POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 24. APRILA 1958 Leto X — Štev. 16 Cena din 10.—
17. OBLETNICA
OSVOBODILNE FRONTE
27. aprila 1941 je bil rojstni dan Osvobodilne fronte. Težko si je danes predstavljati prve dni okupacije, če tega nisi sam doživel. Koliko odločnosti in junaštva, koliko politične zrelosti je bilo potrebno takrat najbolj zavednim predstavnikom slovenskega ljudstva, da so se sestali sredi okupirane Ljubljane in pod vodstvom KP sklenili, da te bo slovenski narod z orožjem v roki uprl mnogo močnejšemu fašističnemu okupatorju ter se boril do končne zmage is osvobojenja.
Seme je padlo na plodna tla. OF se je širila, pridobivala je nove in nove borce, prirejala demonstracije, širila naš tisk pod najtežjimi pogoji in zbirala pomoč za partizanske borce. Skratka: združevala je vse poštene delovne ljudi. Padlo je mnogo žrtev, toda smoter — svoboda in socialno osvoboje-je — je bil dosežen.
Osvobodilna fronta je zvesto razvijala rast mlade države; še so bili potrebni napori, toda žrtve ne več. Iz razvalin je začela rasti lepša, nova ljudska država. OF se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnih ljudi — v zvezo ljudi, ki zavestno gradijo socializem; ta
zveza ima oblast resnično v svojih rokah. Delavsko in družbeno upravljanje je danes tista oblika delovanja, katerega mora SZDL zavestno utrjevati in širiti, da bi tako čimprej ustvarila pogoje za lepše življenje slehernega delovnega človeka. To pa so velike naloge, ki jih bo SZDL morala temeljito in odločno uresničevati še vrsto let.
Naj živi 27. april — spomin na naš upor in kažipot v lepšo bodočnosti
O 88-letnici rojstva Lenina je spregovoril Svetozar Vukmanovič
Začel se ge VII. kongres ZKJ
Kongresu prisostvuje blizu 2000 delegatov in več sto gostov. Kongres je počastil spomin Borisa Kidriča in Moše Pijada ter vseh umrlih članov Zveze, posebna delegacija pa je položila venec na grobnico narodnih herojev — Josip Broz Tito je poročal o nalogah komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije
Po uvodnih besedah' generalnega sekretarja tov Josipa Broza Tita so vsi v dvorani vstali Ln zapeli Internacionalo. Spomin umrlih revolucionarjev Borisa Kidriča in Moša Pijade, članov Izvršnega komiteja CK ZKJ, je počastil Kongres z enominutnim molkom. Razen tega ie izbral Kongres posebno delegacijo, ki je v počastitev spomina vseh borcev, padlih v NOV in v socialistični revoluciji, položila venec na grobnico Narodnih herojev v Ljubljani.
Zatem so člani delovnega predsedstva ob burnem ploskanju zasedli svoja mesta. Sveto-za Vukmanovič-Tempo je nato spregovoril o velikem revolucionarju, mislecu Vladimirju
Generalni sekretar ZtJ tov. Josip Broz-Tito
Iljiču Leninu, ki se je rodil na današnji dan pred 88 leti. Ob koncu svojega krajšega nagovora je tov. Vukmanovič zaključil: — Tovariši in tovarišice, naj tudi ta naš VII. kongres poteka v ustvarjalnem leninskem duhu ob 88-letnici Leninovega rojstva.
V dvorano je prišla skupina ljubljanskih pionirjev in pionirk. Eden izmed pionirjev je sporočil kongresu pozdrave svojih sovrstnikov.
Na predlog delovnega predsedstva so nato delegati sprejeli dnevni red kongresa.
1.	Naloge Zveze komunistov Jugoslavije v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične izgradn je Jugoslavije — referent tovariš Tito.
2.	Poročilo Centralnega komiteja o delu ZK Jugoslavije in referat o organizacijsko-poli-tičnih nalogah ZK Jugoslavije — referent Aleksandar Ranko-vič.
3.	Poročilo centralne revizij-' ske komisije ZKJ.
4.	Program ZK — referent Edvard Kardelj.
5.	Spremembe in dopolnila statuta ZKJ — referent Moma Markovič.
6.	Resolucija VII. kongresa o bodočih nalogah ZK Jugoslavije.
7.	Volitve centralnega komiteja in centralne revizijske komisije ZKJ.
8.	Razno.
Za tem je podal tovariš Tito obširen referat, v katerem je zajel i ocenil zunanjepolitične dogodke in naš politični ig družbeno-gospodarski razvoj.
Da naši bralci ne bi prejeli časopisa z zamudo, smo bili primorani objaviti samo nekaj izvlečkov iz referata generalnega sekretaria ZKJ tovariša Josipa Broza-Tita. Obširnejše gradivo o delu kongresa bomo objavili v prvomajski številki.
izvesti vse priprave za volitve in same volitve. Razen tega je uspelo vaškim odborom SZDL utrditi stike s posameznimi družbenimi organizacijami, kar se je odražalo v množični udeležbi članov teh organizacij pri volitvah. Najbolj je to sodelovanje uspelo v gasilski organizaciji.
Za tem so razpravljali na seji o čim večji aktivizaciji vaških odborov SZDL, za kar so sprejeli nekaj bistvenih sklepov.
-jm
POZDRAV SOBOCANCEV
VII. KONGRESU
V ponedeljek zvečer je bila soboški kino dvorani uspela proslava, združena s koncertom v počastitev VII. kongresa ZKJ Ljubljani. S proslave so delovni ljudje Sobote poslati tudi pozdravno brzojavko delegatom na kongresu; v njej so med drugim izrazili svojo pripravljenost, da se bodo v prihodnosti še odločneje borili za socializem — po smernicah, ki jih bo začrtal zgodovinski VII. kongres naše Zveze komunistov.
Združena pevska zbora soboške DPD »Svoboda« in MKUD »Štefan Cvetko« z gimnazije sta v uvodni proslavi zapela ob spremljavi orkestra DPD »Svoboda« in pod vodstvom prof. Močana »Internacionalo« in pesem O. Danona »Zastava Partije«, recitacijski zbor MKUD »Štefan Cvetko« je recitiral pesem Jiri Wolkerja »Balada o kurjačevih očeh«, o pomenu VII. kongresa Zveze komunistov za naše delovno ljudstvo pa je govoril sekretar ObK ZKJ Jože Vild.
, V drugem, koncertnem delu programa sta nastopila Zdenka Novak in orkester soboške »Svobode« pod vodstvom prof. Gruma. Pianistka Zdenka Novak je zaigrala na klavirju 15 variacij s fugo v es duru L. van Bee-
SKUPNA SEJA OK ZKS IN 00 SZDL
VOLITVE - MNOŽIČNA MANIFESTACIJA POMURCEV
V SOBOTO JE BILA SKUPNA SEJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS IN OKRAJNEGA ODBORA SZDL. RAZPRAV-t LJALI SO O NEDAVNIH SKUPŠČINSKIH VOLITVAH IN 90-LETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA V LJUTOMERU. SEJI SO PRISOSTVOVALI TUDI SEKRETARJI OBČINSKIH KOMITEJEV. KOT GOST PA LJUDSKI POSLANEC BORIS KOCJANCIC. PRIPRAVE NA VOLITVE IN SAME VOLITVE JE ANALIZIRAL PREDSEDNIK OO SZDL
FRANC ROGL.
Nedavne skupščinske volitve so bile ena najbolj uspelih množičnih manifestacij prebivalcev našega okraja. To potrjuje med drugim čez 1000 predvolilnih sestankov. Osnovne or-
ganizacije SZDL so pokazale pri volitvah popolno aktivnost, ki se je odražala v udeležbi na predvolilnih sestankih. Skupno je sodelovalo na predvolilnih sestankih čez 75 odstotkov vo-
livcev. Splošna ocena volitev kaže, da take udežbe doslej še nismo dosegli.
V	predvolilno delovanje so bile vključene tudi žene, ki so imele v času pred volitvami 52 večjih posvetovanj. Največ, kar It, jih je bilo v radgonski občini. V ostalih občinah so organizirali po eno ali dvoje takih sestankov žena. Skupno se je udeleždo omenjenih zborovanj čez 2500 volivk.
V	času pred volitvami je bila močno razgibana tudi mladina, ki se je udeleževala predvolilnih sestankov v večjem številu kot običajno. Mladina sama se je zbrala pred volitvami na devetih zborovanjih. Neposredno pred volitvami je bilo še nad 20 občnih zborov KZ, na katerih so med drugim razpravljali tudi o skupščinskih volitvah. Razen tega so bila večja zborovanja volivcev v M. Soboti, Liutomeru, Lendavi, Radgoni, Beltincih itd. Vse to potrjuje, da so bili volivci vsestransko aktivni skoraj v vseh krajih Pomurja.
Na zborih volivcev so največ razpravljali o problemih ožje komunalne skupnosti. Tu in tam
so govorili tudi o gospodarskih akcijah v občini, manj pa o gospodarskih smernicah in uspehih zveznega pomena. O tem zadnjem so največ govorili kandidati. Na Goričkem so posvečali precej pozornosti elektrifikaciji, a v obmurskih krajih so najraje razpravljali o rfegulaci-ji Mure. Zanimali so Se tudi za sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci, pri čemer se je pokazalo, da še marsikje kmetovalci niso seznanjeni z vsebino tega sodelovanja.
Povsod so bile priprave za volitve dobro opravljene. Živahnost je povečalo še tekmovanje med posameznimi volišči oziroma osnovnimi organizacijami SZDL.
Nekateri vaški odbori SZDL so pridobivali v predvolilni kampanji nove člane. Tokrat so bili bolje kot na jesenskih volitvah v občinske ljudske odbore urejeni tudi volilni imeniki.
Glede udeležbe pri volitvah so se najbolj odrezali v marijanski občini, kjer so dosegli 98,7 odstotno udeležbo. Na drugem mestu je radgonska občina s 97,6 odstotno udeležbo. V ostalih občinah je bila udeležba za malenkost manjša. Med dobre volilne enote smemo prištevati v beltinski občini Lipov-ce, med slabše Bistrice, Ganča-ne in Melince, v radgonski občini med dobre volilne enote skoraj vsa volišča v Apaški kotlini, v lendavski občini Dol-govaške gorice. Kot in Naselje »Nafte« med slabe Rankovce, v ljutomerski občini med dobre Radoslavce in Globoko, med slabše Vogričevce in še nekatere druge kraje. V murskosoboški občini so bila med najboljšimi volišča v Satahovcih, Pe-trovcih in Markovcih, med slabšimi pa volišče v Peskovcih in še v nekaterih drugih krajih.
Da je bila udeležba pri volitvah dobra, gre v glavnem priznanje vaškim odborom SZDL, ki so znali samostojno
Proslava ob 90-letnici I. slovenskega tabora v Liutomeru
Osrednja politično-kulturna manifestacija Pomurja
Naglo se bliža Praznik mladosti in začetek proslavljanja 90-letnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru. Uvodne prireditve v ta praznik vsega Pomurja bodo v znamenju proslavljanja Dneva mladosti in II. občinskega praznika v Ljutomeru, zaključna prireditev z velikim političnim zborovanjem, ki bo letos 1. junija v Sršenovem logu, na mestu, kjer je bil pred devetdesetimi leti I. slovenski tabor ob udeležbi 8.000 narodno se prebujajočih Slovencev, pa naj bi bila osrednja pokrajinska politično — kulturna manifestacija z vseslovenskim obeležjem in poudarkom na uspehih, ki jih je naša pokrajina dosegla v povojni socialistični graditvi. Prireditelji pričakujejo, da se bo na tej osrednji prireditvi zbralo najmanj toliko ljudi, kot jih je bilo navzočih na zgodovinskem shodu. Udeležbo je treba zagotoviti iz vseh pomurskih, bližnjih slovenjegoriških in podravskih občin. Osrednja proslava naj bi še bolj zbližala in povezala prebivalce obeh bregov Mure.
Kakor so ugotovili na sobotni skupni seji OK ZKS in OO SZDL v Murski Soboti, si ta prireditev tudi zasluži tolikšno pozornost pomurske in slovenske javnosti, saj sta oba pripravljalna odbora s pododbori, ki imajo določene naloge (ljutomerski in mariborski) vložila že doslej mnogo truda in organizacijskih sposobnosti, da bi prireditev s pestrim in vsebinsko zajetnim programom zares uspela, rešila pa sta še vrsto drugih vprašanj, ki so v zvezi z dostojnim sprejemom gostov iz vse Slovenije (promet, prehrana, razvedrilo itd.) Zato ne bi bilo prav, če bi proslavljanje tako važnega dogodka ostalo ozko zakoličeno zgolj v mejah ljutomerske občine, saj so dogodki (I. slovenski tabor, množična demostracija pod vodstom Partije proti predvojnemu pro-tiljudskemu režimu itd.), katerih se bomo takrat, spominjali, močno odjeknili tudi po vsej Slovenije. V teh dogodkih so so-
delovali prebivalci obeh bregov Mure in se je že tedaj v akcijah manifestirala usodna povezanost in solidarnost prleškega in prekmurskega delavnega človeka.
V znamenju te zgodovinske povezave bodo tudi številne prireditve (literarni večer, na katerem bodo nastopili ugledni in uveljavljeni domači književniki — Miško Kranjec, dr. Bratko Kreft in drugi — poleg mlajše generacije literarnih ustvarjalcev, razstava književnosti in upodobljajoče umetnosti pomurskih avtorjev, razstava dokumentov in gradiva iz NOB itd.). Prleška metropola bo tokrat doživeta še vrsto drugih prireditev okrajnega pomena: nastop združenih pihalnih godb in pevskih zborov, telovadni nastop, prireditve pomurskih tabornikov, nastop gasilcev iz Pomurja in sosednjih hrvaških krajev itd. V tednu proslav bosta gostovala v Ljutomeru tudi umetniška ansambla ptujskega in mariborskega gledališča,
prvi z redno abonmajsko predstavo, drugi z dramo »Dnevnik Ane Frank«.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Sršenov log — prizorišče /. slovenskega tabora v Ljutomeru
thorna, orkester »Svobode« s solistkinjo Zdenko Novak pa F. Chopina — Koncert za klavir in orkester.
Dvorana je bila napolnjena in Sobočanci so tudi s tem pokazali svoje veliko zanimanje za YII. kongres, njegovo delovanje in sklepe, ki bodo začrtali nadaljnjo pot socialistični graditvi v naši deželi Zadovoljil jih je tudi skrbno pripravljen umetniški program.
