l- /i g/i o o/m &
Kf«
»; ** •♦•A.v.-zvf J
KRANJ - 25. JANUARJA 1962	hltVlLK-A 1
Ureja uredniški odbor:	Mirko Brezar, Franc Celestina, ing. Meta Duhovnik, Stefan
Gruber, Vladimir Lah, Jožica Kerstein, ing. Cvetka Maksln, Anton Naglič, Miran Riž-ner, Franc Rozman, Marko Štuhec in Alojz Zalar — Glavni in odgovorni urednik. DUŠAN REBOLJ — Telefon: 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji: CP »Gorenjski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARN E GUMIJEVIH IZDELKOVSAVA KRANJ Pred razpravo o novih pravilnikih o delitvi CD in OD in o poglabljanju delavskega samoupravljanja
Smelo stopamo v novo leto...!
• Žvereket kozarcev, krepki Bliski rok in brezštevilni nazdravi ob poslavljajočem se starem in prihajajočem Novem letu so za nami . . . »Srečno novo. . .!« smo si zaželeli, se za dan ali dva iztrgali iz delovnega utripa kolektiva ter v krogu svojih domačih pričakali prijetne trenutke, ko je ura odbila polnoč, naznanjajoč, da je leta 1961 konec.
Ni dolgo tega, a vendar o vsem tem in o mnogih veselih ter prijetnih pripetljajih na zadnji dan starega leta in prvi dan novega leta ne govorimo več. C as hiti . .. Čakajo nas mnogi novi delovni nalogi, obveznosti in začrtani posli. Med take dolžnosti sodijo prav gotovo nadaljnji ukrepi za poglabljanje neposrednega upravljanja v kolektivu. In prav zato smo namenili številko našega lista prav tem vprašanjem ..
Da omogočimo slehernemu članu kolektiva ne glede na to, kje in na kakšnem delovnem mestu si prizadeva za uspeh podjetja, sodelovati v razpravi o novih predlogih pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja ter o delitvi osebnih dohodkov, smo se odločili kar se da razumljivo v našem listu predloge pojasniti in vzbuditi med vami, dragi bralci, živahno razpravo o
njih. Predlagana pravilnika o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter predvidene spremembe v oblikah neposrednega upravljanja v nosem kolektivu morajo biti odraz teženj in želja, dela in prizadevanj nas vseh! Le s sodelovanjem slehernega od vas, samo če boste svoje pomisleke, pripombe in predloge na oba pravilnika in predvideni sistem upravlja-
nja izpovedali sedaj, ko je čas za to, si lahko zagotovimo neposredno upravljanje in soodločanje o gospodarjenju podjetja in resnično delitev dohodka po načelu »VSAKEMU PO NJEGOVEM DELU!*.
Do konca tega meseca bomo zato o predlaganih pravilnikih na široko razpravljali na sestankih po ekonomskih enotah. Na njih boste izpovedali svoje pripombe, svetovali in predlagali spremembe, da bo moč vse to vnesti v prečiščeno besedilo pravilnikov. Sele potem bodo o njih razpravljali samoupravni organi ter popravljena pravilnika o delitvi čistega dohodka in razdeljevanju osebnih dohodkov potrdili. Zatorej je vse tisto, kar se v današnji številki našega lista nanaša na reorganizacijo in predvideni razvoj neposrednega upravljanja ter na pravilnika o delitvi čistega dohodka in o razdeljevanju osebnih dohodkov le predlog in prav nič
več! Kakšne spremembe in dopolnitve bodo doživeli pred sprejetjem na enem od prihodnjih zasedanj delavskega sveta podjetja, kakšna določila bodo v njih, kakšne pravice, dolžnosti in pristojnosti bodo imeli, to vse zavisi sedaj samo še od nas vseh!
— Nov pletilni stroj za pletenje ▼ visokotlačnih cevi z žico
Ob prvi številki „Save“
Namesto uvoda
Dragi bralci!
Morebiti smo vas nekoliko presenetili? Razumljivo je, da ste malo presenečeni, ko ste kar takole, nepričakovano prejeli namesto revije časopis in to celo po pošti!
