TnriSfira: baška, sremska in baška okolica Sombor 65 — 67; slavonska 68 — 70; baška b.«la 69 — 71: banatska 64 — 66; baška, ladia Sava in Begei 70 — 72; baška, ladja Dima v in Tisa 70 — 74. Ječmen; baški in sremski novi 64^65 ks 65 — 67 Oves; baški in sremski novi 64 — 66 Moka: hnška in banatska nova. -»Ocr« in »Oss« 217 0 — 2'17.!sn; >2? 19750 _ 217.50: .5« 177.50 - 187.50; .7« 107.50 — 117 50; »81 55 - 60: slavonska in sremska, »Ogi in lOgg« 210 — 225; Za večjo varnost uporabljajte SUPERBALON profil absolutno nepre-trgljiv. Velik obseg dotika s zemljo Obrnite se na ENGLEBERT, podružnica Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1 in 4, telefon 30-01 >21 190 — 205; >5< 170 — 185; »6< 14« do 155; >7< 105 — 115; *8< 55 — 60. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 42.50 do 45; banatski, v jutastih vrečah 40—42.50. Na praznik bosta novosadska in somborska borza praznovali. + Budimpeštanska termin«ka borja (14. t. m.) Tendenca stanovitna, za t jrščico slabša. Pšenica: za oktober 8.87 — 8.88, za marc 9-88 _ 9.89. Rž: za oktober 5.76 — 5.79, za marc 6-54 — 6.56. Turščica: za avgust 7.83 do 7.85. za september 7.83 — 7-85, za maj 8.48 _ 8.50. V premislek Nedeljski ^Slovenec« Je prinesel nekakšen oklic, ki pripoveduje, da je Gostilml-čarska pivovarna Laško, vložila okrog tisoč tožb, da bo stroškov menda en milijon Din, in da se pripravlja neki obraonbni odbor za protiakcijo, kateri odbor bi potom shodov, časopisa ra pri oblasrtvih hotel doseči Izredni občni zbor, »ki bo nujno pokazal v pravi luči, kako stvar stojic. Zato naj bi prizadeti pri vseh sodiščih v Sloveniji ugotovili, koliko je toSb, za kakšne zmeske, in vsi ti podatki naj bi se poslali nekemu ljubljanskemu odvetniku. Pred tedni je bil »ličen poziv, naj se podatki pošljejo nekemu gostilničarju. Podatki tega oklica niso resnični, navedba o tožbah in stroških je pretirana. Oklic bi utegnil spraviti nekatere v zrno-ro m v večje izdatke in škodo. Vsakdo naj zato dobro premisli, p redno se spusti v takozvano >protiakcijo«. Večina članov je svoje prispevke vplačala in ta večina Je ua občnem ziboru soglasno sklenila, da te morajo izterjati zamudniki, ki niso bili pristopni številnim dobrohotnim opominom. Kdor je obvezo podpisal, se je mora držati, kakor so jo držali in izpolnili drugi. Kdor je želel plačilne olajšave, jih Je uudi dobil. Nobena protiakcija ne more nikogar odvezati plačilne dolžnosti. Pravice članov so pa določene v zakonih ra pravilih. Interes članov ni v tem, da bi se morda kakšna skupina organizirala, marveč v tem, da se investicije letos do-vrše, da se odtaja zamrznjeni in izterja še neviplačani kapital. Protiakcija zato po našem prepričanju ne bo mogla računati na pomoč novinstva niti oblasti, niti sploh Javnosti, ker je mnogo bolj v javnem in gospodarskem interesu, da se podjetje oži-votvori, kakor pa da bi se ščitili zamudniki. Pošiljanje podatikov na jsoprizadete-ga« t. j. toženega advokata, naj torej vsakdo premisli. Kdor pa smatra za umestno, naj mu te podatke le pošlje, pa ne brez premisleka, h t je pri takšni stvari potreben. GostilnIčarska pivovarna d. d. Laiko. Lepo zborovanje JNS v Črnomlju Črnomelj, 12. avgusta. V prav lepem številu so se zbrali v petek v stekleni Laknerjevi dvorani somišljeniki JNS iz Črnomlja in delegati desetih krajevnih organizacij našega sreza. Skupščino sreske organizacije je ol> 9. dopoldne otvoril njen predsednik črno-meljski župan g. Karol Miiller. Pozdravil je člana banovinskega sveta g. Evgena Lovšina, ki se je na skupščino pripeljal skupno z g. inž. Lukmanom. Toplo se je zahvalil delegatom krajevnih organizacij JNS, ki so s številno udeležbo pokazali pravilno razumevanje nalog nove stranke in žrtvovali svoj dragocen čas ravno v dobi trdega kmetskega dela. V svojem nadaljnjem govoru je naglasil, da se bodo člani bivše JRKD in sedanje JNS držali istih načel in smernic in delali za naš narod in za najvišje kar imamo, za našo lepo domovino. Po živahni zahvali delegatov za predsednikova izvajanja je podal svoje poročilo tajnik sreske organizacije g. Jože Vardjan. Orisal je, kako lepo napreduje stranka v vsem srezu, obenem pa apeliral na delegate za čim tesnejše sodelovanje s centralo, ker bo le potem zaželjeni uspeh res tudi zajamčen. Z^ svoje skrbno sestavljeno in obširno poročilo je bil nagrajen s prisrčnim pritrjevanjem vseh navzočih. Po kratki informativni debati, katere so se udeležili zlasti delegati iz Bo-jancev in Poljanske doline, je bilo tajniško poročilo in nato tudi poročilo blagajnika g. Jožeta Peršaka soglasno sprejeto. V daljšem govorti je član banovinskefa sveta g. Evgen Lovšin očrtal Jelo banovinske skupščine in se dotaknil vseh per-jčih vprašanj, ki so pomembna z Belo Krajino. Mnogo pozornosti je posvetil gospodarskim problemom, ki so za naše kraje vitalnega pomena. Po razčlenjenju banovinsk.^a proračuna je omenil občinski zakon, nato komasacijo občin s posebni..1 ozirom na namere v našem srezu, banovinski načrt tlek-trifikacije, katere naj bi bili tudi naši kraji deležni. Elektrifikscijsko vprašanje je za Belo Krajino »ploh najvažnejše ne. le zaradi razsvetljave, nego , tako tudi zaradi pogonske sile za razvijajočo se industrijo in zlasti za vodovode, ki jih naSi Pristopite k »Jadranski straž!"! kraji najbolj potrebujejo. Zaključil je ja izvajanja z ugotovitvijo, da se je naš zunanji položaj znatno izboljšal, in z željo, naj bi vsi delali z ljubeznijo za našo mlado, toda močno Jugoslavijo. G. inž. Lukman je nato v svojem predavanju dal marsikak dober in koristen gospodarski nasvet našim marljivim ljudem. Ob sklepu skupščine je bila na predlog predsednika g. Miillerja sprejeta resolucija na bansko upravo z zahtevo, da se našemu srezu čim preje dodeli sreski gozdar, za katerega prosimo že nad dve leti, med tem pa nam lubadar naravnost katastrofalno uničuje gozdov«. Skupščina je pokazala, kako lepo s« razvija JNS v Beli Krajini, kakor tudi to, da Belokrajinci hočejo aktivno sodelovati pri utrjevanju naše državne zgradbe. Radio Torek, 15. avgusta. LJUBLJANA: 9-30: Versko predavanje. — 10-: Prenos cerkvene glasbe. — 11.: Radio orkester. — 15 : Kmetijsko predavanje. — 15.30: Radio orkester. — 16.30; Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: čas, dnevne vesti. BEOGRAD: 18.: Narodne pesmi. — 18.30 Orkestralen koncert. — 19.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Plošče. — ZAGREB: 12.: Koncert: Slovanski komponisti. — 17.: Plošče. — 20.30: Koncert vokalnega kvarteta__21.15: Koncertni večer. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA: 19.05: Promenadni koncert. — 20.15: Arije in pesmi. — 20.40: Saksofon. — 22.15: Plošče. — BRNO: 20.15: Slovaške narodne pesmi. — 20.40: Prenos iz Prage. — VARŠAVA: 17.15: Popularen koncert. — 18.: Violinski koncert. — 20.: Simfoničen koncert. — 22.: Godba za ples. — DUNAJ: 11.: Ruski mojstri na ploščah. — 12.20: Zabaven koncert. — 15.35: Samospevi. — 16.: Sonata za čelo in klavir. — 17. Koncert. — 19.: Predvajanje na dveh klavirjih. — 19.45: Vojaška godba. — 21.: Mozartova serenada dunajskih simfonikov. — 22.45: Plošče. — BERLIN: 20-05: Elli Bein-horn govori o svojem poletu preko Afrike. — 21.: Orkestralen koncert. — Koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG: 20.05: Prenos iz Berlina. — 20-25: Klasična komorna glasba. — 21.35: Muziki današnje dobe. — MUHLACKER: 20.; Zabaven večer. — 22.45: Prenos koncerta iz Hamburga. — BUDIMPEŠTA: 16.50: Madžarske narodne pesmi. — 19.10; Koncert. — 21.50; Zabavna godba. — RIM: 17.15: Orkestralen koncert. — 19.10: Plošče. — 20.15: Koncert. — 21.: Verdijeva opera »Trubadur«. Sreda, 16. avgusta« LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Otroški kotiček. — 19-30: Otroški iazz-band. — 20: Črtice iz Cankarjevih del. — 20.30: Pevski solistični koncert gdč. Vedra-love. — 20.45: Radio - orkester. — 21.30: Čas, dnevne vesti. — 21.45: Radio - orkester. — 22.30: Angleške plošče- BEOGRAD 18: Narodne pesmi. — 18-30: Klavirski koncert. _ 19: Plošče. — 20: Gounodova opera »Faust« na ploščah. — 22.40: Plesni komadi na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Orkestralen koncert in pesmi za tenor. — 22.40: Plesna godba. — PRAGA 19-55: Koncert iz Moravske Ostrave. — 21: Orkestralen koncert. — BRNO 19-55: Koncert iz Moravske Ostrave. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Komorna glasba. — 18.35: Zabavna glasba. — 20: Vokalen koncert. _ 21.10: Lahka glasba. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. _ 12: Orkester. — 15.30: Plošče. — 17.25; Koncertna ura. — 19.10: Plesi po svatu, izvajajo dunajski simfoniki. — 21.45: Orkestralen koncert. _ BERLIN 21.05: Iz Straussovih operet, plošče. — 22: Plesna godba. — KONIGSBERG 20.45: Promenadni koncert. — 21.45: Nočni koncert. — MOHLACKER 21-15: Švabeka narodna muzika. _ 22: Plošče. _ 23: Nočni koncert iz Munchena. _ BUDIMPEŠTA 17: Orkestralni koncert — 18.45: Klavirski koncert. — 23.30: Lahka godba. — RIM 17.15: Orkester. _ 18.45: Plošče. — 20.30: Opera. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v •/•. 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 14. julija I^ubljana 7, 767.8, 14.4, 76, SSE1, 2, LJubljana 13, 764.0, 22.4, 46, E2, 1, —, Maribor 7, 767.2, 12.0, 80, NI, 3, —, —; Zagreb 7, 767.4, 15.0, 70, SE2, 1, Beograd 7, 766.5, 15.0, 80, WSW1, 8, 8.0, dež; Sarajevo 7. 765.7, 8.0, 90, mirno, megla, _; Skoplje 7, 765.4, 18.0, 50, W4, 0, Siplit 7, 763.0, 22.0, 30, NE9, 1, —, —; Kuanbor 7, 760.7, 24.0, 30, ESE2, 0, —; Rab 7, 76S.6, 23.0, 70, numo, 0, — Temperatura: Ljubljena —, 12.8, 24.2, — Maribor 22.4, 11.0, Zagreb 24.0, 14.0, Beograd 24.6, 14.0; Sarajevo _, 7.0; Skoplije 15 Split —, 19.0; Kumbor —, 22.0; Rab 20.0. Sonce vzhaja ob 4.59, zahaja ob 19.10. Luna vzhaja ob 22.41, zahaja ob 15.4. >JUTRO« St 189 6 Gorele, IS. rm. 1938 Iz življenja in sveta Avstrijska samoobramba pred nacisti Avstrijska vlada je z dovoljenjem Društva narodov organizirala 18.000 pomožnih policistov. Na sliki: Varnostni komisar major Fev med svojim nagovorom mladim branilcem avstrijske neodvisnosti Beg svečenika-boga Senzacionalne vesti o dalekosežnem pokretn na Daljnem vzhodu Sahara bo oživela Današnjemu človeku se ne zdi nobena reč nedosegljiva. Po zmagah, ki nam jih je pomagala izvojevati tehnika na kopnem, na vodi in v zraku, ne bo skoraj nikogar presenetila novica, da stoji pred realizacijo načrt, ki bi se zdel našim prednikom fantastična igra domišljije živahnega Julesa Verneja. Gre namreč za oživitev Sahare, odnosno za njeno preobrazbo v kulturno deželo. Geologi so v dolgoletnem študiju in po neštetih raziskovalnih odpravah prišli do prepričanja, da leži Sahara nad vodo. Kjerkoli so navrtali vroča saharska tla, povsod se je pokazalo, da ima Sahara lahko veliko bodočnost, če se zanjo zavzamejo pravi možje. Francija je na podlagi rezultatov dosedanjih preiskav postavila fantastičen načrt, ki bo prekosil vsa dosedanja kulturna dela v pustih ozemljih. Njen načrt je, spremeniti saharsko puščavo v ploden in rodoviten svet. Načrt je tako ogromen, da ga je komaj mogoče zapopasti, zlasti če pomislimo, da se bavi s površino, ki je tako velika kakor Evropa. Puščava Sahara, ki sega od Atlantskega oceana do Rdečega morja, meri 9,195.495 četvornih kilometrov. Francija je poslala v saharsko ozemlje več geologov ter jim naročila, naj iščejo podzemske izvirke. Prva leta je bilo iskanje jalovo tn zdelo se je že, da bo ves trud zaman. Celo v globini 10 m niso našli raziskovalci nikjer Na odmoru Važna geološka odkritja: Pod puščavo teče voda? sledu o kakšni kapljici vode. Toda znanstveniki niso omagljivi ljudje. Držali so se hipoteze, da leži pod vročimi saharskimi tlemi ogromno studencev. Nadaljevali so raziskovanja in so v kratkem času ugotovili, da je bila njih slutnja pravilna. Že 12 m pod zemljo so prišli ponekod na sled vodi. Pod peščeno površino, kakšnih 18 do 20 m je bila vlaga še večja. Ponekod so morali vrtati še globlje, n. pr. do 25 m, da so zadeli na konkretne dokaze svojih domnev. Tako so polagoma prišli do prepričanja, da so tla pod Saharsko puščavo mokra in da tečejo tam vode, o katerih se dosedanjim raziskovalcem Afrike niti sanjalo ni. Seveda ostane Se odprto vprašanje, odkod prihajajo te podzemne reke in kam se izlivajo. Toda bistvene važnosti je, da je voda tu. Zdi se, da pritekajo ti podzemski studenci iz gora, ki obdajajo Saharo. Njih tek je skrivnosten, izlivajo se pa skoraj brez razlika v ocean. Za dejstvo, da voda nikjer ne udari iz tal, imajo učenjaki posebno razlago. Ker je pod puščavo precej močna plast ilovnate zemlje, ne morejo reke nikjer prodreti skozi njo. Izdelan je že načrt, k*, predvideva, da bi se voda črpala iz podzemskih strug s posebnimi napravami, če se to posreči, bo Sahara v razmeroma kratki dobi kulturna dežela, za katero bo zavidal Francijo ves svet. Vodna raketa na Vltavi Iz sodobne Nemčije Nevarna razstava V Monakovem je priredil znani risar v »Simplicissimu« Olaf Gulbranson svojo kolektivno razstavo. Monakovski občinski svet, ki je seveda v hitlerjevskih rokah, je soglasno sklenil, da se mora razstava zapreti, ker je Gulbranson, o čigar umetniški kvaliteti nihče ne dvomi, pred Hitlerjevo zmago v sliki in besedi zaničeval voditelja nove Nemčije, narodne socialiste pa je predstavljal kot morilske zveri. Ker je s svojim delom pomagal, da je ugled Nemčije med inozemskimi intelektualci padel, zato nima pravice razstavljati svojih del v Nemčiji. »Kovač tretjega tisočletja« Štirideset občin okrožja Stamberg je na višje povelje dalo napraviti diplomo častnega občanstva za Adolfa Hitlerja z naslednjo vsebino: »Kovaču tretjega tisočletja Adolfu Hitlerju podeljuje 30.000 Bavarcev častno občanstvo v svojih občinah.