Kongresu prisostvujejo delegati Komunistične partije Danske, Komunistične partije Norveške, Azijske socialistične konference, Socialistične partije Japonske, Fronte narodne osvoboditve Alžira, Socialistične partije Italije, Delavske partije Švice, Socialistične partije Čila, Narodne unije Kameruna, Istiklala (Maroko), Združene delavske partije Izraela (MAPAM), kot opazovalci pa prisostvujejo kongresu predstavniki Komunistične partije Indonezije, Komunistične partije Italije, Komunistične partije Tunisa, Nacionalne Unije združene arabske republike, dalje opazovalci komunističnih in delavskih partij ZSSR, Vietnama, Poljske, Madžarske, Mongolije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije in Romunije.
IZ REFERATA GENERALNEGA SEKRETARJA ZKJ TOV. TITA NA VII. KONGRESU
O notranjem družbenem razvoju in vlogi komunistov
Tovariši in tovarišice!
Obdobje od VI. kongresa do danes se odlikuje z zelo različnimi oblikami nadaljnjega razvijanja in izpopolnjevanja naše socialistične družbene stvarnosti Ta proces teče v skladnosti z našimi materialnimi možnostmi in s stopnjo razvoja socialistične zavesti v naši deželi Prav tako pa tudi zunanji čini-nitelji subjektivnega in objektivnega značaja niso bili brez vpliva na hitrejši ali počasnejši proces tega razvoja. V zvezi s tem je razumljivo, da smo v tem razvoju zadevali na razbe težave, ki smo jih morali prebroditi, da bi šli naprej. Potrebno je bilo mnogo truda, sa-mozatajevanja in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi, da smo v tem obdobju tudi navzlic vsem težavam dosegli tako pomembne uspehe pri graditvi industrije in ekonomike na sploh ter v nadaljnjem izpopolnjevanju našega družbenega sistema. Prvenstvena vloga pri obvladovanju. težav na raznih področjih naše družbene dejavnosti pripada Zvezi komunistov in Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije. Brez njunega vztrajnega zavzemanja za to stvar si ne bi mogli niti zamisliti takega poleta in vztrajnosti delovnih ljudi ter takšnih uspehov, kakršne smo dosegli v tem obdobju v izgradnji socializma v naši deželi.
K temu je mnogo pripomoglo tudi to, da je dobila na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije vloga komunistov v razvoju naše socialistične skupnosti kvalitativno izpremembo. V prehodu z državno-centralistič-nega upravljanja na decentralizacijo na različnih področjih družbenega razvoja je moralo biti tudi delo komunistov vskla-jeno s temi izpremembami, kajti v tej višji razvojni stopnji družbenega razvoja dobiva diktatura proletariata novo, bolj demokratično in širšo vsebino, ker se je stopnja socialistične zavesti v množicah delovnih ljudi ne le povečala, temveč tudi razširila, medtem ko je razredni sovražnik izgubil svojo odporno moč.
V začetni fazi izgradnje naše nove družbene skupnosti so ob-
stajali Činitelji, ki so igrali negativno vlogo in so bili velika zavora v našem razvoju. To so bili v prvi vrsti precej močni ostanki starega družbenega, kapitalističnega sistema. Ljudje s starimi pojmovanji, ki so bili tudi osebno prizadeti so uživali podporo inozemstva in so na razne načine nudili odpor razvoju nove družbene ureditve v naši deželi. Proti tem elementom je morala obstajati sila in to so lahko uspešno izvajali samo komunisti na čelu delavskega razreda in delovnih kmetov, ki so dali v osvobodilni borbi in ljudski revoluciji na vseh bojiščih s svojo krvjo dokaz svoje zvestobe novi družbeni ureditvi — socializmu. Razen tega smo podedovali izredno veliko zaostalost, industrijsko in v drugih pogledih, v vojni porušeno deželo, pomanjkanje materialnih sredstev itd. Vse to je zahtevalo trdno centralistično vodstvo, da bi prišli do prvih temeljev socialistične graditve. Tudi tu so komunisti odigrali odločilno vlogo voditeljev in činiteljev sile, kadar je ta sila bila potrebna. Toda, ko so narasle materialne sile in kose je okrepila in razširila zavest, tedaj je takšna vloga komunistov postajala zavora pri delu, ker je zavirala razmah pobude množic ter je bilo zato potrebno spremeniti delo in vlogo komunistov v nadaljnjem razvo-
ju. Komunisti so morali opustiti metode zapovedovanja, morali so preiti k reševanju vzgojnih nalog In k praktičnemu vodstvu na terenu — v tovarnah, raznih ustanovah itd., ker so se tu v praksi reševale ter se tudi danes rešujejo težave in poglavitne naloge, ki zahtevajo spretnost, vztrajnost ter pžortvoval-nost komunistov.
Ali so vsi komunisti takoj po VI. kongresu doumeli potrebo po tej novi smeri in načinu svojega dela? Ne, niso tega doumeli. Skoraj dve leti po tem so še bili primeri, ko se ljudje niso znašli, kar je še povečalo Djilasovo revizionistično tolma-
čenje sklepov VI. kongresa o nadalmjem razvoju v naši deželi. Nastala je določena zmešnjava v glavah dela komunistov, ki so menili, da je demokratizacija cilj sama sebi, pa čeprav bi šlo to na škodo socialistične graditve, a ne višja oblika družbenih, socialističnih odnosov. Toda, kakor hitro je bila ta slabost premagana in kakor hitro so komunisti našli svoje pravo mesto, so se takoj pokazali velikanski uspehi na vseh področjih naše družbene dejavnosti. Usmerjajoča vloga in praktično delo komunistov imata prvorazredni pomen pri mobilizaciji in aktivizaciji naj-
širših množic naših delovnih ljudi v izgradnji naše dežele. Iz tega torej izhaja, da vloga komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične družbe tudi danes ni nič manj pomembna, kakor je bila v prvih začetkih izgradnje po vojni, kakor je to zatrjevala skupinica ljudi na čelu z Djilasom. Revizionistične in anarhistične blodnje tega re-negata so šle za tem, da bi se likvidirala ne le vlo a komunistov, temveč tudi Partija kot organizirana vodilna sila. Razen tega je danes popolnoma jasno, da je šel on, naščuvan s strani nekaterih krogov od zunaj in sporazumno z njimi, za tem, da bi se ponovno vzpostavil večstrankarski sistem ter restavriral kapitalizem v naši deželi.
Takšna zamisel se je lahko rodila samo v glavi pokvarjenega ali znorelega človeka, nikakor pa ne v glavi človeka, ki pozna našo stvarnost. Ogromni uspeh v industriji v kmetijstvu in na drugih področjih socialistične graditve, ki smo jih dosegli t zadnjih letih, kakor hitro so se komunisti znašli in se pravilno usmerili v svojem delu, potrjujejo ugotovitev o izrednem in odločilnem pomenu vloge komunistov v procesu socialistične graditve. In to ne le z vidika industrializacije in vsestranskega razvoja civilizacije — ker to v določeni meri delajo tudi nesocialistične dežele — temveč še bolj v pogledu ustvarjanja pravilnih družbenih socialističnih odnosov ter celotne socialistične preobrazbe.
Iz poglavja: "Naš gospodarski razvoj od 1952 do 1957"
Sprememba v naši gospodarski politiki — bila je v tem, da smo preusmerili investiranje s težke industrije na predelovalno in v kmetijstvo, zatem pa začeli obnavljati in širiti tisto industrijo, ki smo jo že imeli — je v prav kratkem času rodila ugodne rezultate. V marsičem se je povečala izbira in kvaliteta blaga za široko potrošnjo in zboljšala njegovi kvaliteta. Kadar dandanes na velesejmih ogledujemo naše raznovrstno blago ali tehnične pripomočke ter jih primerjamo s tujimi, smo prav res lahko za-
dovoljni s kakovostjo naših proizvodov. Zdaj naša industrija v glavnem že lahko zadovoljuje naše potrebe, in sicer tako kar zadeva opremo kakor tudi reprodukcijski material in proizvode za osebno potrošnjo.
Obseg naše celotne industrijske proizvodnje je bil ob koncu leta 1957 za 3,1 večji v primerjavi z letom 1939. Jugoslavija proizvaja zdaj v primerjavi z letom 1939: 5.3-krat več električne energije, 2.5-krat več premoga, 4,5-krat več jekla, 6-krat več cinka, 2.2-krat več cementa, 5-krat več umetnih
gnojil; proizvodnja nafte se je zvečala od 1122 ton na 395 tisoč 560 ton, to je 352-krat; proiz-vodnja kmetijskih strojev se je povečala od 1805 ton na 17.930 ton, oziroma za okrog 10-krat; proizvodnja transformatorjev se je od ene tone dvignila na 3402 toni, proizvodnja rotacijskih strojev od 44 ton na 5585 ton; proizvodnja strojev in naprav za industrijo se je od 4990 ton zvišala na 21.405 ton, oziroma 4.3-krat, medtem ko se je proizvodnja strojev in naprav za gradbeništvo povečala od 108 na 8440 ton. oziroma 78-krat,
proizvodnja živilske industrije v celoti pa se je zvečala za več kot 2,5-krat itd.
Vendar opažamo v naši industrijski proizvodnji še številne pomanjkljivosti, tako na primer: v novih tovarnah ne izkoriščamo zmogljivosti, v nekaterih modernih podjetjih pa je proizvodnja še vedno na pol obrtniška, kar zelo podražuje proizvodne stroške; nekatera podjetja nočejo sodelovati z drugim sorodnimi podjetji na osnovi kooperacije; stara podjetja prepočasi obnavljamo, večamo in moderniziramo, še vedno nismo dovolj učinkovito uredili vprašanja novega plačnega sistema, kar ne vpliva spodbudno na večanje delovne storilnosti. Če terjamo od naših delavcev, naj zvečajo delovno storilnost moramo pač misliti tudi na to, da to ni odvisno samo od njih. Ustvariti jim je treba tudi potrebne pogoje, kar pa je odvisno od nas samih.
Naša investicijska politika v kmetijstvu
Pri investicijah v kmetijstvo so bile tudi prej, ko smo investirali dokaj manj, razne napake in nepravilnosti. Večkrat ni nihče vedel, kaj se investira in kakšne rezultate bodo dale takšne investicije. Toda tudi danes, ko posvečamo več skrbi donosnosti in načrtni uporabi investicij, pri investiranju v kmetijstvo še vedno ne upoštevamo dovolj koristi skupnosti kot celote. Vzemimo na primer melioracije in namakanja. Za to odmerjajo po navadi velike zneske, vendar največkrat ne pomislijo, koliko bo to koristilo vsej skupnosti. Tega vprašanja se lotevajo tako, kakor da je pri nas na vasi socializem že popolnoma zmagal in kakor da nimamo več individualnih gospodarstev in interesov, ki čestokrat niso v skladu z interesi naše socialistične skubnosti. Takšne investicije imajo bolj značaj nekakšnih socialnih dajatev brez stimulativnega socialističnega značaja. Takšna politika investicij namreč ne deluje stimulativno na uporabnika, individualnega proizvajalca, da bi čimveč in kar najintenzivneje proizvajal za tržišče, kakor to nekateri »narodnjaki« mislijo. Melioracije in namakanje je treba investirati v korist socialistične družbe kot celote, tako da se s tem pospešuje proces socialističnega razvoja na vasi. Pri takšni politiki ne upoštevajo, da moramo z investiranjem predvsem doseči, da bi bilo notranje tržišče kar najbolje založeno s kmetijskimi pridelki in da bi z izvozom čim-prej likvidirali plačni debalans. Zdi se namreč, da nekateri naši vodilni ljudje še zmeraj ne mislijo in ne verjamejo, da bi naše kmetijstvo utegnilo imeti pravtako pomembno vlogo pri izvozu kakor industrija.
TUNIZIJSKO VPRAŠANJE
PRED OZN?
Tunizijski predsednik Burgi-ba je izjavil, da bo tunizijski predstavnik v OZN v kratkem dobil navodila, naj zahteva novo zasedanje Varnostnega svetal Dejal je, da neuspeh »dobrih uslug« lahko v neki obliki tudi koristi interesom Tunizije, ker bo javno mnenje na ta način spoznalo umirjenost tunizijskega in neumirjenost francoskega stališča. Poudaril je, da je Tunizija vedno pripravljena skupno reševati stvari s Francijo na podlagi popolne enakopravnosti
MARŠAL TITO -
TRETJIČ PREDSEDNIK REPUBLIKE
Zvezna ljudska skupščina se je konstituirala
(Specialno poročilo iz Beograda)
Prva seja Zvezne ljudske skupščine četrtega sklica, ki je bila posvečena konstituiranju, izvolitvi predsednika republike, članov Zveznega izvršnega sveta in obravnavanju poročila o delu Zveznega izvršnega sveta je trajala tri dni — od 17. do vključno 19. aprila.
17. aprila sta imela oba zbora ločeno prvi predhodni seji, ki sta ju vodila najstarejša poslanca. Po izvolitvi začasnih za-
pisnikarjev, ki je v Zveznem zboru že nekako po tradiciji poslanec Pomurja, so ljudski poslanci oddali volilna pooblastila. Nato sta oba zbora izvolila še verifikacijska odbora, ki sta do štirih popoldne tega dne verificirala poslanske mandate. Štiriindvajset ur pozneje, t. j. 18. aprila ob štirih popoldne sta imela zbora ločeno drugi predhodni seji, na kateri sta obravnavala poročili verifikacijskih
odborov. Pred zaključkom drugega predhodnega sestanka so poslanci podali svečano izjavo in zapisnikar je pozval vsakega posebej, naj svečano izjavo tudi podpiše.
Zvezni zbor in Zbor proizvajalcev sta imela takoj zatem prvi redni seji, na katerih sta izvolila svoje predsedstvo. V zveznem zboru so izvolili za predsednika dr. Mladena Iveko-viča, za podpredsednika pa Dušanko Kovačevič.
V zvezi z volitvami v odbore naj omenimo, da so Ivana Krefta zopet izvolili v zakonodajni odbor, Janeza Hribarja pa v odbor za narodno gospodarstvo in v mandatno-imunitetni odbor. Potem ko so izvolili še komisije, je bila prva redna skupna seja Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev, na kateri so izvolili predsedništvo Zvezne ljudske skupščine in sicer Petra Stamboliča za predsednika in tri podpredsednike: Vladimira Simiča, dr. Pavla Gregoriča in Franca Leskoška ter Mitra Ba-kiča za sekretarja.
Na tej seji so izvolili tudi administrativni odbor in odbor za volitve, nadalje komisijo za razlagan'e zakonov in štiri komisije za ugotavljanje avtentičnih besedil zakonov in drugih sklepov skupščine. V tretjo komisijo (za slovenske tekste) so izvolili tudi Ivana Krefta.
19. aprila sta zbora nadaljevala skupno sejo z razpravo o poročilu v zvezi z delom Zvez-
nega izvršnega sveta. V zvezi z razpravo o tem poročilu je govoril predsednik republike Josip Broz Tito, ki so ga poslanci navdušeno pozdravljali. Ob vsakem vstopu v dvorano v teh treh dneh, ko je redno prisostvoval seji, ob vstopu na govorniški oder ovacije niso hotele prenehati in so se po končanem triurnem govoru še stopnjevale. S posebno resolucijo so poslanci dali priznanje Zveznemu izvršnemu svetu in posebej njegovemu predsedniku za štiriletno uspešno delo.