Da ne boste preveč ugibali, z besedo na dan . .! Meseca julija lani je podjetje izvedlo med člani kolektiva anketo o delavskem samoupravljanju z namenom, da ugotovimo osnovne činitelje za nadaljnji razvoj samoupravljanja v Savi. Odgovori so med drugim povedali, da je slaba obveščenost članov kolektiva eden izmed glavnih vzrokov nezadostne aktivnosti upravljavcev v Savi in da je večina članov kolektiva pripravljena sodelovati v organih samoupravljanja . . . Da take neugodne razmere kar se da hitro s skupnimi močmi odpravimo, je kadrovsko - socialni sektor pripravil obširen program akcij za nadaljnji razvoj samoupravljanja v podjetju. Osnovni poudarek je na obveščanju kolektiva. V ta namen je tudi že delavski svet podjetja spreiel vrsto sklepov, med njimi tudi, naj v bodoče izhaja časopis »Sava« mesečno
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seznanjamo vas s predlogom pravilnika o delitvi osebnih oohodkov
Bo pravilnik o delitvi OD takle?
Predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj ga po temeljiti razpravi v posameznih ekonomskih enotah ter po dopolnitvah, M jih boste predlagali, sprejme delavski svet podjetja,
11 1ŠŠB11Š
0 Organizacija ZK pred novimi nalogami
0 Sindikat odločil opustiti uslužnostno dejavnost
•	NA ROB!
•	RAZGOVOR Z JUBILANTI
je enkrat že obravnaval delavski delitve VSAKEMU PO NJEGO-svet. Vanj je vnesel nekatere do- VEM DELU, na doseženi stopnji polnitve, ki naj bodo samo del v razvoju delavskega samouprav-t istega, kar je v tod oči pravilnik Ijanja, na doseženi ravni gospo-treba še vnesti. Pravilnik ima na- danskega, tehničnega in organiza-melIl:	cijskega razvoja našega podjetja
0 spodbuditi člane kolektiva k ter na stališčih, ki so jih zavzele doseganju večje produktivno- vse družbene in politične organisti, ekonomičnosti, rentabilno- zacije v kolektivu.
sli, k večji plačilni zmožnosti in k splošni učinkovitosti dela;
0 uresničiti cilje vse večjega poglabljanja neposrednega upravljanja in razvijanja socialistič-
Ta predlog pravilnika predpisuje način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov ter ureja tudi vse druge prejemke, ki izvirajo iz pravic članov kolektiva. Pra-
0 Privatni izhodi službeni rastejo
padajo,
dejmokracije za nadaljno v Umik je enoten za vse podjetje
sprostitev ustvarjalnih sil delavca in upravljavca;
0 težiti k dosledni uresničitvi razporeditve osebnega dohodka po delu.
Popolnoma je razumljivo, tia sloni ves predlagani pravilnik z vsemi svojimi določili na družbeni lastnini nad proizvajalnimi sredstvi, na socialističnem načelu
in se po sprejetju na zasedanju delavskega sveta podjetja obvez-
Kako razvijati neposredno upravljanje?
Vsak član kolektiva -upravljavec
i	_____ Prav gotovo zanima slehernega
no uporablja v vseh ekonomskih člana kolektiva nadaljnji razvoj
enotah ter za vse osebe, ki so vključene v naš kolektiv. Na osnovi tega pravilnika seveda po sprejetju — sestavijo vse ekonomske enote svoje pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Sprejeli (Nadaljevanje na 5. strani)
neposrednega upravljanja v na šem podjetju. Kadrovsko-eocialni sektor je v sodelovanju in ob podpori vseh družbeno-političn.h
podjetju. O njem sta že razpravljala tovarniški komite Zveze komunistov in izvršni odbor sindikalne podružnice. Sedaj pa je na vrsti kolektiv, torej mi vsi, da izrečemo o njem svoje mnenje.
i v	" ^ ‘ *   	“	-	-
čini tel jev v Savi pripravil pred- Zato posredujemo predlog v celo-
log široko delavskega
zasnovanega razvoja samoupravljanj a	v
0 Kako je z idejnim izobraževanjem?
0 Razmišljanje o rekreaciji in o letnem oddihu
0 Ob 20. obletnici socialistične revolucije
0 Razmetuješ tudi ti s sponkami?
0 Nagradna križanka
0 SVETUJEMO ABC ZA DOM
0 STROKOVNA PRILOGA -ST. 1
0 Sava — Jesenice 1645 : 1560
0 Boljši od Planike
0 Trenerja, igrišče in še — !
Predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja
Samostojnost ekonomskim enotam
Vzporedno s predlogom pravilnika o delitvi osebnih dohodkov bo te dni ves kolektiv obravnaval na sestankih ekonomskih enot tudi predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka podjetja. Posredujemo vam predlog tega pravilnika v nekoUko skrčeni obliki. Skušali smo pripraviti vse gradivo kar se da razumljivo ter s tem omogočiti slehernemu članu k-lekfv' o-vlr^hne^še seznanjenje z vsemi določili. Le tako bo-5,»u namreč lahko na sestankih ekonomskih enot izrekali o predlogih svoje mišljenje, pripombe in pomagali, da bo tako bodoči
pravilnik o delitvi čistega dohodka podjetja kakor tudi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov odraz naših skupnih hotenj in želja.