« Šminka in tobak. Vodstvo narodno socialistične organizacije v Norimberku je izdalo odredbo, da je pri vseh prireditvah zabranjen dostop na-šminkanim in pudranim ženskam. Prav tako so izključene vse ženske, ki kade po kavarnah, gostilnah in na cesti. Te dni so v Pragi preizkusili tako zvano »ladjo za plitvo vodo« ali raketo V. R. 1. Eksperimenti so se vršili na Vltavi. Prisotni so bili zastopniki oblastev in številni strokovnjaki. Pome nvodne rakete, ki je delo sina znanega praškega tvorničarja Očenašeka, je v tem, da se lahko prosto giblje celo tam, kjer ni vodu globlja kakor pol metra. Oče-našekova raketa je »letela« po vodni gladini z brzino 25 km na uro in je bila obtežena s 150 stotov teže. Mehanizem vodne rakete je silno preprost. Obstoji samo iz bencinskega stroja in vodne črpalke, ki jo žene motor. Pogon dajeta raketi dva curka vode. ki brizgata skozi napravo. Tudi krmilo je preprosta konstrukcija. Na vnanji strani nima čoln nobenega premičnega dela. Reinhard, veliki nemški režiser, ki ga je Hitler izgnal iz Nemčije, inscenira zdaj Fausta v Solno-gradu Hitlerjev spomenik Turinška občina Geschwenda je dala postaviti prvi spomenik Adolfu Hitlerju. »Fiihrer« stoji na dva metra visokem podstavku in zamišljeno gleda v bodočnost. Vnukinja pisatelja Titrgenjeva Venizelos, sivolasi grški ministrski predsednik s svojo ženo na počitnicah v Angliji Konflikt zaradi smrti litovskih letalcev Iz Varšave poročajo, da vlada v Kaunasu veliko vznemirjenje zaradi smrti nedavno ubitih letalcev Dariusa in Girenasa, ki sta srečno preletela Atlantski ocean ter se zrušila nad nemškim ozemljem, kjer sta obležala ubita pod razvalinami letala. Pojavil se je namreč sum, da so Neme* letalca sestrelili in da je zaradi tega nastala katastrofa. Nemške oblasti so na prošnjo litovske vlade položile trupli Dariusa in Girenasa v rakve, jih plombirale in poslale v domovino. Nihče ni dvomil, da so pri tem postopale korektno in z vso piete-to do mrličev. Ekshumacija trupel pa je pokazala, da so Nemci ravnili na brzo roko. V eni rakvi so našli poleg trupla namestu dveh rok, tri roke in zdravniška preiskava je dognala. da je imel eden izmed ponesrečenih letalcev v glavi tri krogle. Ko so litovski časopisi objavili ta razkritja, se je 'otilo ljudstva silno ogorčenje. Enodušno se zahteva od vlade, naj takoj prekine diplomatske odnose z Nemčijo in naj zahteva zadoščenje. Posebna komisija je zbrala potrebno gradivo, s katerim bo litovska vlada nastopila v Berlinu. Zanimiv obisk v Parizu — Iz življenja velikega ruskega literata MNOGI NE VEDO... da besnijo približno v višini 100 km nad zemljo neprestani strašni viharji; da je med približno enim milijonom dijakov ameriških visokih šol približno polovica žensk. Bliža se petdesetletnica smrti ruskega pisatelja Turgenjeva, avtorja nesmrtnih "Lovčevih zapiskov« in zelo znanih romanov v ruskem slovstvu. Turgenjev je bil znan zapadnjak in posredovalec med rusko kulturo in zapadno civilizacijo, zato ni čudno, da se tudi Francozi pripravljajo na 50 obletnico ruskega pisatelja z vsem spoštovanjem. Neki sotrudnik v Parizu izhajajoče revije »La Russie Illastre« je iztaknil v Parizu živečo vnukinjo Turgenjeva in potrkal na vrata njenega stanovanja v četrtem nadstropju. Po vtisu, ki ga napravlja dama, ne bi nihče sodil, da se pretaka po njenih žilah ruska kri. .In vendar je to dejstvo, kakor je dejstvo tudi to, da ne ume niti besedice ruski. Obraz pa ima čisto slovanske poteze in oči, iz katerih sije ruska duša Piše se Jeanne Turgenjev. Dama hrani v svoji sprejemnici vrsto portretov in drugih spominkov na svojega deda. Med drugim ima tudi poprsje Turgenjeva. ki ga je izklesal ruski kipar iMark Antokolski. Original tega poprsja je v mu- zeju v I jeningradu, edina kopija pa je last pisateljeve vnukinje. Dalje je tu slika Turgenjeva, ki jo je izročil materi svoje vnukinje s posvetilom dva meseca pred smrtjo. Mati pisateljeve vnukinje je bila hči baje krasne ruske tlačanke in je šivala obleke na domu Turgenjeva. Turgenjev jo je priznal in adoptiral ter jo spravil v Pariz, kjer se je šolala s hčerami pisateljevih prijateljic v Franciji. Ko je bil Turgenjev še živ, se je omožila z nekim francoskim trgovcem, od katerega pa se je pozneje ločila Od njenih otrok živi samo vnukinja Jeanna, ki se komaj še spominja svojega deda. Ve pa dobro, da si je Turgenjev živahno dopisoval z njeno materjo, ki jo je imel zelo rad. Pisma, ki jih je bil pisal, hrani Jeanna Turgenjeva z največjim spoštovanjem in jih bo po svoji smrti izročila kakšnemu francoskemu ali ruskemu muzeju. (Prihodnja številka ilustrirane tedenske revije »Življenje in svet« bo priobčila zanimive članke o pisatelju Turgenjevu.) Metnzalem pasjega rodil Pomlajen po Steinaehu, je moral končno vendarle s tega sveta Na Dunaju so te dni zastrupili psa Riga s prusko kislino. Radi bi ga pustili živeti še dalje, toda ker je dosegel 19 let in mu je bila starost nadležna, on pa si ni mogel pomagati, so se odločili, da mu napravijo konec. V zadnjem času je uboga para še oslepela in oglušela. Slednji pojav najdemo skoraj vedno pri pseh, ki so učakali svojo dobo. Kar pa je bilo v Rigovem živ- Nespametno gospodarstvo Na Holandskem sežigajo krompir, ker so padca ga letos toliko pridelali, da se boje novega cen »•■ Ijenju interesantnega, ni to, da je učakal za psa naravnost Metuzalemovo dobo 19 let, ampak to, da je bil že pred štirimi leti na tem, da pogine. Vendar so se ga tedaj gospodarji usmilili ter ga niso izročili konjaču, temveč so ga peljali na živinozdravniško kliniko, kjer so se posvetovali s strokovnjaki, kai bi kazalo ukreniti. Živinozdravniki so Riga pregledali in izjavili, da mu menda ne bo pomoči, ker je opešal zaradi starosti. Vendar pa so dejali, da lahko poskušajo na njem zadnje razpoložljivo sredstvo, po-mlajevalno operacijo po Steinaehu. Čeprav niso mogli jamčiti za uspeh, so gospodarji Riga vendarle privolili v ta postopek. In glej, operacija je uspela! Čim je prišel Rigo z operacijske mize, je bil ves drugačen. Postal je živahnejši, renčal je kakor prej v svoji mladosti in tudi apetit je dobil takšen, da ni šel od sklede, dokler je ni pomil z jezikom. Tako je obnovil svoj nekdanji temperament za dve leti časa. In gospodarji so bili veseli, da je tako. No, včasi so bili tudi nejevoljni, kajti Rigo je v pomlajenem stanju uganial tudi predrznosti, kakršnih si ne sme dovoliti pasja para v boljši hiši. Po dveh letih živahnosti pa je začel Rigo spet pešati in zdaj ni bilo več pomoči zoper propadanje. Vsi, ki jim je toliko let bil v veselje, so z žalostjo gledali, kako gre z njim h koncu. Naposled je bil samemu sebi na poti — tedaj ga je uničila pruska kislina. Toda eksempel, ki ga ie Rigo postavil v svojem živi jen >u s nomtaievalno operacijo, bo gotovo vlekel in ni dvoma, da poide po tej poti zdai marsikateri liubiteli osov ki je moral prei opustiti nado na okrepitev svojega ljubljenca, če mu je začel pešati. Holandski listi poročajo o nepričakovanem gibanju, ki se je začelo v buddhistič-nih vrstah na azijskem ozemlju. Zmešnjave na Kitajskem, nemiri v Indiji, oživljeni nacionalizem v holandsko-indski kolonialni državi so povzročili širom Azije silno napetost, ki povzroča velike skrbi tudi evropskim državam. Pančen-lama, duhovnik-beg, najskrivnost-nejša figura Azije, je zapustil svoj samostan v visokem Tibetu ter se podal na poziv kitajskih buddhistov v Peking, da prevzame tam vodstvo vseh buddhističnih vernikov na zemlji. Tako je Pančen-lama prvič v zgodovini lamaizma prelomil z načelom dvojnega napeštva. kajti Dalaj-lama vodi pri vernikih Buddle posvetno in politično oblast. Pančen-lama pa je duhovni oče in gospod. Popolni konsument Newvorški »Comsumers Resarch General Builetin« prinaša dobro oznako popolnega konsumenta, ki mora biti dobro oborožen z opreznostjo in bistroumnostjo, če noče postati žrtev prodajalcev. Moderna prodajna tehnika razpolaga z ogromnimi triki. Pravila, ki naj bi jih upošteval vsak konsument, so naslednja: 1. Kupuj samo tedaj, če si si popolnoma na jasnem, kaj potrebuješ, koliko rabiš in koliko smeš potrošiti. 