Na skupni seji so na predlog dvajsetih predlagateljev, v resnici pa na predlog vseh poslancev, ki so z dolgotrajnimi manifestacijami za Tita jasno izrazili svojo željo — s tajnimi volitvami izvolili Josipa Broza za predsednika republike. Volitve je vodil predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič s sodelovanjem sekretarja Mitra Bakiča. Izvoljeni so bili tudi trije poslanci, ki so pomagali pri izvedbi volitev. Po objavi izida glasovanja ob 14. uri je predsednik republike, potem ko so prenehale navdušene manifestacije — podal svečano izjavo.
9kupščina je nato izvolila Zvezni izvršni svet, ki se bo posebej konstituiral pod predsed-ništvom Josipa Broza Tita. Za izvolitev se je zahvalil v imenu vseh izvoljenih njegov predsednik.
PERSPEKTIVNI RAZVOJ POMURSKEGA KMETIJSTVA
v razdobju 1957—1961
Osnutek perspektivnega načrta za razvoj kmetijstva v Pomurju je že sestavljen; o njem je na svoji zadnji seji že razpravljal Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO Murska Sobota. O načrtu bomo natančneje poročali v prihodnji, t. j. prvomajski številki našega lista, ki bo izšla že v ponedeljek 28. aprila, zdaj pa objavljamo krajši komentar predsednika tega sveta.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO Murska Sobota je na svoji seji 18. aprila 1958 razpravljal o osnutku perspektivnega načrta za razvoj kmetijstva o Pomurju za obdobje 1957—1961. Člani sveta so menili, da je načrt sestavljen strokovno pravilno, dobro pa bi bilo o njem bolj konkretno določiti organizacijske prijeme, ki naj bi podprli njegovo uresničenje.
V okraju je okrog 6000 ha zamočvirjene orne zemlje, okrog 12.000 ha zamočvirjenih travnikov in 5000 ha zamočvirjenih pašnikov. Na tej zemlji je zelo potrebno začeti s postopnimi melioracijskimi deli, da bi tako zagotovili uresničenje načrta v živinoreji. Svet meni, da bi morala Vodna skupnost za Pomurje organizacijsko in strokovno uresničevati ves melioracijski načrt, o posameznih okoliših pa bi naj ustanovili melioracijske skupnosti, ki bi bile nosilci investicij.
Mimo melioracij je zelo važno opraviti pedološke raziskave zemljišč, da bi lahko strokovno opravili kemizacijo.
Dobil je odlikovanje "ORDEN" za delo
Na 5. skupni seji obeh zborov ObLO Beltinci je predsednik ObLO Martin Sreš izročil odborniku Karlu Škergetu, upravitelju osnovne šole v Lipovcih, odlikovanje »Orden« za delo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike za njegovo prizadevano delovanje na področju šolstva.
kajti od pravilnega uporabljanja umetnih gnojit je v največji meri odvisna uresničitev tega načrta. Glede pedoloških raziskav je že ukrenjeno vse potrebno. V začetku letošnjega leta so bili o skladu za pospeševanje kmetijstva rezervirani 3 milijoni din za pe-dografsko karto, ki jo' bo sestavil Kmetijski inštitut o Ljubljani. Svet za kmetijstvo tudi meni, da je poleg rešitve omenjenih problemov nujno potrebno opraviti rajonizacijo kmetijske proizvodnje.
Skladno z resolucijo Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju kmetijskega zadružništva meni svet, da bo z novimi oblikami pridelovanja potrebno pridobiti čimveč kmetovalcev za obdelovanje znatno večje površine zemlje v kooperaciji, kot je to predvideno o načrtu, posebno še pri tistih kulturah, ki se uveljavljajo na novo in je zato potrebna intenzivnejša obdelava zemlje (predvsem hibridna koruza, pšenica italijanskih sort in nekatere industrijske rastline). Pri tem bosta imela gospodarsko stimulacijo v prvi vrsti individualni kmet in zadruga, kar se bo odražalo v intenzivnejšem in kakovostnejšem pridelovanju.
Svet nazadnje meni, da je za uresničevanje tega načrta potrebno posvetiti najoečjo pozornost vzgoji kadrov in zato predlaga, da bi reorganizirali kmetijski šoli v Rakičanu in Podgradju. Šola o Rakičanu naj bi bila dvoletna z močnim poudarkom na poljedelstvo in mehanizacijo; absolventi te šole bi postali kvalificirani delavci in bi bili na-
meščeni v kmetijskih zadrugah kot strokovni vodje kmetijske proizvodnje. Kmetijska šola o Podgradju naj bi bila tudi dvoletna, vendar naj bi imela poudarek na sadjarstvu in vinogradništvu. Absolventi te šole bi prav tako bili strokovni organizatorji teh kmetijskih strok o zadrugah vinogradniških in sadjarskih okolišev.
Svet za kmetijstvo naproša vse kmetijske pridelovalce, naj stavijo svoje predloge k osnutku perspektivnega načrta in jih pošljejo njemu.
Pavel Korošec
Letošnji . maj
sicer v tem smislu, da bi prvomajsko veselje bolj povezovale s koristnim. Saj si ne moremo zamisliti pravega delavskega veselja samo ob »litrčku in kranjski«, marveč je potrebno nekaj več. Zakaj ne bi ob takih priložnostih združili množične družabne izlete in srečanja z organiziranimi zabavnimi prireditvami, s katerimi bi neprisiljeno in sproščeno dali takemu družabnemu praznovanju tudi kulturno vsebino? Samo z golimi veseličnimi prireditvami, kjer si poleg običajne »jedače in pijače« lahko privoščiš kvečjemu še ples, ne bomo v popolnosti dosegli zaželenega smotra prvomajskega praznova-nja^ čeprav so morda take prireditve za mnoga društva domala edini izhod iz finančne zagate. Tak primer bo letos s soboškim TVD »Partizan«. Na Vinogradniškem posestvu Jeruzalem pa se bodb letos že bolj približali prvomajskemu praznovanju s kulturno vsebino: poleg že tradicionalnih zunanjih učinkov (kresovanje, streljanje z možnarji in letos tudi spušča-
nje raket) so se odločili, da povabijo v svojo sredo' tudi ansambel bratov Avsenikov iz Ljubljane, da bi v živem stisku s popularnimi umetniki doživljali lepote narodnih melodij, ki jih tako radi poslušajo v radijskih oddajah.
V naših krajih, zlasti še večjih, bomo morali letos posvetiti večjo pozornost tudi tistim učinkom, ki naj ta delavski praznik tudi vnanje čimbolj približajo našemu delovnemu človeku. Sem sodita poleg okrasitve še red in čistoča na mestih. kjer se ljudje shajajo in preživljajo svoj prosti čas. Sicer pa: če bomo v tednu čistoče opravili svoje, bo prav gotovo ustreženo tudi v tem pogledu. V Soboti še zlasti opozarjajo na izobešanje zastav; nekateri hišni lastniki izobešajo zelo slabe in domala brezbarvne zastave, drugi pa jih obešajo celo narobe, tako da ne predstavljajo ne državnega niti nacionalnega simbola. Pričakovati je, da se taki primeri ne bodo več ponovili ob letošnjem prvomajskem praznovanju.
POMURSKI VESTNIK, 24. aprila 1958
2
Letošnji 1. maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, bomo praznovali tudi v Pomurju bolj sproščeno kot doslej; z družabnimi prireditvami, izleti v naravo itd., kar pomeni, da bi naj bil ta praznik bolj intimno delavski. Že večer poprej se bodo delovni ljudje zbirali ob kresovih, se razvedrili in sprostili, da bi si tako nabrali čimveč novih moči za jutrišnje napore pri socialistični graditvi. Tudi v okrajnem središču ne bo večjih prireditev, razen delavskega zborovanja na avtobusnem postajališču in poznejšega kresovanja pri novem gimnazijskem poslopju (večer poprej), kajti vse ostalo je prepuščeno delovnim kolektivom, da si sami organizirajo čim pri-srčnejše in čim intimnejše praznovanje 1. maja. Tako bo tudi v drugih krajih naše pokrajine.
Morda je še umestna obrobna pripomba, da bi naj društva, zlasti še Svobode — če že tega ne bodo storile letos, pa v prihodnje — poskrbele zlasti za družabni del praznovanja in
Delavsko upravljanje v poslovnih zvezah
Zadružne poslovne zveze so prva oblika poslovnega združevanja določenega tipa gospodarskih organizacij — kmetijskih zadrug v našem gospodarstvu. Poslovne zveze lahko ustanavljajo le zadruge. Za razliko od prejšnjih oblik združevanja so poslovne zveze samostojne organizacije, posebne pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ločeno od gospodar-skih organizacij, torej ločeno od kmetijskih zadrug, ki so združene v zvezo. Poslovne zveze imajo torej dvojni pomen in dva organa upravljanja. Prva naloga poslovne zveze je organizacija proizvodnje za tisto vejo gospodarstva, za katero je ta zveza ustanovljena. To so torej dela, katera same zadruge ne morejo ali ne vedo opraviti, ali dela, za katera nimajo potrebnih strokovnjakov (analize, elaborati, projekti, tehnična priprava del, organizaci ja dela, nabava opreme, zaščitnih sredstev, doziranje umetnega gnojila in tako naprej). Odločujoči vpliv na ta dela imajo vsekakor zadruge same, zato je odločanje o teh delih zaupano skupščini poslovne zveze, ki jo sestavljalo predstavniki zadrug, in upravnemu odboru, v katerem so predstavniki zadrug in predstavniki delovnih 'kolektivov obratov s samostojnim obračunom poslovne zveze.
Posebna pooblastila upravnega odbora poslovne zveze: sestava končnega teksta tarifnega pravilnika poslovne zveze. Obrati s samostojnim finansiranjem zadružne poslovne zveze tvorijo vsak zase posebna »podjetja« s svojim najvišjim organom delavskega upravljanja, torej ni skupnega delavskega sveta za vso poslovno zvezo. Posamezni delavski sveti pripravijo osnutke tarifnih pravilnikov, na kar upravni odbor v sodelovanju vskladi te tarifne pravilnike in jih sprejme v enem tekstu, ki ga potem potrjujejo sindikalni in ostali organi občine.
Zadružne poslovne zveze lahko prevzamejo za zadruge določene posle in nastopajo kot gospodarska podjetja, pri čemer nastopi delovni kolektiv v smislu delavskega upravljanja. Ker pa je poslovna zveza zadružna organizacija in se torej loči od ostalih gospodarskih organizacij po različnih pooblastilih, obstajajo nekatere omejitve za organe delavskega upravljanja v poslovnih zvezah. O poslovanju obrata ne morejo odločati organi delavskega upravljanja, ker o tem odloča
skupščina poslovne zveze. Prav tako odloča skupščina in ne delavski svet o pravilih, o zaključnem računu, o kreditih ... Toda vse ostale pravice delavskih svetov obratov poslovne zveze so toliko trdnejše, kajti obratni delavski sveti v večjih tovarnah ne morejo dokončno sklepati, ker njihov sklep lahko centralni delavski svet prekliče, kar se v poslovni zvezi ne more zgodili.
Samostojno določanje cen, sprejemanje kreditov in sploh poslovanje posameznih obratov poslovne zveze je lahko večje ali manjše. Mnogo je odvisno od tega, ali upravni odbor da obratom večja ali manjša pooblastila. Toda vseskozi je treba upoštevati dejstvo, da je poslovna zveza ustanovljena za zadruge in da je vedno odvisna od poslovanja s temi zadrugami, torej od potrebnih dogovorov s temi zadrugami. Vse poslovanje je torej odvisno od odločanja skupščine in od nalog, ki jih je ta skupščina prej določila. Za pravilno poslovanje pa je odgovoren upravnik-di-rektor, ki je hkrati odgovoren za vsak obrat posebej in posebej za delo uprave, torej za poslovno zvezo v celoti. Upravnik poslovne zveze je torej v prvi vrsti odgovoren za zakonitost pri odločanju posameznih delavskih svetov in upravnega odbora.
V naši pokrajini so zelo ugodni pogoji za pridelovanje hibridne koruze, zato ni naključje, če dobro napreduje tudi sklepanje pogodb o kooperaciji (prideloval, sodelovanju) med posameznimi poljedelci iu kmetijskimi zadrugami. Tudi pričakovanja so ugodna: z boljšim uveljavljanjem agrotehničnih ukrepov (večja poraba hlevskega gnoja in umetnih gnojil, temeljitejša obdelava zemlje) bo mogoče povečati hektarski donos od dosedanjih 30 do 40 stotov pri domači koruzi na 60 in še več stotov zrnja pri hibridni koruzi.
V Apaški kotlini, kjer so si kmetje že pridobili precej izkušenj pri lanskem sodelovanju z domačo zadrugo v pridelovanju pšenice, so v zadnjih tednih podpisali že okrog 50 pogodb za pridelovalno sodelovanje pri hibridni koruzi. Zadruga je kupila okrog 2 tisoč kg dobrega semena, s čimer je zagotovila možnost za tekmovanje na 50 hektarih. V pogodbah je zadruga zajamčila povprečno 50 stotov pridelka na ha. Pri posameznih pridelovalcih bodo seveda različno upoštevali količino pridelka, saj so imeli tudi doslej različne donose pri domači koruzi. Presežek nad pogodbeno določenim pridelkom si bodo delili: 80 odst. pridelka bo dobil kmet, 20 odst. zadruga za plačilo raznih stroškov in dela strokovne službe (za tako razmerja so'se odločili tudi v bi-
"RUMENO ZLATO"
NA 1000 HA?
Zanimanje pomurskih kmetovalcev za pridelovanje hibridne koruze že prerašča v dejanja — sklepanje pogodb o pridelovalnem sodelovanju med poljedelci in zadrugami. V vsem okraju so dosedaj sklenili pogodbe za 300 hektarov. V Bistrici 43, v Apačah okrog 50 takih pogodb. Zanimanje za sklepanje pogodb se stopnjuje, zlasti sedaj, ko so kmetijski strokovnjaki pri OZZ sestavili kalkulacije pridelovalnih stroškov in predvidenega povečanja pridelka. Kalkulacije, ki so jih poslali kmetijskim zadrugam, so predmet živahnega proučevanja med zadružniki. Mnoga zadružna vodstva so namreč najprej dvomila v uspeh, ko pa so se prepričala, da so premalo poznala pripravljenost svojih članov, so se brez oklevanja opredelila za akcijo. Oblike pridelovalnega sodelovanja so kaj različne, pač v skladu s pogoji, ki so v posameznih pridelovalnih okoliših.
striški zadrugi pogodbeno določen povpreček 40 stotov, kolikor so doslej pridelali domače irdinke na ha, in še marsikje drugje). Pridelovalci so se tudi obvezali, da bodo globoko orali, dodali 400 kg superfosfata, 200 kilogramov nitromonkala (prvo polovico pred setvijo, drugo pred okopavanjem), 200kg kalijeve soli in 300 kg hlevskega gnoja na ha. Dogovorili so se tudi za dvakratno brananje in okopavanje ter vsaj enkratno oslpavanje koruze. Pridelovalci sedaj nimajo denarja za plačilo semena, gnojil in strojnih uslug, zato jim bo zadruga kreditirala potrebna sredstva in strojno delo.