Z namenom, da uresničimo na» čela neposrednega upravljanja proizvajalcev s proizvodnjo in delitvijo, z namenom, da uresničimo načelo delitve VSAKOMUR PO DELU in v težnji, da odstranimo zadnje ostanke mezdne miselnosti, in mezdnih odnosov naj bi bile s tem pravilnikom določene ‘pravice in dolžnosti članov kolektiva Sava pri oblikovanju in delitvi dohodka.
Določbe tega pravilnika temeljijo podobno kot določbe predlaganega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov na družbeni lastnfni proizvajalnih sredstev, na socialističnem načelu delitve VSAKOMUR PO NJEGOVEM DELU, na doseženi ravni v razvoju delavskega samoupravljanja v Savi, na organizacijskem, tehničnem in gospodarskem nivoju podjetja in na stališčih, ki so jih zavzele do nadaljnega razvoja samoupravljanja družbene in politične organizacije podjetja.
(Nadaljevanje na 3. strani)
ti, od vas dragi bralci, pa pričakujemo množico predlogov, dopolnitev in pripomb. Bolj ko boste sodelovali, laže bomo našli najboljša pota in oblike, ki omogočajo neposredno sodelovanje slehernega člana kolektiva v upravljanju. Le tako lahko približamo odločanje o vseh važnejših vprašanjih iz dela in življenja podjetja proizvajalcem samim. Samo taka je pot k večji ustvarjalnosti, k boljšim medsebojnim odnosom in k novim delovnim zmagam.
Tehnična in ekonomska decentralizacija v našem kolektivu narekuje nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja. Le-to mora odgovarjati sedanji stopnji organizacije podjetja.
V Savi smo imeli doslej razvite demokratične oblike upravljanja, ki so omogočile vključitev delavcev v upravljanje. Precej članov kolektiva neposredno upravlja in odloča, saj imamo:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vsak član kolektiva -upravljavec
(Nadaljevanje s 1. strani)
• delavska svet z desetimi kcimi-sijami, .
0 upravni odbor z eno komisijo, 0 devet delavskih svetov ekonomskih enot s skupno 18 komisijami.
Doslej so te oblike upravljanja zadoščale, novi gospodarski pogoji in novi odnosi v sistemu našega delavskega samoupravljanja pa terjajo iskanje novih, popolnejših oblik. Najti moramo take oblike, s katerimi bomo omogo-
Predlog organizacijske sheme organov delavskega samoupravljanja v Savi
čili neposredno samoupravljanje slehernemu članu kolektiva.
Kako bomo to dosegli? Ali vemo za oblike, ki bi takšno neposredno samoupravljanje čim bolj zagotovile? Seveda! Ce forlmira-mo v posameznih ekonomskih enotah zbore delavcev kot organe delavskega samoupravljanja in če vključimo v te organe vse proizvajalce, oziroma elane ekonomskih enot, potem je odgovor na zastavljeno vprašanje tu!
Upoštevajoč sedanjo stopnjo razvoja našega podjetja predlaga kadrovsko-socialni sektor spora-
zumno z družbeno-političnimi čini telji v Savi naslednjo zgradbo organov delavskega samoupravljanja:
1.	Podjetje upravlja DELAVSKI SVET kot organ, iki sestoji iz PREDSTAVNIKOV ekonomskih enot, centralnih služb in sektorjev. Delavski svet naj bi obdržal v svoji pristojnosti reševanje le tistih problemov, ki izhajajo iz skupne poslovne politike podjetja, kakor so na primer:
' 0 politika im plan nadaljnjega razvoja podjetja;
0 razpolaganje s skupnimi sredstvi in združevanje teh za razširjeno reprodukcijo, za znan-stveno-razaskovalno delo, za razvijanje centralnih služb, za večje objekte družbenega standarda, za izobraževanje kadrov, itd.
27 Delavski svet podjetja bi volil UPRAVNI ODBOR, kateremu predpiše pristojnosti in pravice.
3.	Delavski svet voli stalne KOMISIJE kot svoje pomožne organe, da laže sistematično spremlja posalmezne probleme v podjetju.
4.	V ekonomskih enotah, kjer je zaposlenih več kot 60 delavcev, bi volili DELAVSKE SVETE EKONOMSKIH ENOT. Ti M vsekakor:
© vodili poslovno politiko ekonomskih enot;
0 sprejemali plan in program razvoja teh enot;
© skrbeli za realizacijo svojih planov;
© odločali o vseh problemih, ki so skupnega interesa za posamezno ekonomsko enoto;
© razpolagali z danimi materialnimi sredstvi itd.