2. Vprašaj vselej najprej po ceni. 3. Obvladaj se pri razprodajah! 4. Preberi pazljivo listek, na katerem je napisana cena. 5 Odkloni vselej krošnjarje, agente in slične ponujače. 6. Ne kupuj nikdar po telefonu! 7. Ne bodi nikoli prvi. kateremu obesi trgovec novost! 8. Ne kupuj po katalogu! Po teh pravilih sodeč je dosegla tehnika prodajanja že takšno stopnjo, da jo je treba paralizirati s protitehniko kupovanja. To ne velja samo za Ameriko, ampak tudi za Evropo. V 300 letih bo poblaznela vsa Evropa! L. 2139. torej čez dobrih 300 let, ne bo v Evropi niti enega normalnega človeka! To je katastrofalna ugotovitev, ki jo podaja neki londonski statističar. Prišel je do svoje trditve na ta način, da je izračunal, kako hitro napredujejo duševne bolezni. Njegovi računi so baje eksaktni. Mož sklepa: 1. 1859 je prišel en blaznlk na 535 ljudi, 1. 1897 že na 312 ljudi, 1. 1926 pa na 150 ljudi. Ce pojde razvoj človeštva dalje v tej smeri in v tem tempu, bo v naslednjih 44 letih, torej 1. 1977. že vsak stoti Evropejec brez pameti. Na koncu pa vendar izraža statističar željo, da ne bi prišlo tako daleč in da bi se v Evropi ohranilo čim bolj zdravo človeštvo. Eksplozija stratosferae gondole Poročali smo že, da je belgijski fizik Max Cosynr odgodil svoj vzlet v stratosfero. Pri preizkuševanju aparature v gondoli je namreč dognal, da so ga nemški dobavitelji osleparili. Kljub temu pa Je vztrajal konstrukter gondole na tem, da se napravi vsaj poskus ter je trdil, da odgovarja gondola v vsem svojemu namenu. Cosyns je zato privolil v to, da se eksperiment napravi v laboratoriju. Toda površna reparatura se je naščeva-la. čim je nastal pritisk 2 atmosfer, so se na vnanji strani gondole pojavile razpoke in takoj za tem je sledila eksplozija, ki je razklala gondolo na tri kose. Pri tem je bil en delavec ubit, eden pa hudo ranjen. Cosyns je bil v trenutku katastrofe za nekimi vrati in tako ostal nepoškodovan. Nesreča se je primerila v laboratoriju bru-selske univerze, poslopje pa je le malo poškodovano. Švedsko polarno leto švedska polarna ekspedicija ima za seboj zelo uspešno polarno leto. Vodja odprave, ki je bila leto dni na delu, dr. Lind-hom je izjavil švedskim novinarjem, da je popolnoma zadovoljen z doseženimi rezultati. V prvi vrsti je švedska polarna ekspedicija proučevala severni sij. Napravila je več sto posnetkov tega čudovitega pojava. Vrem£noslovni opazovalec je izpustil po trikrat na teden balončke z merilnimi napravami, ki rabijo za proučevanje atmosfere. Ekspedicija je delovala v razmeroma neugodnih okoliščinah. Večkrat je trpela mraz 34 stopinj pod ničlo in samo devetkrat je srebro v termometru preskočilo ničlo. Udeležcnci ekspedicije pa so oili kljub temu ves čas zdravi. Nedavno je prišla k Pančen-lami v Tibet delegacija kitajskih dijakov. Odposlanstvo se je javilo na dvoru mongolskega kneza v vzhodnem Sunitu, kjer se je mudil Pančen-lama in je prosilo najvišjega duhovnega predstavnika buddhističnih vernikov, naj pride v Peking, da reši Kitajsko pretečega pogina. Ta korak je zelo dalekosežnega pomena in kaže, da so vsi azijski buddhisti priznali Pančen-lamo za svojega vrhovnega poglavarja. Narodi in plemena Daljnega vzhoda žive zaradi tega v nekakšni vročici in pričakujejo, da se bo Buddha nanovo učlovečil. V prestolni dvorani nekdanje cesarske palače v Pekingu, kjer je, kakor veli buddhistična tradicija, središče sveta, je sprejel Pančen-lama na stotisoče vernikov iz vseh dežel nebeškega carstva, iz Mongolije in Mandžurije. Med velikimi svečanostmi, katerih se je udeležilo nešteto buddhističnih svečenikov iz vseh dežel v najrazkošnejših oblačilih, je navzei Pančen-lama novo podobo. Prerodil se je v »Amitabho«, Buddho sedanje svetovne dobe, ki so mu pokorne vse sile v 'nebesih in na zemlji. Prost sleherne materije, bo najčistejši bog »Amitabho« očistil in odrešil svet. Amsterdamski »Telegraaf« napoveduje, da stoji Daljni vzhod pred duhovno obnovo, ki lahko pomeni novo dobo v svetovni zgodovini. Pariška poletna moda Kostum oranžne barv e z ovratnikom in za* pestnicami iz črnega usnja ANEKDOTA Polarni raziskovalec Scott je prosil Lloyd Georgea za podporo ekspedicije na južni tečaj. Lloyd George ga je priporočil nekemu imovitemu posestniku. Ko sta se nekaj dni pozneje spet sešla, je vprašal Lloyd George Scotta: »Ali ste kaj dosegli pri njem?« — »Dal mi je tisoč funtov«, je odvrnil raziskovalec, »in mi jih je obljubil še 50.000, če vas pregovorim, da greste z mano, za primer, da vas ne pripeljem nazaj, pa dobim cel milijon.« VSAK DAN ENA V filmskem ateljeju »Gospodična Veranda, ne jokajte tako glasno! Vaše solze se slišijo v mikrofonu kakor pokanje strojne puške!« James OHver Cnrwooti njemu mršavo, zleknjeno telo in Barijevi dolgi zobje so se mu zadrli v debeli vrat in mu z enim samim divjim, renčečim hlastanjem na pol odtrgali glavo od ramen. David je vstal in sredi strašnega prizora zagledal dekle, ki je planilo k njemu. Bila je nepoškodovana; oklenila se ga je z rokami in njene ustnice so spet in spet hlipaje ponavljale: POTENJE NOG preneha takoj, ako poškropimo v čevlje nekaj kapljic eliksira „§tupaf" 1 steklenica Din 20.—. ORONIT proti potenju telesa odpravi neprijetni vonj, varuje obleko in perilo. — Nedosegljivo sredstvo, ki ga potrebuje poleti vsaka dama. — 1 steklenica Din 30.—. KOLONJSKE VODE najfinejše specijalne kompozicije: Papil-lon, Eoy, Chypre, Fougere, 202, Tabac, Reve !! Soir de LJUBLJANA II. — Steklenička 100 gr Din 20.—. SOLNČNE PEGE odpravi naglo in temeljito holandska mlečna krema Uporablja se samo ponoči. — 1 lonček Din 15.- V^gPp^P^JPSS^^r^^r^^rr^^^^^gg^^^^PP ZAHTEVAJTE POVSOD! GLAVNA ZALOGA: NOBILIOR. PARFOMERIJA, ZAGREB. fLIC ZAHTEVAJTE NEPRIJETNE DLAČICE z rok, nog, Izpod pazduhe Itd. izginejo z uporabo Erbol praška. — Enostavno, neškodljivo in zanesljivo. — 1 lonček Din 15.—. 