V okolišu kmetijske zadruge Beltinci pridelujejo koruzo na okrog 400 ha. Letos nameravajo celo tekmovati v pridelovanju hibridne koruze. Z lanskimi tekmovalci so se že dogovorili. Če bodo namreč določili samo
15 odst. vseh, koruzi namenjenih njiv za tekmovanje, bodo izpolnili predpisani pogoj glede površine. Presežek nad 40 stoti pridelka na ha si bodo bržčas delili sorazmerno z vloženimi sredstvi.
V bistrički kmetijski zadrugi,
kjer imajo najbolj primerno zemljo za koruzo, so do sredine preteklega tedna sklenili 43 pogodb za kooperacijo. Zadruga kreditira pridelovalcem seme in umetna gnojila, seveda pod pogojem, da bodo v jeseni vrnili posojilo z obrestmi vred. Koruzne posevke bodo tudi zavarovali.
Bistrički zadružniki so začeli sodelovati tudi pri reji belih svinj. S svojo zadrugo so se dogovorili, da mora pogodbeni rejec iz prvih treh gnezd vrniti zadrugi za vsako prejeto plemensko svinjo po dve prav toliko težki plemenski svinji. Tudi poznejši plemenski naraščaj,
katerega sam ne bo več potreboval, mora prodati zadrugi, ki sicer nadzoruje vse svinje pri krmljenju, prasitvi, vzreji mladih pujskov itd.
Za pogodbeno pridelovanje hibridne koruze se močno zanimajo tudi kmetovalci v okoliših lendavske, črensovske, ver-žejske (30 ha) in drugih kmetijskih zadrug.
Prednosti letošnjega pridelovalnega sodelovanja so potemtakem predvsem v tem, da bodo od povečanega pridelka imeli koristi tako kmetovalci kot zadruga. Mimo tega bodo lahko kmetovalci v jeseni plačali seme, umetna gnojila in strojne storitve — tudi v primeru, če ne bi dosegli predvidenega pridelka. Vendar pa ni vzroka za tako bojazen, pravijo strokovnjaki, če se bodo pridelovalci točno držali posredovanih navodil in nasvetov.
Pri sklepanju pogodb o pridelovalnem sodelovanju je važen smoter, poti pa so lahko kaj različne, zato zadružna vodstva v Pomurju ne vztrajajo na tem, da bi morale biti vse pogodbe sklenjene po enem receptu. Pogodbe so po svoji vsebini posebno pestre pri krompirju, za katerega se kmetovalci ne navdušujem v tolikšni meri kot za koruzo. Zastoj pri prodaji lanskega pridelka jih namreč opozarja, da je treba saditi krompir novih in najboljših sort. Temu posvečajo veliko pozornost tudi pri sklepanju pogodb.
-sk
PRED RAZŠIRITVIJO TOVARNE MESNIH IZDELKOV V SOBOTI
ENKRAT VEČJA PROIZVODNJA
Tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti se je s svojimi znanimi proizvodi že lepo uveljavila na domačem in tujem tržišču. Povpraševanje je celo preseglo proizvodnjo, kar seveda potrjuje pravilnost tega ukrepa. Po rekonstrukciji se bo povečala proizvodnja za celih 93 odst. Povečali bodo izvoz konzerv in drugih mesnih izdelkov v tujino.
So pa še drugi tehtni razlogi, ki narekujejo obnovo in določene dopolnitve v samem strojnem parku tovarne. To je eden izmed osnovnih vzrokov, da je proizvodni proces zastarel. Neprimerne sanitarne naprave pa vpijejo že dolgo po obnovi in izboljšavah.
Osnovni motiv, ki je narekoval našim gospodarskim činite-ljem razširitev objekta, je zadovoljiva surovinska baza, ki je že zdavnaj prerasla proizvodnjo soboške tovarne mesnih izdelkov. 72 tisoč glav goveje živine in okrog 109 tisoč svinj, živina — kolikor je je po zadnjih statističnih podatkih v Pomurju — bo nedvomno neizčrpen vir surovin za razširjeno tovarno. Povprečno lahko računamo na 100 prebivalcev Pomurja 54,7 goveda in 82,1 svinje, ker je visoko nad republiškim povprečjem. Ne
mesto nadaljnjega izvoza živine bodo usmerili proizvodni
proces na izvoz izdelkov, predvsem konzerv. Gospodarski ra-čun kaže, da bo to lep vir dra-
gocenih deviz in hkrati velika gospodarska prireditev za ce-
lotno Pomurje. Že dejstvo, da bo tovarna zaposlila precej nove delovne sile, potrjuje to domnevo.
Tovarna mesnih izdelkov dela že vsa leta po osvoboditvi brez posebnih izboljšav, ki bi lahko bistveno vplivale na proizvodnjo. Da so se kljub temu lahko uspešno uveljavljali in da povsod — doma in v tujini — cenijo njene izdelke, je pripisati požrtvovalnemu kolektivu in sposobnemu vodstvu. Ta ugotovitev pa nikakor ne more ublažiti dejstva, da je proizvodni proces zastarel in da bodo morali ob razširitvi tovarne misliti tudi na obnovo strojnega parka. Hladilne naprave n. pr. so premajhne in zastarele. Pri povečani proizvodnji pa bi to ozko grlo še bolj zamašili. Še bolj kritično so ocenili sanitar-
Soboška tovarna mesnih izdelkov včeraj — bomo lahko rekli po letih, ko bo uresaiče-na rekonstrukcija in se bo tudi njena zunanja podoba bržčas spremenila
Prepičla pomoč
Svet za telesno kultnro pri OLO M. Sobota je na svoji zadnji seji ugotovil, da je strelska organizacija zabeležila lani prav lepe uspehe in uresničila svoj program, kljub temu, da je preozka in da nima strelišč, orožja in denarnih sredstev. V 38 družinah je včlanjenih nad 3000 ljudi. Na republiških tekmovanjih so pomorski strelci zasedli več vidnejših mest. Lani so dobili strelci premalo pomoči od ljudskih odborov. Letošnja podpora pa je celo za polovico manjša od lanske (po odobritvi proračuna okrajne strelske zevze) in z njo ne bodo mogli uresničiti delovnega programa.
Tndi društva »Partizane nimajo zadostnih materialnih sredstev, primernih prostorov in orodja, so pa lani kljub tema zelo dobro delovala. V tej organizaciji je skupno 6000 članov in članic ter jo bo treba še bolj razširiti v večje vasi in podjetja.
Obravnavali so tndi dokaj pereč problem telesne vzgoje v podjetjih. Po izčrpni razpravi so sklenili, do
bodo priredili tridnevne seminarje 'po občinah za tovariše, ki odgovarjajo v sindikalnih podružnicah za telesno vzgojo. Razen tega bodo po občinah organizirali tekmovanja med sindikalnimi podružnicami v športnih panogah. Občinski prvaki se bodo pomerili na okrajnem tekmovanja. Svet je priporočil sindikalnim podružnicam, naj se zavzamejo za rekreativno telovadbo. Za tako telovadbo se je že odločil DS soboške tovarne »Mura«.
Na seji Sveta so kritizirali razdeljevanje podpor OLO raznim okrajnim forumom množičnih, športnih in knlturno-prosvetnih organizacij; pri razpravljanja o podpori v znesku 2 milijona din soboški »Svobodic za ureditev gledališke dvorane so člani Sveta menili, da bi morali sredstva za ta namen dobiti iz drugih virov, to vsoto pa razdeliti med okrajne forume za izboljšanje delovanja njihovih organizacij in uresničevanje delovnih programov.
D. B.
I. Pomurski študendski festival
V soboto, 19. aprila se je z nastopom Primorskega akademskega zbora »Vinko Vodopivec« in promenadnim koncertom godbe na pihala soboške »Svobode« na Trgu zmage pričel I. Pomurski študentski festival.
•
Po skromni svečanosti, ko je predsednik KPA pozdravil občinstvo in gostujoči pevski zbor ter je 50 pionirk podarilo vsakemu gostu cvetlico, so prevzeli spored pevci. Po odmoru so
študentje KPA obdarili svoje goste z vrtanikom in velikim lončenim vrčem vina. Prisrčen sprejem je goste prijetno presenetil in je bil to po njihovih besedah doslej najlepši sprejem, odkar obstoja njihov zbor; to velja tudi za Ljutomer.

Sedaj vam predstavljamo Akademsko folklorno-plesno skupino, ki je prevzela ime po svojem ustanovitelja in dolgoletnem učitelja Francetu Marolta. Delaje pod strokovnim vodstvom Glasbeno-na rodopisnega inštituta v Ljubljani in je del kaltnrno-umetniškega delovanja študentov ljubljanske univerze.
Skupina je v času svojega obstoja, t. j. od leta 1948, imela že nad 200 nastopov, katerih namen je, prikazati doma in v inozemstva lepote in specifičnosti domačih ljndskih plesov, utrjevati nacionalni ponos in zavest ter delovati za zbližanje med narodi.
Akademska folklorno-plesna skupina FRANCE MAROLT je namreč najčištejši primer zvestobe študijsko — narodopisni plesni smeri delovanja. Ta skupina je sedaj med najboljšimi plesno — folklornimi skupinami Jugoslavije, ki po kvaliteti postaja ob TANCU iz Skoplja najčistejša plesno — folklorna skupina, sicer v težjih materialnih pogojih, kot jih imajo druge folklorne
skapine, ob težjih in najnojnešib nalogah, ki so združene z zamiranjem plesne folklore v višje razvitih krajih Slovenije.
Nešteto težav, ki jih je skupina morala premagati od svoje ustanovitve pa do sedaj, je združilo plesalce — amaterje v trden kolektiv, porojen iz Ijnbezni do kultnrne dediščine svojega ljudstva, do rodne pesmi in plesa. Njihovo požrtvovalno in nesebično delo lahko pravilno oceni le tisti, ki si ogleda celovečerni samostojen nastop plesne sknpine.
Škapina bo gostovala v Pomurja od 26. do 29. aprila.

Te dni je izšla brošura »Sreča-njec, ki sta jo izdala KPA in PSK v okvira I. Pomorskega študentskega festivala in za 25-letnico formiranja KPA. Brošuro je uredil Štefan Balažič z nredniškim odborom, naslovno stran je opremil Vlado Sagadin.
Brošura naj seznani širšo javnost s problemi in težavami povojne pomurske akademske mladine, delovanjem KPA in PSK na kultnrno-pro-svetnem in drugih področjih. Razen tega je ilustrirana in vsebuje prispevke mladih literatov, pesnikov in prozaista Dragota Graha.
Brošuri je priložen detaljni program prireditev I. Pomorskega študentskega festivala, izšla pa je na 62 straneh.
OBČNI ZBOB ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE V SOBOTI
VZGOJA OTROK - DOLŽNOST DRUŽBE
Pretekli teden je imel okrajni odbor ZPM letni občni zbor, ki so se ga udeležili številni zastopniki občinskih društev prijateljev mladine, zastopniki pionirskih komisij in več uglednih gostov, med njimi organizacijski sekretar OK ZKS v Murski Soboti Marija Prizmi-čeva.
V poročilih, ki so se prepletala med živahno diskusijo, so člani upravnega odbora podali pregled enoletnega dela ZPM v Pomurju. Iz teh smo povzeli naslednje: pestra in bogata društvena dejavnost ZPM se odraža predvsem v nenehni skrbi članov za izvenšolsko vzgojo naših najmlajših. V prizadevanju po izboljšanem načinu dela v naši otroški organizaciji so ob upravnem odboru ZPM ustanovili 6 komisij, med katerimi sta imeli največ dela dve: komisija za vzgojo staršev in pionirska komisija. Številni interesni krožki, ki delujejo skoraj pri vseh društvih prijateljev mladine, so postali torišče raznih otroških dejavnosti — predvsem politične vzgoje, športa in kulturnega dela. Na ta način so pri otrocih organizirali široko samoiniciativnost, smisel in sposobnost za organizacijo dela.
Posebno važno nalogo imajo DPM pri pobijanju alkoholizma. To družbeno zlo bo mogoče zatreti ali vsaj omejiti z aktivnim poseganiem v družinske razmere ogroženih družin
in z organiziranimi predavanji v mestu in na podeželju.
Kljub temu, da zajema omrežje društev domala vse večje kraje, kjer so šole in da so osnovani pri vseh pionirskih odredih starešinski sveti, opažajo, da je v odborih in svetih sve premalo staršev, zastopnikov raznih poklicev in mladine. Posebno pogrešajo več aktivnih članov iz vrst zdravstvenih delavcev, ki so skoraj izključeni iz te koristne organizacije.
Velika pridobitev za naš okraj je nedvomno tudi letovišče na otoku Krku, ki ga je uredila ZPM, in pionirska knjižnica v Murski Soboti — druga tovrstna ustanova v Sloveniji. Razumljivo, da bodo društva prijateljev mladine morala še nadalje misliti na to, da se ustvari čimveč pionirskih otroških ustanov vseh vrst: od knjižnic do igrišč, lutkovnih gledališč, prostorov za delovanje krožkov itd. Pobudniki takih akcij so lahko prav pionirski sveti pri okraju, občini ali odredu. Na to pa bodo morali misliti tudi razni investitorji
stanovanjskih poslopij, kajti skrb za mladega človeka mora prevevati vsakogar, kdor pa je zanjo zavzet, jim mora nuditi tudi materialne pogoje. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je cesto tudi najboljše komaj dobro za otroke.
Med bodoče delo ZPM so na občnem zboru uvrstili še nadaljnje poglabljanje skrbi za otroke, predvsem v njihovem prostem času. Utrdili bodo koordinacijske odbore in začeli ustanavljati društva v okraju. Da bi društva lahko dosledno opravljala svoje vzgojno poslanstvo, se bodo še bolj povezala z družbenimi in množičnimi organizacijami ter šolskimi odbori.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Zarodi vedno večje vloge društev prijateljev mladine in njenih vzgojnih nalog, bomo v bodoče redno objavljali članke o delu te organizacije v v vseh krajih našega okraja. To je tudi razlog, da našim bralcem ne posredujemo obširnega materiala z letnega občnega zbora ZPM v celoti.