Za neposredno sodelovanje v upravljanju take ekonomske enote pa je treba predvideti, da se pravice o vseh važnejših problemih prenese v pristojnost ZASEDANJA KOLEKTIVA EKONOMSKE ENOTE, to je vseh zaposlenih članov enote.
5.	Delavski sveti ekonomskih enot volijo stalne komisije kot svoje pomožne organe.
6.	V ekonomskih enotah, kjer je zaposleno manj kot 60 delavcev, bi bili organi delavskega samoupravljanja ZBORI DELAVCEV. Vsak tak zbor bi sestavljali vsi zaposleni člani ekonom, enote, enote,
V centralnih službah, ki imajo status zavodov s samostojnim finansiranjem ali v poslovnih enotah s samostojnim obračunom, kot so Gumarski institut, Gumarski izobraževalni center in Delavska restavracija, pa bi upravljali:
1.	SVET kot organ družbenega upravljanja. Tak svet bi tvoril enak del članov, imenovanih iz delavskega sveta podjetja in enak del članov, id bi bili voljeni iz kolektiva; vodja vsake take poslovne enote pa bi bil član sveta po svoji službeni dolžnosti.
2.	UPRAVNI ODBOR.
3.	KOMISIJE.
Za podrobnejše in nazomejše razumevanje posredujemo tudi predloge organizacijskih shem predvidenih organov delavskega samoupravljanja. Iz njih je razvidno, da bi imela torej vsaka ekonomska enota svoj organ upravljanja — v enotah z manj kot 60 zaposlenimi bi bili to zbori delavcev, v enotah z več kot 60 zaposlenimi pa delavski sveti, kasneje pa morda zasedanja kolektivov ekonomskih enot.
Ker je pojem ZBOR DELAVCEV večini bralcev še dokaj nepoznan, posredujemo nekaj predlogov o organizaciji in o pravicah, kar bi te zbore posebej odlikovalo in prikazalo v vsej njihovi vrednosti.
Zbor delavcev bi bil po obravnavanem predlogu organ neposrednega delavskega samoupravljanja v ekonomski enoti, če le-ta zaposluje manj kot 60 delavcev. Sestavljali bi ga torej vsi zaposleni delavci, ne glede na to, ali gre za ekonomsko enoto, za centralno službo ali za sektor. Zbor
▲ Sekretar tovarniškega komi-teja Zveze komunistov Franci ' Railovec
delavcev bi izvolil predsednika in sekretarja, oziroma PREDSEDSTVO za mandatno dobo enega leta.
Predsedstvo zbora delavcev bi sestavljali poleg predsednika in sekretarja še predsedniki posameznih komisij zbora delavcev. Zbor delavcev bi zasedal najmanj enkrat v mesecu, zasedanja pa bi lahko skliceval predsednik na lastno željo, na zahtevo predsedstva zbora delavcev, na zahtevo posameznih komisij zbora, na zahtevo operativnega vodstva, družbenih organizacij ali na zahtevo ene tretjine zaposlenih delavcev ekonomske enote, centralne službe ali sektorja. Predsedstvo zbora delavcev NE BI IMELO NOBENIH pravic odločanja. Bilo bi koordinator ali vsklajevalec dela komisij zbora delavcev in torej organ, ki bi pripravljal zasedanja zbora delavcev, predlagal načrte dela, skrbel za izvrševanje sklepov zbora, itd.
Pomožni organi zbora delavcev bi bile posamezne KOMISIJE. Te bi saimostojno reševale probleme iz svojega področja delovanja, pripravljale bi material in predloge za zasedanja zbora delavcev. Zbor delavcev lahko po potrebi prenese določene pristojnosti in pravice v odločanju za posebne, specifične primere na posamezne komisije. Od sistematičnega in načrtnega dela komisij zbora delavcev bi bila namreč odvisna
Aktualni razgovor
Organizacija Zveze komunistov pred novimi nalogami
© Vzporedno z nadaljnjim razvojem delavskega samoupravljanja © in vzporedno z vključevanjem vseh članov kolektiva v resnično 0 neposredno upravljanje si je organizacija Zveze komunistov © v našem podjetju pripravila program dela. Le-ta temelji na © zaključkih zadnjih dveh kongresov in plenuma Zveze komu-© nistov Jugoslavije. Da bi zvedeli za konkretne naloge, katerih © se bodo morali posamezni politični aktivi in s tem vsi člani © Zveze komunistov lotiti, smo naprosili za razgovor sekretarja © tovarniškega komiteja ZK tov. Francija Rakovca iz mehanične © delavnice II. Le-ta je med drugim dejal:
akcije. Zatorej tudi menim, da mora biti list vedno aktualen, da moramo sodelovati pri oblikovanju njegove vsebine prav vsi in kakor se že sedaj kaže, bomo verjetno v bližnji prihodnosti morali preiti na štirinajstdnevno izhaja^ nje. List ne sme samo registrirati dogodkov in akcij, ki so že za nami, marveč mora predvsem usmerjati ves kolektiv v akcije, ki so še pred nami in ki bodo zahtevale od nas določene napore . . .!
