Mladini več nacionalne literature Ob mladinskem romanu tov. Arnošta Adamiča: »Dva mimo smrti«. Vsakdo priznava velik vpliv dobre knjige na čitatelja, zlasti še na mladega človeka. jNIaše mlladinske knjižnice se polnijo povečini le s pravljičnimi motivi. Novi čas pa zahteva takih knjig, ki so zajete iz naše zgodovine. ki naj prikazujejo mladini vso ifrnjevo pot tistih. ki so pripravljali temelje današnji veliki Jugaslaviji. Takih knjig pogrešamo in iz tega razloga so naši stanovski tovariši s severne meje stavili zahtevo na naši zadnji učiteljsiki skupščini: Več nacionalne literature v roke naši mladini! Zanimivo je, da so pokazdi na to prevažno plat v literaturi in učiteljskega udejstvovanja sploh. nasi »severnjaki«, ki lahko pobližje spoznavajo in vidijo, kako vrši njih sosed z dobro knjigo narodnostno propagando. Da mu je taka knjiga najbol.jše sredstvo — o tem ni dvoma! * Za božič sem prejel zanimivo darilce. Tov. Netko Adamič, učitelj v Zagorju je iz- dal mladinski roman. V samozaliožbi, prosim. V teh časih. ko se bore z izdajanjem knjig celo preizkušene književne založbe in tiskarnc izda podfeželski učitelj ob lastnem riziku 112 strani debelo, lično knjigo. * Roman, ki jc namenjen mladini, pritegne tudi odraslega čitatelja. Jaz sem ga prečital v prvem zamahu. V zgodbi prikazuje avtor usodne dneve srbskega naroda, ki je moral zapustiti pred sovražnim navalom domovino iin je ves skruše>n prehodiil pot preko Albanije. Na lvrifu pa so se srbske čete osvežile in si opomogle. Lju*o so se vrgle nato v obrambo domovine pri Solunu in so junaško pregnale svoje zatiralce in rešile domovino. V ta okvir je spravil ,pisatelj zgodbo dečka Jove Jovanoviča iz Prizrena, ki je zbežal s svojo materjo — oče mu je že padel pred meseci — in z ostalo množico nesrečnikov. V zasneženih albanskih planinah je izgubil mater. njega pa so rešili v skromni albanski vasi. Tam ga je vzel pod 6treho mladi pastirček Suljo. Zdaj pride na dan, da Suljevi in drugi poznajo begunčkovega očeta. Mesar Jovanovič je pred loti v samoobrambi ubil SuIjovega očeta, ko mu je ta hotel oropati drobnico. ki jo je gnal z albanskega scjma. Lepo je razpredel pisatel.j albansko krvno maščevanje. Suljo se bori proti zahtevi domačih, da maščuje očetovo smrt s krvjo mladega Jovc. Oba famtička uideta zato z doma in bežita preko albanskih gora, kodor sc pomika evakuirana Snbiia. Krasen je moment, ko sreča Jovo svojega starega kralja Petra I. na ztiam Planini smrti. Jovo in Suljo stopita na Krfu v četo starega junaka Marka, rter se vneto borita na solunski fronti. Po končani vojni odideta oba mlada iunaka na Suljev dom. koder na 6večan način skleneta pobratimstvo in je s tcm ovržen maidež z Albančevega rodu, ki je postal osramočen zato, ker* Suljo ni maščeval očetove smrfi. , Jovo poroči nato Suljevo sestro Fra in ljubezen dveh mejašev je podkrepljena še z rodbiniskimi vezmi. Zgodba romana je napeta, .saj ic napiean zelo fantastično. Prav lepo je napisano poglavje, kjer se bori Suljo s seboj. Pa mladi iunak prcmaga zver v sebi in opusti misel na maščevanje, ter se stavi ves v službo prijaitelja Jove. Knjjga bo služila vnetemu učitelju kot razredno štivo ter bo pripomočdk za zgodovinski pouk, pot ki sta jo napravila Jovo in Suljo pa bodo šolarji prav radi iskali na zemljevidu. Jezikovno je roman zek> izpiljen. V vsem sem opazil le troje napak, ki jih ima na vesti tiskarski skrat. Na dveh, treh mestih mi niso bili všcč vmesni stavki, koder so vejice popolnoma odveč. Avitor bi prav lahko rabil za malenkostno število tujk naše bescde. kakor na primer: fini živalski nagon, hero.jstvo. Knjiga bi na svoji zunanjosti precej pridobila. če bi bila tiskana na boljšem papirju. Razumljivo je, da so čestokra* micialke okrašene, to povzdigne zunaTijost knjige. Ne razumem pa, čemu je tiskaTna vsako prvo vrsto v novem pogravju stavila z velikimi začetnicami. Naslovno stran je okrasil Stanc Taufer, ki je takisto Zagorjan. kakor pisatelj romana. Knjigo pa je tiskala Blasnikova tiskama v Ljubljani. Mladinski roman: »Dva mimo smrti« Je nad vse važna knjiga ki je izšla v paslednjem času za našo mladino. Prav nobena šolarska, sokolska in druga mladinska knjižnica bi ne smela biti brez nje. Vsakdo bi jo moral čitati, da bi se .poglobil v Golgoto srhsikega naroda in v nicgovo Vstajenje. ki nas je združilo v širno domovino od Triglava pa do Vardarja. Jože 2upančič.