Bb
OSREDNJA POLITIČNO-KULTURNA MANIFESTACIJA POMURJA
ja predsednika republike. Po zborovanju bodo na mestu, kjer je bil I. slovenski tabor, odkrili spominsko ploščo. Popoldanski program je izpolnjen predvsem s telesnovzgojnimi in športnimi prireditvami: okrajni telovadni nastop, tradicionalne konjske dirke, dirke mopedistov, nastop mornarjev, prelet motornih letal s sodelovanjem padalcev itd. Nastopili bosta tudi folklorni skupini iz Belti-nec in Lendave.
O prireditvenem programu, ki je zelo obširen, bomo v našem listu še poročali, za zdaj” le še to: v počastitev 90-letnice I. slovenskega tabora v Ljuto-
meru bo izšla dvojna slavnostna številka domače revije »Svet ob Muri«, v kateri bodo osvetljeni zgodovinski ljutomerski dogodki in rezultati povojne socialistične graditve na vseh področjih družbenega življenja v naši pokrajini.
Priprave za dostojno proslavitev tega dogodka naj bi torej razgibale vse občine v Pomurju, kajti le tako bomo dosegli glavni smoter manifestacije — mobilizacijo vseh sil za nadaljnje napore pri socialistični graditvi in opravičili pričakovanje prirediteljev, da bo množično obiskana zlasti osrednja proslava v Ljutomeru.
OBVSTILO BRALCEM
NAPROŠAMO BRALCE NAŠEGA LTSTA, KI HRANIJO KAKRŠNEKOLI SPOMINE NA PRVI SLOVENSKI TABOR LETA 1868 V LJUTOMERU, NAJ NAM TO SPOROČIJO.
Uredništvo »Pomurskega vestnika
POMURSKI VESTNIK, 24. aprila 1958
3
ne naprave. Zvezna veterinarska uprava je namreč že izdala odločbo, po katerih naj bi tovarna ostala samo komunalna klavnica. To bi bil hud udarec za naše gospodarstvo, zato z obnovitvenimi deli in z razširitvijo tovarne ne kaže več odlašati.
Bb
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na glavni proslavi v nedeljo, 1. junija dopoldne bo v Sršenovem logu veliko politično zborovanje. Za glavnega govornika predvidevajo dr. Jožeta Vilfana, generalnega sekretar-
ŠOLA NA BERGLAH Očka
Naj bo osemletka v Križevcih kulturni center?
Graf
ZARADI STAREGA, NEPRIMERNEGA POSLOPJA, KI STOJI NA NEPREGLEDNEM OVINKU TIK OB PROMETNI CESTI. TRPI KVALITETA POUKA, PODPIRAJO STROPOV. JE, DA BI PREPREČILI NESREČO. OBČANI SO PRIPRAV-t LJENI POMAGATI PRI NOVOGRADNJI TUDI Z MATERIALOM.
Staro poslopje križevske osemletke s svojimi malimi okni že več desetletij ne naredi vtisa, da je tukaj kulturni center, v katerem se pripravlja na življenje 500 otrok. Temni, neprijazni hodniki z razmajanim podom, ki služijo hkrati za kabinete, in tesne učilnice, v katerih razpada stari inventar, so pač problem, ki ne dopušča razmišljanja in ugotavljanj, kako priti do sred-
stev za novogradnjo. Kljub temu pa še danes ni gotovo, če bo med večjimi investicijskimi objekti v našem okraju na seznamu tudi nova šola v Križevcih.
So tudi drugi tehtni razlogi, ki ne dovoljujejo, da bi staro poslopje, ki se s svojim severnim delom naslanja na cerkev, lahko še nadalje služilo svojemu namenu. Šola nima dvorišča in stoji tik ob prometni cesti. Le srečnemu naključju in budnosti učiteljev je pripisati, da ni prišlo do sedaj še do večje nesreče. Kljub prizadevanju šole se ni nihče potrudil, da bi zavaroval cestišče z braniki in z ustreznimi prometnimi znaki.
Ropot s ceste in oblaki prahu. ki posebno poleti vdira v učilnice, so prava nadlega, kar seveda močno vpliva na učni in vzgojni uspeh učencev. O koncentraciji pozornosti ne more
biti niti govora. Da bi mladim in odraslim žrtvam zanesljivo popustili živci, poskrbi od časa do časa tudi vaški zvonar, ko razmaje cerkveni zvon.
O gradnji nove šole so razpravljali tudi na nedavnih zborih volivcev. Ugotovili so, da bi vsako nalaganje sredstev v obnovo šole bilo nepravilno. Vsi zastopajo enotno stališče, da bo novogradnja edini izhod iz teh težkih razmer. Stroške za no-
vogradnjo bi občutno zmanjšala materialna pomoč vaščanov, ki bi pomagali predvsem z gradbenim lesom in s prevozništvom. Tudi primeren prostor so si že izbrali in republiška lokacijska komisija ga je odobrila.
Sicer pa je 80 tisoč dinarjev, kolikor znaša proračun šole za
to leto, tudi za obnovo smešno majhna vsota, ki ne zadošča niti za funkcionalne izdatke (učila in drugo). Naj samo pripomnimo, da uporabljajo na kri-ževski osemletki večino inventarja še iz časov Avstro-ogrske.
Ob vsem tem zares ni čudno, da se starši 500 učencev križevske osemletke sprašujejo, kako dolgo bodo še morali čakati na novo šolo. Vse večja vloga osemletke na vasi bo morala biti vodilo tudi republiški revizijski komisiji, ki bo odločala o novogradnji. Ali naj bo motivacija, da za negospodarske ustanove ni sredstev, še nadalje osnovni problem in rakova rana v našem šolstvu? — in to sedaj pred reformo!
Bb
Želja seje izpolnila
V Mostju imajo kuharski tečaj, katerega so si žene že dolgo želele. Tečaj obiskuje 16 žena in deklet. Stroške bodo v glavnem krile tečajnice same in nekaj bo verjetno primaknila tudi domača zadruga. Tečaj uspešno vodi tov. Marija Anta-lič iz Veščice.
Žene bi rade po tečaju priredile tudi razstavo, vendar pa še ne vedo, kje bodo dobile ustrezen prostor.
Tudi gasilci so se zbudili po večletnem spanju. Izvolili so si novo vodstvo in sedaj obiskuje 10 članov tečaj za izprašanega gasilca.
Domača igralska skupina želi naštudirati dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Vaščani že nestrpno pričakujejo prvo predstavo.
J.M.
doživel ognjeni krst Oktobrske revolucije
Tam na križišču treh »far« — ljutomerske, cezanjevske in svetinjske — na Radomeršča-ku, sredi slikovitih ljutomerskih goric sem potrkal na vrata male hišice.
Očeta GRAFA iščem. Rekli so mi, da je stari Vincek doživel v življenju že mnogo zanimivega in da ga lahko uvrstimo med naše »domače obraze«.
»No, če ste tudi vi tega mnenja, bo že držalo«, slišim v mračnem hodniku živahen glas in s težavo izluščim iz temine visoko postavo, ki je zravnano »odhlačala« pred mano v izbo.
»To so me najbrž naplahtali: 84 let pa že nimate!« ga premerim od glave do nog.
»E, veste, tudi to drži«, mi odgovori očka. »Zidarji smo pač grčavi ljudje. Ko bi le mogel prešteti vsa tista poslopja domačih in tujih mest, kjer so vzidani moji žulji, bi najbrž zopet dejali, da sem vas naplahtal«, me hudomušno ošvrkne s pogledom stari Vincek in sede za mizo. »Ej vse bi bilo v redu, samo ko bi imel zdrave noge; Rane se mi odpirajo in težko zmagujem te hribe«, zastoka očka Vincek in na živahne oči mu leže senca otožnosti.
»Da, da — vsi zidarji doživijo prej ali slej to nevšečnost«, ga poskušam tolažiti.
»Pa ni tako. To mi je ostalo iz I. svetovne vojne, ko sem se klatil po Rusiji«, reče zamišljeno stari očka in se zazre skozi okno v rjave zaplate vinogradov, kjer so zvonko odmevali udarci motik.
»Saj res, očka Vincek! Pravijo, da ste bili vojak v rajnki
Avstriji in celo priča dogodkov, ko so sovjeti 1917. leta prevzeli oblast v Moskvi«, napeljem pogovor na to zanimivo temo.
Očka Vincek se je zamišljeno zazrl predse, kot da brska po
spominu. Kar pomladil se je v ognju živih spominov. Preveč jih je bilo, da bi vse nanizal v tej kratki reportaži, zato samo nekaj drobcev grenke usode Slovenca, ki je bil kot delček nemškega vojaškega stroja na pohodu v Rusijo.
Očka Vincek še danes ne ve, ali je bilo zanj usodno ali ne, ker se je že 1914. leta pustil ujeti Rusom v Stari Lupki v Galiciji. Poslej se je namreč s tremi tovariši, tudi Slovenci, potikal iz taborišča v taborišče, zbežal, bil ujet in zopet vrnjen za bodečo žico. Begu iz Kijeva je sledila premestitev v Turke-stan, od tam je zopet pobegnil s tovariši in preživel dramatično vožnjo z ribiškim čolnom čez Ladoško jezero, kjer jih je zajel vihar, da so se z največjo težavo vrnili na izhodno točko. Vendar tudi tokrat niso obupali. Poskušali so se prebiti čez Finsko. Smola! Finci so jih ujeli in vrnili cesarskim v Rusijo. Tukaj je Vincek doživel 1917. leta Oktobrsko revolucijo v srcu Rusije — v Moskvi. Bojeval se
je z rdečearmejci za Kremelj, bil na pohodu čez kontinent do Vladivostoka, kjer so trčili na Japonce. Poldrugo leto se je vračal čez nepregledne tajge in puste. Klic domovine, hrepenenje po domači grudi je zmagalo v bolnem telesu vse napore in tisočero nevarnosti, ki so jih spremljale na vsakem koraku.
Od spominov se sicer ne da živeti, toda prepričal sem se, da pomlajajo in vlivajo tudi staremu telesu novih in oči. Očka Vincek živi skromno s svojo nečakinjo ob skromni pokojnini toda eno je važno: sreča!
Tamburaški zbor v Vučji vasi
Mladina v Vučji vasi je zelo aktivna; čeprav je šele začela prav delovati letos, je dosegla že lepe uspehe. Redno imajo sestanke in organizirali so že tudi več mladinskih zabavnih prireditev. Na teh prireditvah so si pridobili tudi precej denarja in z njim kupili razne športne potrebščine. Tako se bo lahko tudi naša mladina na vasi ukvarjala s športom.
Imajo tudi tamburaški zbor, v katerem sodeluje 13 pionirjev. Uprizorili so tudi igro »Čevljev ni« in na koncu je še zapel vokalni kvintet ob spremljavi harmonike nekaj narodnih pesmi.
Uprizoritev je zadovoljila vse gledalce.
Mladinci so tudi redni izposojevalci v knjižnici, kar je lep uspeh za našo vas.
»Slepe miši“ v Boračevi
»Slepe miši«. Mladinci aktiva Boračevo pri Radencih so uprizorili v Radencih v režiji Toneta Adamiča komedijo Cvetka Golarja v treh dejanjih »Slepe miši«.
Mladi igralci, ki so bili večinoma prvič na odru, so dobro začeli. Prvo dejanje jim je kar lepo teklo. Pokazali so nekaj dobrih tipov. Proti koncu pase jim je zataknilo. Zato jim priporočamo, da drugič ne gredo prej na oder, preden ne obvladajo dobro vsega besedila. To je, poleg mnogega drugega, pogoj za dobro igro.
Z NAŠIH ODROV — Z NAŠIH ODROV — Z NAŠIH ODROV — Z NAŠIH ODROV — Z NAŠIH
»Vdova Roštinka« v Kuzmi
Po dolgem zimskem spanja se je tudi v Kuzmi predramilo kulturno življenje. Dvakrat so se predstavili igralci domačega IZUD »Vladimir Gortanc, obakrat v napolnjeni dvorani s komedijo »Vdova Rošlinka«. Igralci so zaslužili vse priznanje gledalcev, saj so resnično vložili
svoje sposobnosti in mnogo truda, da so lahko uresničili prireditev s takim uspehom, kakršnega zdaleč nismo pričakovali. Posebno dobro so podali svoje vloge Vrabl, Faričeva in Šiftar. S komedijo bi lahko igralci nastopili tudi na drugih odrih v večjih krajih.
V nedeljo, 6. aprila so nastopili domači gasilci z igro »Stari in mladi*. Tudi ta igra je bila dobro uprizorjena in zaslužijo igralci vso pozornost zlasti zarodi tega, ker so bili to sami kmečki fantje in dekleta, med katerimi so posamezniki prvič nastopili na odru. Najbolj so se izkazali Kuhar in Zrim, ki sta gledalcem že tako znana kot dobra igralca, Skaličeva, Hubrova in Sle-
mar. Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna, kar dokazuje, da si ljudje želijo kulturnih prireditev.
Ugotoviti pa je treba, da so nekateri gledalci bili nedisciplinirani in so s svojim ropotanjem motili ostaio občinstvo in tudi same igralce.	B. Z.
»Matiček se ženi« v Šalovcih
V šalovskem aktivu LMS so zelo aktivni. Posebno je Razgibano kultumo-prosvetno delo. Dramska skupina je lani gostovala tudi v sosednjih vaseh, pred nedavnim pa je doma
uprizorila igro A.T. Linharta »Ta veseli dan« ali »Matiček se ženi«. Prebivalci so napolnili zadružno dvorano do zadnjega
kotička.
Igro je režiral Aladar Maka-ri in izbral igralce med mladimi dekleti in fanti, ki so v pretežni večini prvič nastopali na odru. Zahtevno vlogo Nežike je lepo odigrala mlada Ida Šebek. Tudi ostali igralci so pokazali smisel in sposobnost za odrsko umetnost.
Če upoštevamo, da so to predvsem kmečki ljudje, ki so lahko prišli na vaje samo pozno zvečer, po opravljenem delu doma, moramo priznati, da so uspehi toliko večji. Seveda je njihovo delovanje sedaj veliko bolj živahno kot poleti. Tako se tudi pridno pripravljajo za praznovanje Dneva mladosti.
"Dekle iz Trente" v Bodoncih
V KGŠ Bodonci so zaključili teoretični pouk. Ob zaključku so slušatelji uprizorili v šolskem poslopju ljudsko igro Vlada Pipana v šestih slikah »Dekle iz Trente«. V igri je nastopilo 21 oseb, tako da so se zvrstili na odru domala vsi slušatelji. Gledalci so napolnili razred do zadnjega kotička in z navdušenjem sledili izvajanju mladih igralcev iz sedmih vasi, med katerimi so bili posamezniki prvič na odru in so kljub temu prav dobro odigrali svoje vloge.
Pod vodstvom šolskega upravitelja Jožeia Kamenšeka so mladinci s to igro gostovali zadnjo nedeljo v Zenkovcih.