Predlog organizacijske. sheme delavskega sveta podjetja
delavnost zbora samega prav tako pa tudi pravočasno sprejemanje sklepov, zajemanje in uravnavanje vseh problemov, ki so važni za razvoj neke ekonomske enote, centralne službe ali sektorja. Ce se bi posamezne eko-(Nadaljevanje na 3. strani)
»Prav člani Zveze komunistov se morajo z materialom, ki smo ga pripravili za kar najboljše informiranje kolektiva o predvidenem decentraliziranju samoupravljanja ter o predlaganih pravilnikih o delitvi custega dohodka, oziroma o razdeljevanju osebnih dohodkov najprej seznaniti. Gradivo je treba preštudirati, saj kolektiv pričakuje predvsem od njih, da bodo v razpravi po ekonomskih enotah pojasnejvali značilnosti in pristojnosti predvidenih zborov delavcev v manjših ekonomskih enotah, oziroma zasedaj delavcev v večjih ekonomskih enotah, itd. Seveda pa pričakujemo, da bodo člani ZK podobno aktivni tudi pri reševanju sleherne druge važne naloge v podjetju!
Četudi sta 6. in 7. kongres ZKJ že daleč, smo ostajali vse preveč za sklepi, ki so bili tamkaj sprejeti. Premalo smo študirali kongresno gradivo in šele zadnji plenum nas je vzdramil ter nas pritegnil k intenzivnejšemu delu, čeprav v glavnem ponavlja in dopolnjuje zaključke obeh kongresov ...!«
Ko smo se pogovarjali o bodoči reorganizaciji samega sistema neposrednega upravljanja v podjetju, je tov. Franci pristavil:
»Vzporedno z decentralizacijo delavskega samoupravljanja bomo tudi delo naše organizacije bistveno spremenili. Doslej so bile nekatere naše osnovne organizacije po ekonomskih enotah v boljšem položaju od drugih. V nekaterih je bila sestava poleg drugega tudi v izobraženosti članov pestrejša, zato je razumljivo, da so lahko v organizacijah z bolj izbraženimi člani lažje obravnavali posamezne probleme, ki jih je bilo treba reševati. Da v bodoče take neenakosti odpravimo ,bomo ne glede na to, v katere ekonomske enote posamezni člani spadajo, formirali osnovne organizacije, da bodo po sestavi približno enake in da bo v vsaki nekaj članov z višjo izobrazbo. Tako bo delo lahko še bolj plodno. V samih ekonomskih enotah pa bomo formirali aktive komunistov.
Kadar bomo razpravljali o problemih in pojavih v podjetju, oziroma v posameznih ekonomskih enotah, bomo odprli vrata sej na široko. Naj pridejo in sodelujejo v razpravi in izražajo svoje mnenje tudi nečlani. Nimamo namreč prav ničesar skrivati...! Zavedati se moramo, da je potrebno povsod povezovati teorijo s prakso, saj je le tako mogoče neka načelno že rešena in razčiščena vprašanja prenesti v prakso in jih prilagoditi potrebam okolja, kjer se je problem pojavil. . .«
Ker uredništvo našega lista pričakuje tudi od organizacije Zveze komunistov polno razumevanje in vsestransko pomoč, smo naprosili tov. sekretarja, naj pove še nekaj besed o tem, kakšna naj bi bila osnovna vloga našega lista.
»Menim, da ni napačno stališče,« je poudaril tov. Rakovec, »če zagovarjamo prikazovanje aktualnih problemov v kolektivu in v komuni v resnični sliki ter pri tem zavzemamo svoja stališča. Zato pričakujemo predvsem od članov Zveze komunistov, da bodo sodelovali v listu ter tako na ta način javno nastopali. Problemov, ki nastanejo, naj se ne rešuje po tovarniških stopniščih, slačilnicah in kuloarjih,. marveč pred vsem kolektivom. List pa naj bo vedno posredovalec naših stališč in objektivni usmerjevalec ter mobili-zator za prave in najprimernejše
Namesto uvoda
(Nadaljevanje s 1. strani) ter kar se da informira kolek-tiv.