3V80D1 ^■■■HHBBHBn RT Kaj pravi Beograd o Primorju Zla pni nastop Primorja v Beogradu je vladalo med našim športnim svetom precejšnje zanimanje. Vsi so bili radovedni, kako bodo naši fancje odrezali v prestolnici. Evo, kaj pišejo beograjski listi: Vreme« pravi med drugim, da se je od Primorja z ozirom na njegov velik uspeh nad Gradjanskim pričakovalo mnogo več, ne toliko glede same kakovosti igre, koli kor.glede razboritosti, borbenosti in elana. Do -četrtega gola BASKa se te kakovosti pri igralcih Primorja niso opazile. Ko pa je Ljubljančanom pretila katastrofa, so se znajdli in v neobičajno ostrem tempu in živahni igri dosegli dva zaslužena gola, p katerima so zelo popravili slab vtis iz prvega dela igre. V moštvu Primorja, pravi i Vreme", vratar Starec ni opravičil svoje visoke reputacije. Pokazal je sicer dve sli "n dobre obrambne akcije, toda po celokupnem njegovem nastopu se je videlo, da ni vratar od »rase«. Od branilcev je bil Bertoncelj boljši od Svetica. Oba predstavljata samo povprečno branilsko dvojico. Krilska vrsta je zelo gibčna, toda zelo netočna v podpiranju napada. Najboljši je bil srednji krilec Sočan. Zemljak in Boncelj sta bila samo pridna. Napad je imel odličnega strelca Ermana, preudarnega vodjo Bertonclja in prodornega .Juga na desnem krilu. Slapar in Zemljič sta bila manj dobra. V celoti je Primorje zapustilo vtis odpornega moštva, s katerim bo težko igrati v Ljubljani. ^Politika« pravi v svojem poročilu, da so imeli Slovenci v prvem polčasu več od igre. Napad Primorja pa ni znal izkoristiti mnogo ugodnih situacij, niti ne osem kornerjev. ki so jih v tem delu igre streljali. Vendar pa se more reči, da kljub temu napad Primorja ni igral slabo. Gosti so Imeli precej smole pred golom, ker so streljali mnogo, dokaj ostro, toda neučinkovito. Proti koncu drugega polčasa so se razigrali ter dosegli dva lepa gola. Slabši del moštva je obramba, ziasti branilca. Oba branilca sta kriva za tri gole, ker se nista dobro postavljala ali pa ker nista pravočasno startala. Vratar Starec ni kriv niti za en gol. Nekolikokrat je interveniral precej dobro, pokazal pa nI nič posebnega. Primorje je z:Io požrtvovalno moštvo, v katerem je nekaj dobrih igračev, ki ostale zelo nadkriljujejo. Z?!o koristno igro sta pokazala levo krilo Zemljič in desna zveza Erman. Dovolj dober je bil srednji krilec. Primorje igra zelo hitro, največ preko kril. Moštvo je solidna celota. Veliki nedostatek Slovencev je, ua so slnoi tehničarji. Nedeljski športni dogodki v Mariboru Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora Poverjeništvo JLS v Mariboru je priredilo v ok\iru »Mariborskega tedna« v -soboto in v nsdeljo na igrišču Rapida tekmovanje za prvenstvo mesta Maribora za poedincc, ki so se ga udeležili atleti vseh mariborskih klubov, v posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Troskok: 1. Gutmeier (Maribor) 11.75, 2. Stropnik (Železničar) 11.32, 3. Munleišen tRapid) 11.14. TVk 800 m: l. gtrucl (Maraton) 2:17, 2. Kopriva <2) 2:17.2, 3. Jeglič (R) 2:20.1. Krcgla: 1. Rak (2) 1139 2 Vidic (Mrt) 11.38, 3. čelhar (2) ll.3s! Skok ob palici: 1. Fika (Mrt) 3.10, 2. čelhar (Ž) 3 m, 3. Arnuš (2) 2.70. 4X100 m: 1. Rapid 48.4, 2. Železničar 49.1, 3. Mara-tou 51.1. Kladivo; 1. Rudi (Mrt) 31.08 m. 2. Fika (-.irtt 29.82, 3. čelhar (ž) 29.2d. Disk: 1. Čeihar tž) 37 m, 2. Rudi (Mrt) 34.56, 3. tlak fR> 32.69. Skok v višino: I. Arnuš (ž) 1.65 m, 2. Smerdsi (Mrt) 1.65 3. Jeglič (R) 1.60. Izven konkurence je skočil Martini 1.80 m. Tek 1500 m: 1. štru-cl (Mrt) 4:45.1, 2. Jeglič (R) 4:48, 3. Berg-ner 4:49. Kopje; 1. Rudi (Mrt) 46.91, 2. Riharič (M) *0.41, 3. Lozej (2) 39.49 m. Tfk 5000 m: 1. Germovšek (Mrt) 17:24, 2. Stiglic 18:15 Tek 100 m: 1. Stropnik (2) II.7, 2. Miihleisen (R. 11.7, 3. Venutti (Ž) 12. Tek 200 m: 1. Gutmeier (M) 25.5, 2. Stropnik (2) 2f.6. 3 Lešanc 25.8. Tek 10.000 m: 1. Germovšek (Mrt) 37:28.1, 2. gtrucl (Mrt) 3S-19, 3. Kebrič (Mrt) 41: 19.3. 110 m zapreke: 1. Monder (R) 19.3, ž. Gutmeier : 9.6, 3. Smerdel 19.6. Skok v Rriri Ji daljino: 1. Smerdel (Mrt) 5.84, 2. Gutmeier (M) 5.71, 3. Stropnik (2) 5.57. Tek 400 m: 1. štok (2) 56.70, 2. Miihleisen (R) 58.5. Mednarodne propagandne skakalne tekme na Mariborskem otoku Atrakcija pestrega športnega programa »Mariborskega tedna« je bilo mednarodno propagandno skakanje na Mariborskem otoku, ki se je vršilo v nedeljo popoldne. Sodelovalo je 8 gospodov in 2 dami. Prireditev, ki je bila novost za mariborsko občinstvo, je nudila prvovrsten športni užitek. Splošno odobravanje sta želi avstrijska prvakinja gdč. \Vald iz Celovca ter drugoplasirana v avstrijskem prvenstvu gdč. Leimgruber iz Celovca. Tudi gospodje, ki so zastopali avstrijske barve, so pokazali brezhibno znanje. Krono prireditev pa si je priboril naš državni juniorski prvak Branko Ziherl, ki je s svojimi skoki zadivil občinstvo, ki mu je tudi priredilo viharne ovacije. Prav dobro so skakali tudi Ilirijani Priboršek, Skrbinšek in Mlekuš ter sokolski prvak Mariborčan Gala, ki je za svoja izvajanja žel polno priznanje. Mednarodno propagandno skakanje je bilo zaključeno s šaljivimi skoki, kjer se je prav posebno odlikoval inž. Petz iz Le-obna. Organizacija prireditev, ki jih je aranžiral ISSK Maribor, je bila brezhibna, za kar gre zasluga gg. Loosu, Bergantu in Juriču. Zvečer so bila v okviru pozdravnega večera razdeljena darila in diplome. Nogometne tekme Rapid : Varaždinski SK 5 : 4 (1 : 3). Mariborski Rapid je v nedeljo gostoval v Varaždinu ter odigral proti VSK prijateljsko tekmo, ki je končala s pičlo zmago Rapida v razmerju 5 : 4. Maribor ; Svoboda 8 : 1 (1 : 1). V nedeljo se je vršila na igrišču Maribora gornja prijateljska tekma, ki je prinesla belo-črnim visoko, toda zasluženo zmago. Tekma je bila zelo ostra, tako da je moral sodnik g. Jančič izključiti tri igralce Svobode in dva igralca Maribora. Železničar mlad. : Maribor mlad. 4:3 (1 : 3). Tekma za mladinski pokal mariborskega medklubskega odbora v nedeljo dopoldne na novem igrišču Železničarja. Hermes : Primorje. Danes na igrišču Primorja ob 18. Predtekma ob 16.30. Primorje II: Zalog. SK Korotan (Kranj) j SK Elan (Novo mesto) 7:2 (3:1). Kranjčani so zasluženo zmagali nad okrožnim prvakom. Elan jim je bil samo prvih 15 minut enakovreden nasprotnik in je takrat tudi zabil vodilni gol. Drugi gol za Elan je bil avtogol Ko-rotanovega branilca. Takoj po Elanovem vodilnem golu so vso iniciativo prevzeli Kranjčani in stalno ogrožali nasprotnikova vrata. — Rezerva Korotana je to nedeljo gostovala v Lescah in proti tamkajšnjemu klubu zmagala, s 3:0. Danes igrajo Korotanovi juniorji z juniorji ljubljanske Reke. Proslava petletnice obstoja SK Olimpa Olje—Gaberje, združena z njegovim IV. športnim dnevom, bo v nedeljo 3. septembra. Za to proslavo bo organiziral S. K. Olimp nastope domačih atletov v vseh panogah športa, kakor n pr.; nogomet, teki, skoki, rokoborba in boks, s sodelovanjem mnogih povabljenih gostov. Ker je edino omenjeni datum klubu rezerviran za take prireditve v Celju, se vsa društva prosijo za naklonjenost, da bi na ta dan ne organizirala nikakih drugih prireditev. Program proslave, ki bo združena tudi s prodajanjem spominskih znakov, bomo še objavili. MK Ilirija prosi p. n. fotoamaterje, da pošljejo slike nedeljske »Gorske dirke na Ljubelj« v svrho ocene in razdelitve razpisanih nagrad vsaj do 16. t. m. tajništvu MK Ilirije, Miklošičeva cest? 