Slušatelji KGŠ nameravajo maja oditi na daljši izlet in si ogledati večja kmetijska posestva v Sloveniji. Še ta mesec pa bodo priredili poučni izlet v Soboto, kjer si bodo ogledali Tovarno mlečnega prahu in druge znamenitosti mesta.
»OPERACIJA«
na Cankovi
Na občnem zboru izobraže-valno-umetniškega društva- ki že precej časa ni redno delovalo, je novoizvoljeni upravni odbor sklenil, da bodo začeli z rednim delom. Dramska sekcija naj bi za Dan mladosti pripravila dramo Mire Pucove »Operacija«. Prav tako naj bi začel vaditi tudi pevski zbor. LNtanovljena je bila tudi folklorna skupina.
*
Predzadnjo nedeljo je igralska skupina občinskega odbora LMS Cankova v nabito polni dvorani uprizorila veseloigro "Županova Micka". Občinstvo je bilo z mladimi igralci zelo zadovoljno in želi še več podobnih predstav.
»V soboto se poročim« na Kapeli
Ni dolgo tega, ko se Je predstavila občinstvu dramska skupina KGš na Kapeli z igro »V soboto se poročim«. Uprizoritev je zelo dobro uspela, pri čemer ima največ zaslug upravitelj šole Janez Zemljič, ki je
v dobrem mesecu kljub nekaterim težavam (odstop, pa ponoven pristop zdaj enega, pa spet drugega igralca) temeljito naštudiral igro.
Kljub temu, da je večina igralcev prvič nastopila na odrskih de-
skah, so vsi igralci zelo dobro, najbolj pa se je odrezala Marija Koren, ki se lahko ob pravilnem vodstvu razvije v zelo dobro igralko, sposobno tudi za težje vloge. Scena je bila zelo dobra, nekoliko spodrsljajev je bilo pri šminkanju. Prizori so potekali brezhibno eden za drugim in to zelo doživeto, se pravi, da so se igralci vživeli v vloge. Učenci KGŠ so dosegli svoj namen; svojim staršem in ostalemu prebivalstvu so pripravili dve uri kulturnega razvedrila, sebi pa zagotovili finančna sredstva, ki jih bodo izkoristili za poučen izlet.
Da sc Kapelčani zanimajo za kul-tnrno življenje, jasno dokazuje nabito polna dvorana, saj so celo zmanjkale vstopnice. Ker pa so igro zelo dobro naštudirali, ne bi bilo napak, če bi gostovali z njo še po sosednjih odrih.
»Lovski tat« V Gornjih Moravcih
Predzadnjo nedeljo je mladina iz Moravec uprizorila tragedijo »Lovski tat«. Predstavo si je v gor-njemoravskem gasilskem domu ogledalo precej ljudi, ki zelo radi prihajajo na kulturne prireditve, ki pa so žal preredke.
Igralci so svoje vloge dobro podali, kot n. pr. Pavel, Cilka in drugi. Domačini so gostom obljubili, da jim bodo povrnili dolg z Linhartovo komedijo »Ta veseli dan«, ki jo že
študirajo igralci strelske družine Gornji Moravci.
Tudi v teh krajih se je namreč mladina prebudila; na pobndo rezervnega poročnika Lipiča so ustanovili strelsko družino, ki že aktivno deluje in se imenuje »Iskra«. Da bi prišli do denarja, bodo uprizorili že omenjeno igro. S čistim dobičkom bodo knpili zračne paške. Družina šteje sedaj že okrog 40 članov, kar je precej za tako majhen okoliš.
Med člani pa niso le mladi, marveč tudi starejši ljudje, katere zanima ta šport.
"Cvrček za pečjo" na Cankovi
Pred kratkim je na Cankovi gostovala igralska skupina z Janževega vrha s komedijo »Cvrček za pečjo«.
Občinstvo je napolnilo dvorano in s ploskanjem nagradilo požrtvovalne igralce.
Ocvirki z letnega občnega zbora kmetijske zadruge...
Od 406 članov jih je bilo prisotnih le reci in piši šestdeset! In to v glavnem delovni člani "kmetijskega" obrata GRADITELJ o sklopu kmetijske zadruge. Ni čudno, saj zadružniki na občne zbore niso navajeni. Po skoraj štirih letih je bil to namreč spet enkrat letni občni zbor. Doslej je ob omejenem jamstvu zadružnikov neomejeno gospodaril o zadrugi upravni odbor s čudnim priveskom, ki so ga imenovali zadružni svet. Tako tudi ni čudno, če mimo zadružnikov celo vodilni uslužbenci ne razlikujejo med občnim in letnim zborom, kakor ni čudno, če se je zbor začel dve uri po napovedanem času. Treba je zadostiti formalnosti: »Če ob napovedanem času ni prisotno zadostno število članov, se občni zbor začne eno uro pozneje ne glede na število prisotnih.« Tako se je končno zbor začel in trajal pet ur, ne da bi razpravljali o najvažnejši stvari: o delovnem programu zadruge.
Zadružniki skorajda niso razpravljali. Pa ne, da tudi ne bi govorili. O tem, n. pr., ali naj zadruga kupi traktor ali ne, so govorili celo poldrugo
uro, ne da bi razčistili vprašanje, zaradi katerega je pravzaprav do tega govorjenja prišlo.
»Za našo zemljo ni traktor. Včasih je premehka, včasih presuha. Potem pa je tudi vprašanje, koliko časa lahko traktor uporabljamo, saj vidimo, kakšne so vremenske pri-like«, je modroval Pišta.
»Tovariši, glede na lansko izgubo strojnega odseka in glede na to, kakor bi dejal, da se ne moremo iznebiti "Uni-moga", moramo biti z nabavo traktorja zelo previdni«, je pribil predsednik zadruge.
»Strinjam se z mnenjem tovariša predsednika«, je povzel suhljat, visok mož, "In oprostite, če se oglašam, ne da bi sP, takorekoč, ukvarjal s kmetijstvom, ampak ... ampak menim, da res ni potrebe po novem traktorju, če je imel strojni odsek, takorekoč, izgubo. Posebno še, če gre za traktor, s katerim se ne da prevažati gramoza ali podobnih reči". Tako je pribil mož. In ta mož je član sekretariata osnovne partijske organizacije.
Na zboru je nastalo mrmranje in določno je bilo slišati pripombe: »Traktorji ne mo-
rejo biti rentabilni, če nimajo priključkov in če jih ne moremo rabiti za oranje in kmetijska dela, ker morajo enkrat peljati temu stricu drva, drugič onemu botru gnoj. »Zakaj niso kljub sklepu kupljene ročne motorne kosilnice? "Na tra -urju naj sedi orač, ne pa šofer" "Trakiorji nas bodo pokopali, kajti ne pozabimo, da so ravno zadruge pri nas pripomogle privatnikom, da so prišli do traktorjev", je nazadnje pribil Torok. In Torok že dobro ve, kaj je s tem mislil.
V splošnem živžavu pa se je še enkrat oglasil Pišta: "Jaz bi le rad vedel, zakaj neki ne dobimo privatniki traktorjev? Kakšna bojazen je tu vmes?"
Glejte! Če bi imel traktor Pišta sam, bi mu bil rentabilen; zemlja ne bi bila premehka niti presuha in tudi vremenske prilike Pišti ne bi bile nikak zadržek za uporabo traktorja!
Ali bo na tem zboru še kdo prišel v protislovje sam s seboj? Ne. Nekdo bo do kraja dosleden.
Glasovanje. Tako kot običajno, že šest let, ko gre za iz-
glasovanje sklepov, ki upravnemu odboru ne diše.
"Glasujemo za investicijski program. Toda la vsebuje tudi nabavo traktorja", pojasni zborovodja.
Štetje glasov. Roke se dvigajo, roke omahujejo. Treba je šteti še enkrat, kajti premalo je glasov proti. Večina se vzdrži, ostala večina glasuje "za" Proti glasuje tudi predsednik zadruge.
"Kaj pa če bi glasovali še enkrat, in to ločeno za ostali investicijski program in ločeno za traktor", pogrunta zborovodja, ki ima sam svoj traktor in še rentabilen povrhu, ter hitro nadaljuje:
"Kdo je proti?"
In kot vedno, vzdigne roko tudi tokrat Geza sam in na ves glas zavpije: "V s i !" Predsednik zadruge glasuje proti. Glasuje proti investicijskemu programu, ki ga je sam predložil zboru v imenu upravnega odbora, kateremu predseduje. Glasuje proti traktorju. Član sekretarijata osnovne partijske organizacije zavzame skrajno oportunistično stališče. Nič boljše tudi član vaškega odbora SZDL ... Skratka: nekateri zadružni-
ki so za traktor, ki ga njihovo kmetijstvo nujno potrebuje, tisti pa, ki bi morali biti »za«, so sproti". To pa je tudi vse. Nihče pa zadružnikom ne pove. zakaj vodstvo zadruge ni bilo previdno takrat, ko je iztrošeni "Unimog" kupovalo; nihče jim ne pove, zakaj niso analizirali izgube strojnega odseka ter zakaj je ta izguba nastala; in nihče jim ne pove bistvenega, kar bi radi slišali: ali bo delo traktorja v bodoče bolj kakovostno in sorazmerno cenejše od obdelovanja s konji ali kravami!
In za to je bilo treba uporabiti poldrugo uro praznega govorjenja. In to tako, da-se kolikor le mogoče izognemo bolečim vprašanjem okrog dela strojnega odseka. In morda zato. da le ne bo treba razpravljati o najvažnejšem: o gospodarskem načrtu zadruge?
In kje je bilo to?
Na nedavnem letnem občnem zboru Kmetijske zadruge v Puconcih.
In tu osnovna partijska organizacija in vaški odbor Socialistične zveze delovnih ljudi še vedno iščeta — vsebino svojega dela.
Stefan Kuhar
POMURSKI VESTNIK, 24. aprila 1958
4 
Bo to šolsko poslopje kmalu dobilo naslednika?
RICHARD NASH:
Mojster za dež
Romanca o lepoti v srcu
Dramska skupina KPA bo v okviru I. Pomurskega študentskega festivala nastopila z Na-shevim »Mojstrom za dež«, veselo romanco, na moč mikavno, čustveno, toplo, sodobno ameriško igro.
Vsebina: Kadar se nad bohotnimi prerijami bogatega in prodnega Zapada Združenih držav Amerike zjasni nebo in sonce dneve in tedne žge zemljo in zelenje, grozi živini neizbežen pogin. Tudi ljudi se loti ne samo nenadno obubožanje, temveč tudi poseben, vročičen obup: dežja nikoli več ne bo, zemlja bo za vse večne čase suha; nebo ne obljublja niti sledu pomoči . . .
A modri farmarji, kakršen je H. C. Curry, znajo biti potrpežljivi tudi z nebom. Saj vedo, da zemlja ne bo večno žejna. Vedo, da se bodo nekoč zjutraj zbndili in svet bo zopet zelen. Mladi ljudje pa, kakršno je njegova hči Lizzie, tega ne morejo tako trdno vedeti. Naj bo še tako trezna in razumna, vedeti tega ne more, kajti tudi v njenem srcu je suša. Živi v veri, da je grda, da je noben moški ne mara. Tedaj pa pride v te zakotne, v vročini plameneče kraje pripužni nepridiprav Bill Starbuck; v resnici je le sejmarski goljuf in klatež, a trdi, da zna priklicati dež. Modri oče Curry mu po krajšem obotavljanju da tistih piškavih sto dolarjev, ki jih zahteva za uslugo: če ne bo priklical dežja, bo nemara ozelenel puščavo v hčerkinem srcu. In res: Bill Starbuck dopove dekleta, da v resnici ni grda. »Če le verjameš, da si lepa, tudi si — in tudi moški te bodo videli lepo in imeli radi«. Igra se konča srečno in spravljivo, kot se spodobi za romance in pravljice. Starbucku se prvič v življenju posreči priklicati dež (seveda je le naklučje): ko odhaja, se vlije lep, blagodejen dež, Lizzie pa naposled le dobi svojega usojenega fanta. . .
Starbuck jo -je v zanosu vetrnjaške pesniške domišljije okrasil kot pravljično kraljico Melisando, kot Lady Godivo, kot lepo mamljivo čarovnico z vsem, kar mu je v trenutku potepuškega zanosa padlo v glavo. A Lizzie je v svojem preprostem, težkem življenju postala toliko stvarna, da sanja o drugačnih stvareh: o lepem, toplem življenju v preprostem domu, o možu, o družini ... Ker ni imela pri moških nikoli sreče, se je naposled imela za grdo avšo. Stvarnost, ki je njeni naravi najbližja, nima zanjo nobene cene. Pa vendar si na koncu igre, ko mora zbirati med romantičnim begom skrivnostnim Starbnckom in življenjem, rajši izbere stvarnost. Saj je v njem našla ljubezen, nežnost in lepoto... In to je najgloblja, naj-resničnejša romanca življenja — simbol nezlomljive življenjske hrabrosti.
Po čemu je »Mojster za dež« tako zelo, zelo prikupna igrica, kaj Je pri njej tako pritegnilo občinstvo vseh krajev (Saj so jo z navdušenjem sprejeli prav povsod, kamor je prodrla.) Samo romantika dogajanja v vznemirljivem okolju »divjega Zapada?« Morda romantika čustvovanja s prelepo miselno izpovedjo: vsaka ženska je lepa, če le verjame da je ženska.
Koliko je zaprtih sanj in hrepenenj po skromnem življenju samo zato, ker človek ne sprejme samega sebe takega, kakršen je, da ne zaupa samemu sebi. Simpatični nepridiprav Bill Starbuck s priimkom, ki je v njem »vse nebo in vsa moška sila« (»star« = zvezda, »bučk« = bik), dopoveduje vsem takim zagrenjencem, da lahko najdejo zdravilo in osrečenje v sebi. A tudi sam dobi koristen nauk: tega, da ni vsa lepota življenja le v zanosnih sanjah, ki segajo do zvezd, temveč često tudi t topli, na videz tako vsakdanji sreči skromnega domačega ognjišča.
CANKOVA
Pretekli teden je obiskala Janžev vrh igralska skupina KGŠ s Kapele. Mladi igralci so se predstavili z igro "V soboto se poročim", ki so jo zelo dobro naštudirali.
Prebivalci Janževega vrha se zelo zanimajo za kulturno življenje — imajo svojo igralsko skupino, prireja jo plesne tečaje itd. — kar dokazuje tudi rekorden obisk, saj je bila dvorana kmalu premajhna.
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke in rojstva od 12. do 19. aprila 1958.
Poročili so se: Anton Jelenovec iz Kroga in Olga Gorčan iz M. Sobote, Jožef Horvat iz Crnelavec in Marija Cener iz Vanče vasi ter Karel Lou-čar iz Crnelavec in Ema Drvarič iz M. Sobote.