Ob sodelovanju organov samoupravljanja in družbenih organizacij sta uredništvo »Save« in kadrovsko - socialni sektor takoj po Novem letu storila vse potrebno za nemoteno izhajanje našega novega lista. Namesto revije, ki je imela poudarek bolj na strokovnih prispevkih, bo časopis odslej ne samo obveščal kolektiv o dogajanju v Savi, marveč vas vse tudi vključeval v posamezne akcije znotraj podjetja, vas skušal izobraževati, med seboj spoznavati in tudi zabavati. Časopisno obliko pa smo nadomestili z revijalno zato, ker so časopisi lahko tako vsebinsko kakor tudi oblikovno bolj razgibani, v tiskarni pa jih lahko hitreje stiskajo. Zaenkrat bo list »Sava« izhajal mesečno, vsakokrat okoli 15. Če se bo krog dopisnikov razširil in če boste z listom zadovoljni, bo »Sava« izhajala v nekoliko skrčenem obsegu vsak drugi teden. Vse zavist največ od vas, dragi bralci. Tudi zanimivost in pestrost! Zato sodelujte v njem in dopisujte. Urednik bo vsakomur nasvetoval, kako in o čem naj piše ter vaše prispevke tudi po potrebi popravil. Zato brez bojazni pero v roko in oglasite se že v naslednji številki!
Pa še nekaj! »Z denarjem razmetujemo« boste dejali, ko ste prejeli list na dom po pošti. Ne, ni tako! Le krog bralcev bi radi razširili, saj so člani našega kolektiva pravzaprav tudi družine nas vseh, ki delamo v Savi! In ker smo vsi v podjetju prezaposleni z delom, ker ne moremo lista prebirati v podjetju, ker ga kaj radi pozabimo kje v omarici ali pa v kakem predalu, vas bo list počakal kar doma. V miru boste segali po njem, v krogu svojih domačih prebirali zanimivosti v njem in reševali razne nagradne križanke in uganke . . . Upamo torej, da nam tega vseeno ne boste šteli v zlo!!
Vse dopise, prispevke, pripombe in napisane želje pošiljajte na naslov: UREDNIŠTVO »SAVE«, TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA, KRANJ. Urednika lista lahko pokličete tudi po telefonu na št. 25! Kakor doslej, bomo tudi v bodoče vse prispevke honorirali. Kakšni so honorarji in vse podrobnosti, o tem pa boste lahko brali v 2. številki naše Strokovne priloge.
Uredniški odbor
Sindikat je odločil opustiti uslužnostno dejavnost
Razgovor s predsednikom
sindikalne podružnice
POMEMBNI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA
Na zadnjem zasedanju v lanskem letu, ki Je bilo 28. decembra, so člani delavskega sveta sprejeli med drugim naslednji sklep:	Po temeljiti obravnavi
predloženega pravilnika o delitvi čistega dohodka za leto 1962 v kolektivu, ki naj traja ves mesec januar 1962 po ekonomskih enotah, naj se dostavi komisiji, ki jo sestavljajo: Rudi Babnik, Miran Rižner, Franci Rakovec, Franc Golob, Stefan Horvat, Ciril Oman, Mirko Klemenc, Jože Nograšek in Janko Bajt, zapisnike vseh pripomb in predlogov. — Bmcnovana komisija naj na osnovi tega dokončno popravi predlagani pravilnik in ga da do 10. februarja v razpravo delavskemu svetu podjetja. Podobno bo razpravljal kolektiv po ekonomskih enotah tudi o predlogu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov!
Konfekcija klinastih jermen Dubliranje gumiranega blaga -za dežne plašče in podobno
Potem ko se je sindikat v našem podjetju odločno postavil na stališče, da enkrat za vselej naredi konec najrazličnejšim težavam zaradi uslužnostne dejavnosti in organiziranja cenenega nakupa drv, ostankov blaga, ozimnice, itd., je prav gotovo zanimivo, čemu se bo ta najmasovnejša organizacija pri nas posvetila v bodoče. Da bi dobili odgovore na ta in podobna vprašanja, smo prosili Staneta Kal-tenekarja, predsednika sindikalne podružnice, naj razkrije bodoče delo sindikalne podružnice, kakor si ga sam zamišlja.