15. ASK Primorie (nogometna sekcija). Paradi tekme s SK Zalog morajo biti danes nh 16. na igrišču: Hvastja. Molk. IJla-ga, Brvar. Strnad, Legovič. Petrič. Race, Sovine, Svetic III., Pupo, Vahen I. in II. /Uradi |ekme s Hermesom pa ob 17.30 v garderobi: Lorecej vtihotapljenega vina zaplenili, po-eg tega pa čaka tihotapce še tudi občutna kazen. KRŠKO. Opažamo, da se posvečuje premalo pažnje pešpotom po krškem mestu in bližnji okolici. Se lani je sresko načelstvo zaprlo vlačilno pot ob Savi, pot ob orehih na sejmišču ln pot ob Savi od korita do bolnice za vsako vožnjo. Žalibog se na prvih dveh potih vozi, kakor pred prepovedjo, posebno neznosno pa je postalo dirjanje biciklistov. Pot proti bolnici se je lepo zravnala, kajti nasutega je bila velika kolocina gramoza, ni pa še do danes vse izgotovljeno in tako je pot za pešce neuporabljiva. Pot na sejmišču (ob rantah) pa se je tako zožila, da je nemogoče hoditi na njej dvema istočasno. Zelo potrebno bi bilo, da se uredi široka cesta vsaj do cerkve sv. Rozalije, odkoder je prekrasen razgled po vsem Krškem polju, kakor tudi, da se deloma razširi pot na Stari grad. Merodajni faktorji morajo v prvi vrsti upoštevati, da je Krško letoviščarski kraj, kjer morajo biti urejena pešpota, Jočena od vo?nih ,poti. Inserirafte v „JUTRU" SOKO PEČI čudovito poceni in dobre U brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino. I s d e 1 u j e: VoJvodjanska Uvnica d. d. Novi Sad 222 se je nocoj smrtno ponesrečil v valovih Ljubljanice. Pogreb se bo vršil 18. t. m. ob 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu in delavnemu nameščencu hvaležen in trajen spomin. V LJubljani, 14. avgusta 1933. FB. STUPICA, trg. z železnino v Ljubljani. Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« »etnpntku SLOVENCI ki potujete v Beograd, ne pozabite posetiti slovenski penzionat Zrinfskoga 16 Dobra domača kuhinja, čiste sobe, nizka cena. Priporoča se 8682 MARIJA JEMC. KOKOŠJE. PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO. S STROJEM CI8CE-NO ta OOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO la FRANKO DOBAVLJA V £. Vajda, (Ca&ovec Telefon 59» 6O, % 4» Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina sa Ufro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din /.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda*, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za rff j W§p /fjifj Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbme za male oglase fe plačati prt predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka kt*ed» 50 par; m naslov* sli it iifrfr p« 8 Din. (1) Pisarniško moč fio mo-žMeti samostojno v esni trgovini in t znanjem lUlijandčine, sprejmem ta-koj. — Ponudbe s prepie-i »pričeval Da oglasni od dtiek »Jutra« pod »3?«. 237S3 1 Kuharico sprejmem k večj-emn gospodinjstvu Da deželi — v stalno s'užbo. Znati mori dobro kuhati im vršiti vsa hišna opravila. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kuharica« 24064-1 Izurjeno pletiljo sprejmem v Zg. Šiški 251 23975-1 Mlado pisarn, moč »možno nemščine in cirilice, »prejme VVallet - Eks-pe«, Gledališka ulica 2. 23936-1 2 pečar, pomočnika ki znata dobro oblagati stene in polagati tlake, iščemo za takoj. Oglasiti se je v pi=arn.i Meterie! d. t o. z., Ljubljana, Tvr-ševa 36. 2-4019-1 i 2 skromni gdč. tapod 18 let, sprejmem kot nčeriki ta m.bu reške damske kapele, e hrano, stanovanjem in 250 Din mesečne .'ače. Prednost iima jo z nbrim glasom in posluhom. Ponudbe e sliko na naslov: J. Njegovan, _ ka-pelniik. Mornarska gostilna — Ti'«t. Boka Kotorska. 240084 Kuharica v*-čina in snežna. srednjih tet, ki bi opravlja!« tudi v.« dniga gospodinjska d»la. dn-bi službo s 1. septembrom pri uradniški dru-i'm na deželi. — Pismene ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj f prvim«. 24005-1 Zmožno gdč. jezikov, i d r a t o, Iščem k dveleitaennu otro-ka. — Ponudbe e prepisi spričeval, referencami in #'iko na gospo direktor G. — Bled, Parikhotel. 24006-1 Trg. pomočnika ! 5 JS e m. ki bi prevzel n« najbolj prometnem kraju pfciijflkega okoliša trgo-vimo Fotrebna gotovina po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljub-!'eni pod »Prevzem«. 2S9S8-1 Kuharico samostojno, srednjih let, z gospodinjsko M o. vajeno vseh hišnih del, sprejmem k trem osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jnt-ra« 24043-1 Kuharice iti dekleta 7.a vsa gospodinjska dela, dobe službo v Šelenburgo-vi ulici 71. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospod:nj-fka pomočnica«. 34039-1 Dekle ra i« hišna dela, ki zna tndi Šivati, sprejmem ta-kot t Ljubljani. Flori jamska ulica St. 16. 24048-1 Kuharica po*ten«. ki b' opravljala v»a hišna dela ter ima resno voljo do de'a in ki je vsestransko priporočljiva iz prejSnje službe, dobi skalno službo. MeseFre plača 300 Din. Ponudbe na nas'ov: Kocjan, pekarna, Trbovlje. 24035-1 Trg. sotrudnik me?aa>e stroke, mlaiSi. vo-jsSčnie prost, vešč slov. in nemščine, dobi stalno rameščenje v meetu na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober prodajalec«. 23984-1 Vzgojiteljico sprejmem k dvema dečlko-ma. v sta-osti 4 in 7 let. Pogoji; znanje slovenskega in nemškega jezika. poučevanje v klavirju, nadziranje šolskih nalog. Znati mora šivati in opravljati slična bišna opravila. — Absolventi ie učiteljišča imajo prednost. Izčrpne ponudbe s sliko ln navedbo zahtevkov na nodružni-ro »Jutru« v Mariboru pod značko »Vzgojiteljica«. 24065-1 Služkinjo ki zna kuhati in druga hišna dela- opravljati, ter ima veselje do vrta, sprejmeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. oddeVk »Jutra« pod »Poštena in zdrava«. 24052-1 Tapet, vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23942 44 Brivskega vajenca poštenega, s primerno izobrazbo sprejme Matija Ivanuša, brivski salon — Ljubljana, Aleksandrova 4 (pasaža). 23978-44 v Pek. vajenca poStenega, pridega i.n močnega tfikoj sprejme Anton Dobovionik, Dobrna pri Celju. 24057-44 TJ Kdocr išče mesto potnika. plača za vsako b>»sedo 50 pa,r; za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Provizij, potnika agilneg-a, za obisk: trgovin Ln gostila, sprejme takoj tvornica živilske stroke. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24085-5 fensmsca Vsaka beseda 90 pu; za daje«je naslov« ali m šifro p« S Din. (2) Samostojen elektrlkar ki M opravljal tudi druga dela, išče službo. Ponudbe na o-g'asni oddelek Jutra ptMj »-Delavec«. 23443-8 Kot prodajalka želim službo v kakršnikoli stroki. Dobro sem veječa vseh trgovskih po«!ov io ravnanja s strankami. Iz-vežbana sem ▼ šivanju, ročnih delih ta Izdelovanju senčnikov. Vešča sem tudi nemščine. Stara sem 21 tet. Grem tudi proti niizki plači. Oenj. ponudbe prosim Da oglasni o«i-deiek »Jutra« pod šifro »Mlada prodajalka«. 23655-2 Gospodična pridna in poštena, z do brim spričevalom, vajena vsega gospodinjskega po-s'a. kakor tudi šivanja — išče službo. Ponndibe na ogl. oddelek »Jutra« poii šifro »Ljubiteljica otrok«. 