Rodile so: Katica Skalič iz Male Polane, dečka; Marija Ivanič iz M. Sobote, dečka; Ana Sraka iz Lipovec, dečka; Marjana Herman iz Pucouec, dečka; Manja Matjašec iz Radenec, dečka; Marija Filipič iz Logarovec, dečka; Elizabeta Puhar iz Veržeja, dečka; Marija Titan iz Crnelavec, dečka; Marija Plohl iz Ljutomera, dečka; Ana Horvat iz M. Sobote, deklico; Matilda Petek iz Beltinec, deklico ln Karolina Benko iz M. Sobote, deklico.
NESREČE IN NEZGODE V lonec vroče vode je padel 2-let-ni Anton Žalik iz Gančan in dobil hude opekline po spodnjem delu telesa.
V levo stopalo se je vsekala 31-letna P. B. iz Zenkovec ter dobila hudo rano.
ČESTITKA
Hiršl Danica, sodnica okrajnega sodišča o M. Soboti, je s prao dobrim uspehom položila sodniški strokovni izpit d Ljubljani. Čestitamo!
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča
Novi izvršni odbor OGZ: Na občnem zboru OGZ 17. aprila je bil izvoljen novi Izvršni odbor za štiri leta. V njem so: Janez Blagovič, Franc Ouček, Karel Flisar, Stefan Sočič, Franc Gomboc, Karel Škerget, Janez Sever, Zvonimir Cerneka, Franc Novak, Berti He-gedič in Marija Fekonja.
Titova štafeta: Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos gasilske organizacije sodelovale pri Titovi štafeti, ki bo naših krajih tekla 7. maja letos. Vabimo vsa društva, naj se polnoštevilno udeležijo štafete na poziv ObGZ in za to posebej določenih odborov.
Vsem članom, članicam, mladincem, mladinkam- in pionirkam čestitamo k delovnemu prazniku — 1. maju z željo, da bi požarnovarnostno službo še izboljšali in pomnožili naše vrste.
Iz pisarne OGZ
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
V IV. kolu Pomurske nogometne lige se bosta srečali v nedeljo 27. aprila naslednji moštvi:
Nafta II : Radgona Igrišče NK »Nafta«.
Sodil bo Jošar; pričetek oTj 9,30 uri; službujoči Jože Gerenčer. Rezultati tekem iz III. kola: Rakičan II : Radgona 0:5 Nafta II : Turnišče 3:0 Tekme Turnišče : Rakičan niso odigrali, ker moštvo Rakičana ni nastopilo. To tekmo bo verjetno rešil upravni odbor.
Tabela PNL
1.	Nafta II	5	3	1	1	14:8	7
2.	Turnišče	5	2	1	2	8:10	5
3.	Sobota II	5	2	0	3	19:14	4
4.	Radgona	3	2	0	1	9:7	4
5.	Rakičan II	4	1	0	3	4:13	2
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja 27. aprila 1958.
Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7.
Ordiuira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA od 28. aprila do 3. maja 1958.
Dr. Jan Sedlaček, stanuje v Trubarjevem drevoredi.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 12. do 19. aprila 1958.
Karolina Novak iz Predanovec, Antonija Verač iz M. Sobote, Marija Darvaš in Alojzija Štefe, obe iz Ra-dene, Stefan Kovač iz Salamenec, Ana Bukvič iz Moščanec, Marija Horvat iz Rankovec in Ludvik Maček iz Sebeborec, vsi drugič; Ivan Gelt iz Velike Polane, Marija Srci, Urška Horvat, Marta Poredoš, Ana Mesarič, Ana Balažič, Julija Rada-šič, Roza Sabotin, Marija Yereš, Karolina Mekiš, Verona Zver, Jožef Ulen, Viktor Ulen in Marija Ulen, vsi iz Bratonec.
FOTOAMATERJI!
Vaše posnetke razvija, kopira, poveča hitro in solidno: Foto Hochstadter, Murska Sobota, Trg zmage 3
PREKLIC
Podpisani Franc Smodiš, posestnik iz Kruplivnika št. 67, reklicujem vse žaljive besede, atere sem izrekel zoper Janeza Drvarič, delavca na KG po-sestavo Grad, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
V mesecu aprilu lanskega leta se je na Okrajni pošti v M. Soboti našla večja vsota denarja. Oseba, ki je denar izgubila, se naj javi pri Občinskem ljudskem odboru v M. Soboti, kjer je denar deponiran. Rok prijave je 1 mesec.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 27. aprila — Ustan. OF Ponedeljek, 28. aprila — Živam Torek, 29. aprila — Marina Sreda, 30. aprila — Katarina Četrtek, 1. maja — Praznik dela Petek, 2. maja — živana Sobota, 3. maja — Aleksander
KINO
MURSKA SOBOTA — od 25. do 27. aprila italijanski barvni film: »Odisej«.
LENDAVA — od 25. do 27. aprila nemški film: »Piroška«. LJUTOMER — od 26. do 27. aprila ameriški film: »Tujec je poklical«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 26. do 27. aprila nemški barval film: »Zgodba o malem Mukuc. GOR. RADGONA — od 26. do 27. aprila ameriški barvni film: »Škandal v Skuriju«.
VERŽEJ — od 26. do 27. aprila ameriški film: »Niz tri temne ulice«. VELIKA POLANA - 27. aprila jugoslovanski film: »Dokumenti enega življenja«.
MALI OGLASI
CENE MALIH OGLASOV:
Beseda 10 din. med dve črti beseda 20 din. ženitbeni oglasi beseda 30 din. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din.
OPOZORILOI
Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki za-htevujo pismeno naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo govarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
HIŠO UGODNO PRODAM v Ljutomeru, Razlagova ul. Ib. Hiša je enonadstropna, enodružinska, ni  v stanovanjski skupnosti. V pritličju je klet, soba, 2 drvarnici in shrambe. V I. nadstropju 2 sobi, kuhinja, shramba, ter del za adaptacijo 2 sob. Cena din 800.000. Na vpogled vsak dan popoldne pri Olgi Stanjko, Ljutomer. M-341 VELIKO POSESTVO s 7 ha zemlje, od tega 3 ha njiv, sadovnjaka, travnika in gozda, na lepi sončni legi, 5 minut od glavne ceste, prodam takoj. Franc Samperl, Verja-ne 2, Gradišče (Sv. Trojica) v Slov. goricah.	M-359
NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE s 5 ha zemlje vseh kultur pri cesti in šoli vsled starosti, ker nimam delovno moči, prodam. Cena po dogovoru. Poizve se v Lokave! štev. 7, Anton Tekavec, p. Zg. Velka pri Mariboru.	M-361
POSESTVO z 2,5 ha zemlje na ravnini tik Maribora, takoj vseljivo, ugodno prodam. Fero Pečnik, Rogoza 15 pri Mariboru.	M-362
MLIN NA ELEKTRIČNI IN VODNI POGON na Dravskem polju prodam. Naslov V oglasnem oddelku. MLIN NA MURI v dobrem stanju ugodno prodam. Marta Magdič, Hotiza 155.	M-364
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v dobrem stanju, z električno napeljavo in vodovodom ter 10 ha obdelovalne zemlje in 6 ha gozda, prodam. Terezija Klemenčič, Gradišče v Slov. goricah (Trojica).	M-365
ŠPORTNI VOZIČEK, ČRNO MOŠKO OBLEKO, skoraj novo, in moške polčevlje št. 43 ugodno in poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	M-369
RABLJENO SPALNICO tudi po komadih in KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Predmeti dnevno na ogled v M. Soboti, Kocljeva 6.	M-371
PRIMERNO SOBO z dvema poste-Ijema, nujno iščem. Naslov: Dobrotinšek, Murska Sobota, Stefan Kovača 15.	M-371
DVA SVINJSKA HLEVA prodam. Stefan Kovača ulica št. 19. Murska Sobota.	M-375
OSEBNO IZKAZNICO sem izgubil na cesti od Turnišča do Tešano-vec. Poštenega najditelja prosim, da mi Jo vrne proti nagradi na naslov v izkaznici.	M-379
RAZNO POHIŠTVO izpod cene zaradi preselitve prodam. Naslov v upravi lista.	M-381
DOBER TEŽKI KONJSKI VOZ v dobrem stanju za 50.000 din prodam. Frpnc Tibaut, Krapjo 47, p. Veržej. ’	M-382
ODLIČEN ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »Gritzner« za 15.000 din in 2 BREJI SVINJI ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	M-383
POLOVICO HIŠE z dvema sobama, shrambo, vežo, -odovodom in vrtom proda za 800.000 din, delno na dolgoročno odplačilo. Agenci- , ja, M. Sobota, Titova 11.	M-384
ENODRUŽINSKO KONFORTNO HIŠO, vseljivo, v zelo dobrem stanju, proda Agencija, Murska Sobota, Titova 11.	M-384
KUHINJSKO KREDENCO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	M-385
OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE »Marcedes-Benz« v izpravnem stanju z rezervnimi deli proda Okrajni ljudski odbor v M. Soboti.	M-373
ROPOCKI GASILCI
ZAOSTAJAJO
Prostovoljno gasilsko društvo na Cankovi se že dalj časa pripravlja na gradnjo novega doma, medtem ko bodo pri Juriju postavili še drugi dom. V Nuskovi imajo to delo že za seboj. Tudi v Skakovcih so delavni, vendar pa so šele tretjič bili na občnem zboru sklepčni. Ropoški gasilci so bili vedno med prvimi v občini, medtem ko se letos bori društvo za obstanek.
Za požarnovarnostni teden so gasilci po vseh večjih krajih občine pripravili predavanja »Eelektrika in požarna varnost.« V krajih, kjer je elektrika, so se odločili za predvajanje poučnih filmov. Vsa društva so sklenila opraviti enodnevne vaje z vsem orodjem, s katerim razpolagajo, ter primerno urediti gasilske domove in orodišča za ogled vaščanom in šolski mladini. Vsa društva so pripravila tudi skice požarnih rajonov in so z njimi seznanila člane. Kulturno-prosvetni referenti so pridobivali nove naročnike za razne revije in časopise, zlasti pa za »Gasilski vestnik« in »Pomurski vestnik«. Najboljše referente so predvideli tudi za denarno nagrado.
NASI FANTJE POZDRAVLJAJO
V zadnjem času smo prejeli spet nekaj pisem naših fantov, ki služijo vojaški rok v JLA in pozdravljajo svoje najbližje, sorodnike in znance. Iz Titograda se oglašajo vojaki V. P. 9127/42: Karel Šalamon od Jurja, Egon Fartek iz Kuzme, Pavel Zver iz Ižakovec, Franc Taljan iz Lendave in Jože Durič iz Gerlinec; iz Pule pošiljajo pozdrave vojaki, doma iz Turnišča in Renkovec: Franc Zver, Martin Režonja, Alojz Horvat, Alojz Koren in Anton Horvat.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 25. aprila do 4. maja Koncem tekočega tedna ali v začetku prihodnjega tedna dva dni dež in hladno vreme s snegom deloma do nižin. V nadaljnjem poteku izboljšanje, sprva slana, pozneje otoplitev. Za 1. maj je pričakovati še lepo vreme toda takoj nato, domnevno že 2. maja. dež z nevihtami in hladneje. V nadaljnjem poteku v splošnem nestalno vreme s pogostimi nevihtami in padavinami.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota/ štev. 64-KB-1-Ž-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
KOLESARSKE DIRKE V ŠALINCI1I
Vaški odbor SZDL in mladinski aktiv Krištanci-šalinci pri Ljutomeru bosta priredila 1. maja kolesarske dirke. Za tekmovalce je pripravljenih več nagrad. Pri nagradah bo verjetno sodelovala tudi Tovarna koles »Rog« iz Ljubljane.
K sodelovanju vabimo predvsem kolesarje, ki imajo kolesa znamke »Rog«. Kolesarji s specialnimi dirkalnimi kolesi na prestave bodo tekmovali izven konkurence. Prijave za dirke sprejemata in dajeta informacije: Franc Dreven, Krajevni urad Veržej, tel. 1 in Jože Makovec, Pomurski vestnik, M. Sobota, tel. 138. Tekmovalci se morajo prijaviti najkasneje 1 uro pred pričetkom tekme, t.j. 1. maja do 13. ure.
Vodstvo dirk
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi tehničnih ovir nismo mogli objaviti podlistka. Nadaljevanje bo v prvomajski številki.
Uredništvo
RAZPIS
Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev in uslužbencev Tovarne perila »Mura«
razpisuje delovno mesto
stenografinje - strojepiske ali samo strojepiske
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Podrobnejše informacije dobite na upravi podjetja. Ponudbe dostaviti do 15. maja 1958.
Upravni odbor podjetja »RAFIMUS«, Murska Sobota
razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoji: končana ekonomska srednja šola z nekaj let prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Lendava
razpisuje mesto
TAJNIKA
Pogoj: fakultetna izobrazba, opravljeni strokovni izpit in nekaj prakse.
Kandidati morajo vložiti kolkovane prošnje z natančnimi podatki v roku 15. dni po objavljenem razpisu na komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Lendava.
Upravni odbor Kmetijske poslovne zveze Lendava razpisuje
MESTO RAČUNOVODJE
Pogoji: popolna srednješolska izobrazba z 8-letno prakso v samostojnem vodenju računovodstva.
MESTO UPRAVNIKA OBRATA
Pogoji: popolna srednješolska izobrazba ali njej podobna šolska izobrazba s 5-letno komercialno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru.
Osebne ali pismene ponudbe poslati na upravo Kmetijske poslovne zveze Lendava.
Sporočamo žalostno vest, da je včeraj, 23. IV. 1958. zjutraj nenadoma preminula naša mama, babica in sorodnica
MARIJA ROTDAJČ
roj. HAJDINJAK
gospodinja
Blago pokojnico bomo pospremili iz hiše žalosti v Dol. Slavečih na pokopališče pri Gradu v petek 25. aprila 1958, ob 8. uri zjutraj.
M. Sobota, Dol. Slaveči, Rudnik Breza, 23. aprila 1958
Janez, Marija in Tone, otroci: snahi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci
razpisuje:
i	MESTO DIREKTORJA
Trgovskega podjetja »Ravenka« v Beltincih.
Pogoji:
a)	srednja ekonomska šola in pet let prakse na vodilnih mestih v gospodarstvu ali
b)	visoko kvalificirani trgovski delavec s prakso na vodilnih mestih v trgovini.
Nastop službe s 1. VI. 1958. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
MESTO POSLOVODJE Obrtnega podjetja »Pleskarstvo« v Beltincih
Pogoji:
obrtni mojster v pleskarski stroki ali pa najmanj 5 let pomočniške prakse.
Nastop službe s 1. VI. 1958. Plača po tarifnem pravilniku.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in praksi naj kandidati pošljejo Občinskemu ljudskemu odboru Beltinci do 15. V. 1958.