Na vprašanje »Kako boste prilagodili delo sindikalne podružni-
ce novim pogojem delavskega samoupravljanja?« je tov. Stane odgovoril:
»Doslej smo imeli v podjetju trinajst sindikalnih pododborov, v vsaki obračunski enoti enega. V bodoče bomo to obliko razširili na vseh 24 ekonomskih enot in izvolili pododbore v vseh ekonomskih enotah. Ti pododbori bodo v bodoče prevzeli vse delo, katerega je doslej opravljal izvršni odbor naše sindikalne podružnice, seveda v okviru svojih enot. Pripraviti si bodo morali programe dela ter izdelati predračune, zlasti za socialno šibke delavce, za prosvetno dejavnost in podobno. Tako bo preostalo sedanjemu izvršnemu odbe
ru le še vsklajevanje dela vseh pododborov, da bodo akcije celotne podružnice enotne.«
»Kaj pa konkretne naloge sedajle, v mesecu januarju?« smo zastavili drugo vprašanje.
»Menim,« je poudaril predsednik sindikalne podružnice, »da moramo sedajle člani izvršnega odbora in člani plenuma predvsem temeljito pregledati predlagana pravilnika o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ter sc vsak posebej seznaniti z vsemi potankostmi v njih. Nam je namreč zaupano vodstvo sestankov kolektivov posameznih ekonomskih enot, ki bodo te dni v podjetju z namenom, da se kar se da jasno pogovorimo o vsem dobrem in o vsem slabem, kar sc morebiti na» haja v predlaganih pravilnikih. Ce mi ne bomo znali posameznih določil sodelavcem pravilno poja-
Vsak član kolektiva -upravljavec
(Nadaljevanje s 1. strani)
nomske enote, centralne službe ali sektorji med seboj sporazumeli, lahko oblikujejo skupne komisije, ki bi razširile področje svojega dela na več ekonomskih enot, služb ali sektorjev.
Zboru delavcev v ekonomski enoti, službi ali sektorju, ki zaposluje torej Imam j kot 60 delavcev, bi bil delavski svet podjetja organ delavskega samoupravljanja druge stopnje.
Da bo slika o predlaganem de-ekonomskih	enotah, centralnih nološkemu procesu, organizaciji
lavskem samoupravljanju v na- službah ali sektorjih;	dela in poslovanju podjetja,
šem podjetju zares jasna, spre-	0 odločali o namestitvah, pre- Vse predlagane oblike delav-
govorimo še o tem, kakšne nalo- mestitvah delavcev na delovna skega samoupravljanja	lahko
ge čakajo po obravnavanem predlogu zbore delavcev?
Zbori delavcev bi predvsem:
0 odločali o razporejanju in uporabi lastnih skladov, s katerimi bi razpolagale ekonomske enote, centralne službe ali sektorji po pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja in po ostalih pravilnikih;
0 izdelovali pravilnike o delitvi čistega dohodka in o razdeljevanju osebnih dohodkov za po-
Predlog organizacijske sheme
uvajamo šele sedaj, ko so dane resnične možnosti, temelječe na sedanji razvojni stopnji podjetja. Pravice in pristojnosti zborov delavcev so obdelane precej v podrobnostih, v poslovnikih organov delavskega samoupravljanja pa bo treba obdelati poleg pravic in pristojnosti zborov delavcev še pravice in pristojnosti upravljavcev, delavskih svetov ekonomskih enot, upravnega odbora in delavskega sveta podjetja.
trebe svojih enot, eentr. služb ali organov družbenega upravljanja v sJ^a"ff predlo^' fiiroko^asno-
S elzdtiovali mesečne operativ-	restavraciji - upravni vana oprava po°kolektivu in so-
•	‘	operativ odbor b, sestavljal, trije pred- delovanje vseh družbenih in po-
DELAVSKI SVET E E
šen sistem upravljanj^ kakršne-
SPRBJ.IN ODP.DEL.RAZM,
ZA OSEBNE DOHODKE p
h:
---------|
j j
Predlog organizacijske sheme
I ZASEDANJE EKONOMSKE ENOTE I
Predlog organizacijske sheme delavskega sveta ekonomski enote z več kot 60 zaposlenimi delavci — črno obarvani organ ZASEDANJE EKONOMSKE ENOTE naj bi sestavljali vsi zaposleni delavci ekonomske enote
ŠTET GOMARSKEGA INSTITUTA
SPREJ .IN.ODP .DBL.RAZSI,
ZA OSEBNE DOHODKE
IZBOR DELAVCEV E E

PREDSEDSTVO
SPRE-J.IN ODP.DEL.RAZM.