23982-2 Kuharica »redmje starosti, bi vstopila k orožnikom s 15. septembrom ali 1. oktobrom v službo. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra« «3994-2 Optik pravi mojster, išče nameščanje. Ponudbe n« Jugo-mosse a. d., Beograd — pod »206«. 238T7-2 Ključavničarski pomočnik išče za takoj zaposlen j« — tnidi proti n'®ki plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Priden in pošten 88«. 24007-2 500 Din nagrade dobi tisti, ki mlademu fantu preskrbi čedno in stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24040-2 1500 Din dam tietem-u, ki mi preskrbi službo trg. sluge, skladiščnika. ali v kaki tvornici. Proti jamstvu dam t-udi nekaj kavcije. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten 15«. 24028-2 Mlad gospod po?ten. ki lahko po!o£i 1000 Din kavcije, zmožen italijanščine, sposoben za potnika, tudi v inozemstvu, išče kakršnokoli zaposlenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« peni šifro »Dobra moč 26«. 24044-2 Bivši trgovec želi nameščenje v dellka-tesi ali buffetu. Gre pa t-udi za potnika. — Ponudbe pod anačko »Poštenost« na ogiasni oddelek »Jutra«. 24023-2 Brivski pomočnik mlajši, dober bubi štucer, želi službo. Delal bi nekaj časa samo za oskrbo. Nastopil bi 1. septembra. Cenjene ponudbe n« naslov: Jo«. Pribil. Vojniik pri Celju. 24059 2 za »eaed-o. Oglasi so-eijainega fnačaja po 50 par beseda. Za da janje naslova aLi 7» šifro S Din, oeiroma 5 Din. ftl> Moško kolo malo rabljeno, kupim. — Šelenburgova 6, vrata 8. 23574-11 Korespondent 28 let star. jezikovno Izobražen, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tokoj 19«. 24083-? 89 236 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova »ii za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrulcije, plačajo vsako besedo 50 pa.r; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Kolo nobeni proda Grašek. Mo-earvkova 12. i4018-ll ■zmm Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da 'anje naslov« a! i ja šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. »Weltall u. Menschheit« 4 kmjige v usnju, poceni proda Golob Marij«, Gallusovo nabrežje štev. 29. 240S2-S Enoletni trg. tečaj STD vpisuje dnevno pred poldne. Maribor. Zrinicke ga trg L Zahtevajte pro epekte. 23026-4 Najmodernejše krojenje oblek in perila poučuje v Brežicah J. Ha šek, v inozemstvu iapra fana učiteljica. Vpisovanje dnevmo med 9. in 12. uro. Narodna dom, Brežice. 23989 4 Strokovni tečaj za šivilje se vriH koncem avgusta t Obrtnem domu. I.nforma cije pri Okrožnem odboru, ali J. Denisa, Celje, Raz-laffova 8. 24081 -4 Enoletni trg. tečaj Legat v Mariboru Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje Slovenska ul št. 7 od 10. do 12. in od 5. do 6. 24062-4 Prodam trg. značaj* po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova ali m šifro p« 3 Din. (6) Otroški vozički najmodernejši modeli, trl-cikli. igralni vozički, naj nižje cene. — M. Tomšič. Sv. Petra eeeta štev. 52. 23174-6 Čoln t t paroma vesel prodam za Din 500. Naslov pove 1. odd. Jutra. 23764-6 Sodna prodaja Naprodaj 2 blagajni, pisalni stroj, pisalne mize. omara za spise, stroj z motorjem za mešanje betona, kompletno dvigalo, 5 m* desk z mehkega lesa. Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Benkovič — dr. Ska-berne. Aleksan drova cesta 6. Interesenti z« prodajo pod roko, naj se javijo do 19. t. m. 23985-6 Več praznih steklenic in želez, pečko (.gašperček) malo rabljen, >0 ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £4030-6 Umivalne garniture ie skoraj nove po ni7.ki ceivi naprodaj v palači »Viktorija«, Aleksandrova cesta 4/HI. vrata 15. 24007 6 G. Th. Rctman: Nove prigode gospoda Kozamurnika Otavo stoječo ali pa suho ugodno proda Tušek, Ljubljana, Jurčkova pot št. 55 — (ob Ižanski cesti). 2407S-6 Vrtne stole zložljive, proda Tribuč. Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2«05. 24053 6 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; n dajanje naslov« ali m Šifro pa 5 Din. (IS) Elegantno spalnico iz afrikanske breze, špera-no, zelo ugodno proda Jernej Sitar, špecijalna (Jelavnica za boljše pohištvo, Smihel pri Novem mestu. 24000-12 Av t o+moto Vsak* beseda 1 Din; z* dajanje naslov« aii z* Šifro pa 5 Din. (10) Ali naj potegne za zavoro? Ne, to ni dovoljeno! Počakaj! Saj ni razen njega žive duše v oddeUku... Da, tako Lapravi! Hitro sleče hlače in jih izprha skozi okno. Ali — rrrrr! — kaj je to??? Avtomobile in motocikle svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene, kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ulica št. 11 24038-10 -aK» beseda 1 Din: ea dajanje naslova ali za lifro pa 5 Din. C351 Vsakovrstno zlato fcupoje po najvišjih »ena h CERNE — juvelir Ljubljana, VVotfova ulica 3 Kapital Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. fl6) Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke kupim v ianosu 20.000 Din. Ponudbe na ogl. od delek »Jutra« pod šifro »Gotovina 20.000«. 23715-16 20.000 Din posojila v gotovimi ®iščem za takoj za novo, enonad stropno stavbo, proti dobri vknjižbi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24(H)9-16 Hranilne knjižice Kupujemo ln prodajamo ter na Iste dajemo posojila, hitro ln točno. Poslovni zavod d. d. Zagreb. Zastopnik: Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 24066-16 Iščem sodelujočega družabnika inteligentnega io a^ilnega trgovca, starega do 40 let. s kapitalom najmanj Din 100.100, za trgovsko-iodu-strijsko podjetje, izvanred-nih donosnih izgledov v Ljubljani. Ponudbe s poglavitnimi navedbami pod »Monopol« na oglasno od delek »Jutra«. 24070-16 V najem Vsaka beseda 1 Din; xa dajanje naslova ali la šifro pa 5 Din. (17) Lokal za mehanično delavnico proti osebnem dogovoru odda v najem Sušnik. Tacen 75. 23990-17 Dosmrtno oskrbo pray dobro, dem ženski, ki poseduje do 10.000 Din gotovine in hranilno knjižico 15—20.000 Din. Oskrbo nudi uradniSka družina v lepem trn pritikliina-mi ugodno na.prodaj. Cena po ogledu po dogovoru. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dob iSka-nosmi« 24063-20 Trgovski lokal tudi s stelažami in pultom, nasproti glavnega kolodvora v Kolodvorski u'ici 41 oddam z novembnom. Po-i«ve se istotam. 24012-19 Tiskarno izredno dobro, v Prekmur-ju, s knjigarno im zalogo papirja oddem v najem radi starosti. Informacije daje Ba!kAnyi Ernest — Dol. Lendava. 24003-19 Trgovski lokal v Gregorčičevi ulici št. 12 takoj oddam. 24004-19 Ugodna prilika za trgovce z lesom, kurivom, tesarje, podjetja, ki rabijo skladišče z železniškim tirom, telefonom, pisarno im šupo v Ljubljani, oddem. Nasov pove ogl. oddelek »Jutra«. 240S4-19 Lokal pripraven za manjše obrt ali pisarno, oddam v Mostah, Zaloška 14. 23765-19 Delavnico in skladišče »kupno ali separatno oddem v najem. Naslov po re oglasni oddelek Jutra. 2407119 ILLL Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii »a šifro pa 5 Din. fžl) Sobo in kuhinjo od 15. avgusta naprej oddam za 300 Dim dvema osebama brez otrok. Tt-koj vprašati v mlekarni v Flori.jamski ulici štev. 28. 