ZIDARJE
kakor tudi
PRIUČENE ZIDARJE IN DELAVCE
sprejmemo v stalno zaposlitev. Hrana in samsko stanovanje na razpolago v zidani stavbi. Radi značaja dela se lahko delajo nadure. Na razpolago je tudi zaščitna delovna obleka.
Nstop možen takoj ali kasneje po dogovoru. GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« LJUBLJANA Šmartinska c. 64/b
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Vinogradniškem gospodarstvu Gornja Radgona
razpisuje delovna mesta dveh DELOVODIJ poljedelsko-živinorejskih delovišč
Pogoji: srednja kmetijska šola s petletno prakso ali nižja kmetijska šola z desetletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne izobrazbe pošljite čimprej na naslov:
Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona
POMURSKI VESTNIK, 24. aprila 1958
5
Kolektiv
Razdejana farina Julina Ciraya v ameriškem mestu Horeuce, kamor je padla atomska bomba. K sreči je eksplodiral samo »klasični eksploziv« bombe, ki je razdejal gospodarska poslopja na farmi in poškodoval stanovanjsko hišo. Pet ljudi je bilo ranjenih. Farmar John Gray je pozneje umrl. Natančneje smo o tej nesreči poročali v prejšnji številki.
FILMSKI BOLNIKI
Psihiatri dobivajo najboljše "odjemalce" med filmskimi Igralci - Poklic filmskega zvezdnika eden najtežjih na svetu
Želja mnogih fantov in deklet je, da bi postali filmski igralci in igralke, predvsem zaradi slave in lagodnega življenja, kot si domišljajo. Toda filmska slava je medalja z dvema stranema. Eno so slike nasmejanih filmskih zvezdnic in zvezdnikov ob razkošnih Vilah in najnovejših avtomobilih, drago pa je njihovo realno življenje.
Ni naključje, da sta že marsikateri filmski igralec ali igralka izjavila, da bosta svojim otrokom najodločneje odsvetovala, naj se ne posvetijo filmskemu poklica. Od časa do časa prinašajo senzacij željni časniki po sveta vesti, da se je ta ali ona filmska igralko ali igralec moral zateči k psihiatra ali celo v bolnišnico za duševne bolezni, ker so mn odpovedali živci.
Kako ne bi odpovedali živel recimo francoski igralki Jeanne Mo-reau, katero je režiser poslal v deževni novembrski noči na pariško nlico in ji zapovedal: »Ti sl Florence in iščeš Jnliena, človeka, ki ga ljubil « Potem je Štirinajst večerov zapovrstjo — od desetih zvečer pa do zore hodila po ulicah in z izgubljenim pogledom blodila predse, medtem ko Je na avtomobilu skrita kamera snemala izraz njenega obraza. Znancem ni odgovarjala, nekdo pa Je celo alarmiral policijo, da bodi neka zmešana ženska po ulicah! Posledica tega snemanja je bilo seveda večmesečno zdravljenje v bolnišnici, dokler si uboga Jeanne ni opomogla.
zaprta v neki znani bolnišnici za duševne bolezni. Marlon Brando pravi, da je psihiater njegov največji prijatelj, kateremu lahko zaupa vse svoje duševne drame.
Martine Carol išče ozdravljenje svojih živcev v umetnem spanju, Brigitte Bardot je prekinila snemanje filma »Če nastane nesreča« in plačala raje pet milijonov frankov odškodnine, ker so ji popustili živci.
Statističarji so izračunali, da se je od zadnje vojne sem 8 odst. vseh
filmskih igralcev moralo podvreči temeljitemu zdravljenju živcev in da so nekateri ostali neozdravljivo bolni.
Zakaj Je filmski poklic tako naporen? Predvsem so tu vedno večje zahteve režiserjev. Film snemajo navadno osem do deset nedelj in takrat igralci delajo brez predaha tudi po deset ali še več nr nn dan. Jean Gaben pravi, da Je zanj eno leto dela pri filma prav tako grozno kot eno leto v vojni, lat-lika Je samo v tem, da se pri film« ni treba bati človekn, da bi ga zadela krogla.
Seveda pri tem strašno trpijo živci. Do bi ostali sveži, si igralci pomagajo z raznimi dražilnimi sredstvi. Nekateri kadijo ogromno cigaret, drugi pijejo alkohol, tretji cele litre črne kave, nekateri posežejo tndi po mamilih.
Velik napor za živce so tudi filmski reflektorji. Eden izmed ameriških očesnih specialistov je rekel, da en dan pod temi reflektorji bolj škoduje očem, kot če bi človek na ravniku ves dan gledal v sonce. »Filmske« luči so namreč stokrat
močnejše kot navadna Inč v stanovanju.
Nekateri režiserji zahtevajo, da se morajo igralci naučiti ves tekst naenkrat na pamet in ne le seeno, ki jo pravkar snemajo. To neredko pomeni 178 s strojem natipkanih atrani! Najtežja preizknšnja za igralce pa Je nedvomno neskončno ponavljanje posameznih scen. Clonzot, ki je režiral film »Vohuni«, je zahteval od svoje lene Vere, da je l2-krat ponovila sceno blaznosti, v filma »Prostor pod soncem« pa so neko množično sceno ponavljali celo It krat!
Gene Tierneu o enem izmed svojih zadnjih filmov
Marlon Brando
Nekateri igralci so dobili živčni zlom po kakšni vlogi, ki je do kraja izčrpala njihove živce. Viviea Leigh se je morala dalj časa zdraviti po vlogi Blancbe Dubis v film« »Tramvaj poželenje«. Greta Garbo si še danes ni popolnoma opomogla od naporov pri filmskem delu.
Našteli bi lahko še dolgo vrsto imen filmskih igralcev in igralk, ki jim tudi bajne vsote denarja niso mogle odtehtati izgubljenega zdrav-
ja.
NA ZEMLJI JE VEDNO VEČ LJUDI
Po najnovejših podatkih statističnega urada OZN živi sedaj na našem planetu že 2 milijardi 655 milijonov ljudi. Največ jih je v Aziji — 1.451 milijonov, v Evropi brez ZSSR jih je 407 milijonov, v Severni Ameriki 253 milijonov, v ZSSR 215 in
pol milijona, v Afriki 214, v užni Ameriki 121 in v Oceaniji 14,2 milijona.
Število prebivalcev na zemlji narašča zelo hitro. Medtem ko so še v 17. stoletju menili, da je na zemlji le 500 milijonov ljudi, jih je leta 1900 bilo že blizu 2 milijardi. Statističarji predvidevajo, da bo že leta 1980 na svetu 4 milijarde ljudi.
KLASIČNA LJUBEZEN
Bivši kralj Farnk ni bil niti toliko izobražen, da bi znal presoditi, če so pisma njegove zaročenke Nariman bila
žaren proizvod njenega ljubečega srca. Pisma ji je pisal stric Muslufu El Sadek. Sivur je še bolj siuešnu zaradi tega, ker Muslufu — kot piše v svojih spominih — ni sestavljal pisem sum. temveč jih je prepisovul iz neke stare francoske knjige iz 18. stoletja!
KOLIBRIJEVO SRCE UDARI 1200 KRAT NA MINUTO
Neka ekipa sovjetske Akademije znanosti je pred kratkim objavila zanimivo študijo o ritmu srčnih udarcev pri posameznih vrstah živali. Srce slona — žival tehta tudi do 3 tone — udari komaj 46-krat na minuto, srce človeka 76-krat, ovce 70-krat, psa 120 in mačke 240-krat
v minuti. Hitrost bitja srca pri majhnih pticah pa je naravnost fantastična. Srce sinice udari 798-krat na minuto, liščka 831 in majhne modre sinice 963-krat v minuti. Najhitreje pa bije srce kolibrija in sicer 1200-krat v minuti.
Nov kotok pri zdravljenju raka
41-Ietni ameriški znanstvenik, veterinar dr. Steel Livingston, je iznašel nov način pri zdravljenju raka na živalih. 2e nekaj let je dr. Livingston vbrizgaval ekstrakt iz človeške placente z živali, obolele od raka. Po teh injekcijah je rak na psih, mačkah in miših izginil in
se ni več pojavil. Rakasto tkivo je navadno začelo izginjati že po dveh mesecih, če je injekcijo vbrizgaval trikrat dnevno. V drugih primerih je rak prenehal v 3 do 5 letih.
Kakor meni dr. Livingston, tekoči ekstrakt iz človeške placente najbrž preobraža ra-
kaste celice v normalne. Ta ekstrakt je učinkoval na vse vrste raka, s katerimi je eksperimentiral dr. Livingston na živalih. Toda dosedanje delo je povsem eksperimentalno (poskusno) in bo treba še mnogo časa, da bi na ta način zdravili tudi ljudi.
Vivian Leigh kot Blanche Du-bois o filmu »Tramvaj poželen je c
Ne pravijo zastonj zdravniki, da poklic filmskega igralca naravnost
žre živce, počasi, toda gotovo, dokler se žrtev za dolgo časa ali pa tndi za vedno ne znajde v bolnišnici za duševne bolezni.
Lepa Gene Tierney, ki se je že dvakrat skušala zastrupiti, je sedaj
TUDI TO SE ZGODI
MATI RAZLIKUJE DVOJČKA SAMO PO ODTISIH STOPAL
Dvojčkov Perryja in Tonyja Craya iz Illinoisa o ZDA ne more razlikovati niti njuna mati. Malčka, ki sta sedaj stara enajst mesecev, sta enako visoka, enako tehtata in imata enako število zob. Da bi ju lahko razlikovali, morajo starši primerjati odtise njunih stopal z odtisi, ki so jih vzeli dvojčkoma pri rojstvu.
SKOZI DIMNIK JE HOTEL V HIŠO
Harry Mc IVeeg iz Dublina ni hotel razbiti vrat in oken svoje hiše, ko je izgubil ključe od stanovanja, temveč je poskušal priti o hišo skozi dimnik. Sele čez nekaj ur so ga na pol mrtvega izvlekli gasilci iz dimnika.
KAMUFLAŽA
Policaji so v neki veliki dunajski veleblagovnici iskali skritega tatu. Eden od policajcev je o jezi, ker je bilo iskanje brezuspešno, udaril po krojaški lutki o izložbi. "Lutka" je vzkliknila od bolečine — to je bil namreč vlomilecI
PRVI NEBOTIČNIK V PARIZU
Neverjetno, toda 5-milijonski Pariz doslej ni imel niti enega nebotičnika. Zdaj gradijo prvega. Visok bo 65 metrov in bo imel 22 nadstropij. Na vrhu so predvideni prostori za sončenje. Nebotičnik bodo predvidoma dogradili sredi prihodnjega leta.
POLŽ POTUJE PO SVETU
Kamorkoli pride, pušča veliki polž Achantina za seboj pravo opustošenje med cvetjem, zelenjavo in sadjem. Težak je četrt kilograma. Iz svoje prvotne domovine Afrike se je o zadnjih 50 letih razširil v razne dele sveta. V Kalkuti, na otoku Mauriciusu in na Ceylonu, je že na milijone teh polžev. Na steblu samo ene kokosove palme so jih našli 300. V Hongkongu se je Achantina pojavil šele leta 1940. Pri Japoncih ga jedo kot delikateso. Množi se nenavadno hitro.
ZNAK PLODNOSTI
Prebivalci Latzenburga v Zapadni Nemčiji so sklenili, da bodo ob vhodu o mesto postavili kip gole žene kot sint-bol plodnosti. Prva dva osnutka so občinski možje soglasno odbili: ženi sta bili po njihovem mnenju preveč suhi. "Turisti, ki bi ju videli, bi mislili, da o našem mestu slabo jemo."
NEBOTIČNIK BODO UMIVALI Z LIMONINIM S0K0M
V New Yorku gradijo 58-nadstropni nebotičnik, ki bo po mnenju mnogih arhitektov eden najlepših o ZDA. Pročelje bodo obložili z bronastimi ploščicami. Arhitekt tega nebotičnika je zelo ponosen na svoje delo in je dejal: »Bron je čudovit material. Ce se umaže, je čiščenje zelo preprosto. Zadostuje, če nebotičnik polijejo z limoninim sokom.
ZENITBENI AVTOMATI
V	ZDA že imajo avtomate — ženitbene posredovalnice. Za dolar prileti iz avtomata spisek vseh ženitbenih kandidatk v mestu.
MRKI
70. Tonek je odhitel po bližnjici. Spotoma ga je srečal sosedov Franček. »Kaj skrivaš?« je vprašal in se mu postavil na pot. Tonek ni hotel odgovoriti, a ker oni ni nehal siliti vanj, je povedal. »Pokaži, nikdar še nisem videl takšne škatle.« je rekel in nastavil dlani. »Nikar,« se je branil Tonek. »Mudi se mi. Oče mi je naročil, naj to takoj vrnem tja, kjer sem vzel. da ne bo prepozno.« »Še jaz pojdem s teboj.« se je ponudil Franček. »Poslali so me v trgovino, pa bom potem hitro stekel tja.« »A nikomur ne povej, da si bil z menoj. Codilo bi se mi slabo, če bi zvedel oče o tem.« »Ne bom povedal,« je obljubil Franček.
71. »Joj, kako je tu lepo,« je vzkliknil Franček in otipaval v bunkerju vsak predmet posebej. »Pusti, to ni tvoje.« je rekel Tonek in odložil škatlo na prejšnje mesto. Nato je priganjal k odhodu: »Pojdiva, da naju ne bo zalotil gozdni mož.« »Kdo?« je vprašal Franček. Ko mu je Tonek povedal, da je videl v gozdu tujega moškega, ga je postalo strah. Ucvrla sta jo čez drn in strn in se ustavila šele na klancu pod Sekirnikovo domačijo. »Ali misliš, da si je bunker v gozdu res napravi gozdni mož?« je vprašal Franček zadihano in se oziral proti gozdu. »Res, res,« je odgovoril resno Tonek. »Saj sem ga vendar videl.«
72. Medtem, ko sta otroka hitela od bunkerja, je poveljnik taborišča onkraj Mure, bahavi Arno. poklical stražarja. »Izvolite, gospod poveljnik!« je rekel stražar in se strumno postavil pred Arnija. »Privedi jetnika.« »Razumem,« je rekel stražar in se kmalu nato vrnil z Mrkim in Slokim. »Sedila.« je spregovoril Arno in ponudil moškima cigarete. »Vedno sem vama zaupal. Tvojim besedam. Mrki, sem zmeraj verjel. Tudi takrat nisem mislil tako hudo. Toda bil sem preveč razburjen in sem se prenaglil. Silni ni ubežal. Moji ljudje so ga našli na obrežju reke. Ranjen je, vendar se bo izlizal. Desnico ima. prestreljeno in precej je opraskan od krogci.«
POMURSKI VESTNIK, 24. aprila 1958
6