23974-21 Dvosob. stanovanie parket.ira.no, v sredini mesta, primerno za krojača, šiviljo ali modistimjo, oddam takoj za 750 Dim mesečno. Naslov pove okrasni oddelek »Jutra«. 24036-21 Enosob. stanovanje visokopritlično. čisto, suho, e kuhinjo in pritiklinami takoj oddem. Kodeljevo, nasproti Karmeličank 119. 24015-21 Poceni komfortno stanovanje treh. o-zir. štirih sob, kopalnice, celo I. nadstropje v moderni vili poleg re-mize, prostorno in svetlo, sredi vrta, z balkonom — event. vrtom oddam samo mirni in zanesljivi stranki Pomidhe z navedbo dose-danjego stanovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ločeno«. 24032-21 Dvosob. stanovanje parketlrano, s kuhinjo In kopalnico, oddam takoj ali pozneje v Zeleni jami, Prešernova ulica štev. 15. 24050-21 Več stanovanj e septembrom ali pozneje odda Tribuč. Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605 &4054-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: m dajanj« naslov« a« z* Šifro S Din. (31-a) Stavbni podjetnik išče za september trisobno snažno stanovanje — v centra ali v bližini sv. Jožefa. Ponudbe e ceno pod »Stavbni podjetnik« na oglas, oddelek »Jutra« 24041-21/a Enosob. stanovanje s kabinetom, išče družin* treh odraslih članov za september. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p>d šifro »Spadajoče pod meeto«. 24024-21/a Sobo odda Vsaka besed« G0 par; s« dajanje naalov® aii m šifro t Din. (28) Opremljeno sobo v mestu takoj oddam go spodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23556-23 Komfortno sobo novo opremije-no, oddani. Kocjančič, palač* Vza jemne zavarovalnice. 23755-23 2 prazni sobi v novi vilij vhod » stopnišča, takoj oddam. Lon čareka steza, blizu sv. Jožefa. Joe. Gagel. 23759 23 Opremljeno sobo oddani gospodu. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra« 23996 23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, t vili oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23977-23 Preprosto opremljeno sobo b posebnim vhodom oddam takoj 2 osebama. — Ljubljana, Idrijca št. 6. 23976-23 Dva gospoda preprost« — sprejmem na stanovanje po 100 Din mesečno, ali pa tudi oddam prazno sobo r Cegmarjevi ulici St. 4, dvorišče — blizu bolnice. 23983-23 Sobo * posebnim vhod."®, od dam 1 ali 2 osebama v 3p. Šiški, Kamniška 22. 21075-23 Opremljeno sobo s pose-b. vhodom in elek-triko oddam na Mestnem tTgu St. 17/11. 24073 23 Opremljeno sobo solnčo, s posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama — bliru tramvaja poceni oddam v Sp. Šiški, Černe tova 31/1-4. 24046-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v centru mesta oddamo takoj v Židovski »tezi štev. 4/OT. 24079-'S Opremljeno sobo s poeeb. vbodom in e>k-triko takoj oddam stalnemu gospodu. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24069-23 Šivilji oddam separirano »obo v Spodnji Šiški, Jezerska 4. =4049-23 Opremljeno sobo čisto, oddam takoj poleg Tabora ženski osebi. Vr-hovieva štev. 9/1, desmo. 2405,1-23 TjrrT'' Vsaka beseda 50 pa-r: m dajanj« naslova ali n šifro 4 Din. (ž3-a) Veliko prazno sobo t posebnim vhodom, iščem v sredini mesta za eep tember. Ponudbe n« o.gl. oddelek »Jutra« pod šifro ►Z navedbo cene« 24072-28/» Dijaške sobe Vsak« beseda 60 par; sa dajanj« naslov« »Ii z* šifro 3 Din. (22) Dijaka enega ali dva, pridna, sprejmem. — Separlrana soba, kopalnica, nemška ln francoska kon-verzaclja, vestno nadzorstvo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 23938-22 Dva dijaka »prejme fina družina ▼ sredini mest* r lepo opremljeno »obo, 1 vso osikrbo. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor«. 23562 22 Dva dijaka erodmješolca sprejm« uči teljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nad zorotvo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23604-25 Več dijakov sprejmem v vso oskrbo. Istotam oddam tudi separirano sobo t uporabo kopalnice. Ne botiinik — V. nadstropje. 23650 22 Dijake ve« oskrbo in skrbno nadzorstvo sprejme učiteljska družina. Pomoč pri učenju, klavir, center, vrt. Naslov v ogla,snem oddelku »Jutra«. 23829-22 Dijakinjo sprejme boljSa drufflna v vso oskrbo v centru Celja Klavir in nemška konver-zacija na razpolago. Na-siov pri podružnici Jutra v Celju. 24056-2^ Dijake v ve o oskrbo v b'ižini srednje telin. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23874-22 Elegantno sobo strogo separirano. oddam na Mir ju, Marmontova 27. 23991-23 Separirano sobo lepo opremljeno, oddam v Pošto jraski ulici štev. 20. 23980-23 Elegantno sobo z eno ali dvema posteljama. posebnim vhodom in kopalnico oddam na Cankarjevem nabrežju št, l/I. Informacije daje h:šnik. 23996-23 Tri dijakinje s fino osikrlbo, nemščino, nadzorstvom in souporabo kopalnice, v separirano so bo po zmerni ceni sprejme boljiša rodbina ▼ centru. Suh, Stari trg 28/11. 2399:-22 Dijake z veo oskrbo sprejmem v centru. — Najmodernejši komfort in zmerna cena. Nas-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24016-22 Dve dijakinji sprejmem v zračno In sol črno sobo. 1 vt-o oskrbo Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra«. 24068?° Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke in obrtne šole. Pomoč pri učenju brezplačna. Ne.slov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 24048-22 Dijaka aiiješolca. eprejme v vso oskrbo boljša družina, k sinu četrtošolcu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23997-22 Vsaka »eseta 1 Din: ia dajanj« nasiov* ali za šifro oa 5 Dm. (29) Kdo posodi pletiini stroj št. 10, proti mesečni odškodnini. Alešovec, Cankarjevo nabrežje. 23995-29 Vsaka b«se4"« 24037-14 Vsaia boseda 1 Din: za dajanj« naslova aia za šifro pa 5 Din. (37^ m im M O n T Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifro pa 8 Din. (281 Ura z verižico je bila izgubljena med Vrhniko im Vičem. Pošten najditelj naj obvesti og). oddelek »Jutra« pod šifro »Ura«. 24080-:'^ Drva la premog pn IV. SCUUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 29nI Najnovejši modeli dvo-kcrfes, otroških ta igralnih vozičkov, prevoznih tricflkljev, motorjev ta šivalnih strojev. Velika, Izbira. Najnižje cena. Ceciki franka LJUDSKI SAMOPOMOČI v Mariboru se podpisani iskreno zahvalim za izplačano podporo po smrti g. Jožefa Grubiča in to prekoristno ustanovo vsem priporočam. 8725 Brezina, dne 11. avgusta 1933. JOŽE ŽERJAV. ZAHVALA Vsem, ki ste izkazovali ljubezen, dobroto in spoštovanje našemu predobremu, nad vse skrbnemu možu in očetu, gospodu LJUDEVITU FATURJU v življenju, v bolezni in na zadnjem potu, vsem, ki ste tolažili njega in nas v najtežjih dneh, ki ste mu nanosili cvetja v slovo, izrekamo najprisrčnejšo in tisočero zahvalo. Bog vam bodi plačnik! V Ljubljani, dne 14. avgusta 1933. Globoko žalujoči: JULIJA in JULKA FATUR m 8728 v imenu vseh sorodnikov. Nerazumljiva usoda nam je nenadoma iztrgala našega nad vse ljubljenega, srčno dobrega moža, očeta, oziroma brata, gospoda JiarGa «:■ Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoii Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aioj2 Novak. Val 9 Ljubljani.