ZA OSEBNE DOHODKE
ZA PRITOŽBE
DISCIPLINSKA
KADROVSKA
GOS POD.»FINANČNA
'ORG.-PROIZV. VPRAŠANJA
L J
'š i---
--------,|
&
I
•i
Predlog organizacijske sheme ZBORA DELAVCEV ekonomske enote z manj kot 60 zaposlenimi delavci, katerega bi sestavljali vsi zaposleni delavci ekonomske enote
ne plane ali načrte ekonomskih	stavniiki kolektiva Delavske ie-	.......	..	,
enot v skladu z dinamiko letnega	stavraciie iriie nredstavniki de-	8,1	v ImkI.1c1.1u P‘l naJ se
nlana nodietia no količini in sor- r , J ’ V J ,,U k	daj najde najprimernejše oblike
piana podjetja po Končini in sor lavskega sveta podjetja m uprav- ■	(.lk_
timentu, to je po različnosti iz- nik Delavske restavracije	nakaze odločitev za ta
deikov;	.	.
•	zasledovali izvrševanje me-	mesta izmenskih preddelavcev in	ff‘l
sečnih operativnih planov, meseč-	delovodij, kakor tudi za ostala
nega obračuna ter odločali o po-	delovna mesta, če so za rešitev
trebnih merah in ukrepih za us- pristojne ekonomske enote; pesno poslovanje;	_	. ,
_	0 sprejemali poslovnike o delu
0 sprejemali plan kadrov po .	, ,
številu, kvalifikacijski strukturi	z oiov e avcev,
ali sestavu ter odločali o njiho- • odločali o oblikovanju, izbo-
vtim pravilnem zaposlovani..:	ru in odpoklicu ali razpustu ko- ___________b ________________________
0 odločali o merah in načinih	zborov delavcev ter svojim organo,v upravljanja v trgovskem
za pravilno izkoriščanje	sredstev,	komisijam določali in nakazovali	omreyu _ zbor delegatov bi bil
s katerimi bi sami	razpolagali;	delo;	občasni in naj višji organ uprav-
© sprejemali plan letnih dopu-	jjanja delavcev trgovskega omrež-
slov v okviru splošnega piana,	ja SesiajaI hi se dvakrat ali tri-
katerega postavlja delavski svet	krat |etm) po rotacijskem sistemu
podjetja,	v krajih, kjer so poslovalnice. Se-
• daf1	predloge za odpis slavljali bj delegati, ki bi jih
osnovnih sredstev m ugotavljali dhodno izvolili kolektivi neupravičenost takega odpisovanja; sJovahlic za vsako zascdanje po-© “dteeah o merah in ukrepih sc Sevc(la pa bi labk0 imeli ti
za izboljševanje delovne disci- ..	____
..	voljeni delegati tudi daljšo man-
plne’	datno dobo, če se zato odločijo
0 in tako dalje.	kolektivi poslovalnic: toda največ
Ce sedaj zaključimo in ocenimo za dobo dveh let. Upravni odbor predlagani načrt razvoja nepo- bj jimej scdež v Kranju. Sestav-srednega samoupravljanja v na- ]jali bi ga trijc predstavniki košem podjetju, vidimo, da so pra- leKtiva trgovskega omrežja, ki de-
FTediog organizacijske sheme vice odločanja zares prenesene na luj-e v Kranju, trije predstavniki, organov družbenega samouprav- neposredne proizvajalce in da kj' bj j,jb določil delavski svet Ijanja v Gumarskem institutu predlog res temelji na načelu nodietia ter šef trgovskega
VSAK PROIZVAJALEC NAJ BO omrežja’ po sluzbeni dolžnosti.
•	Po Potrebi sprejemali in raz- RESNIČNO TUDI NEPOSREDNI pravjco sprejemati in odpovedo-
pravljali o poročilih šefov eko- UPRAVLJAVEC! Organizacijske vaU delavce ter razdeljevati osebno niških enot v zvezi z delom in oblike bodočega delavskega sa- ni dohodek pa bi imele posamezne poslovanjem enot, centr. služb ali moupravljanja so prilagojene teh- p0(SlOTaJ(nlce saime. Zbor delegatov sektorjev;	bi določal za to najprimernejša
© odločali o	planu	izobrazeva-	y obrat II z južne strani	merila,
nja delavcev, o izboru kandidatov za izobraževanje in dajali za te potrebe tudi sredstva;
0 reševali pritožbe delavcev na odloke o plačanem in neplačanem dopustu, v kolikor teh pritožb ne bi obravnavali na prvi stopnji; podobno bi reševali tudi pritožbe o nadurnem delu, o nočnem delu, o nedeljskem delu ter razpravljali o pritožbah na analitično ocenitev delovnih mest, na postavljene (določene) norme ter odločali o pritožbah na razporejanje delavcev znotraj ekonomskih enot;
^ odločali o odobritvi plačanih in neplačanih dopustov, ki trajajo več kot 7 dni;
0 odločali o nadurnem delu v
A Predsednik sindikalne podruž-niče Stane Kaltenekar
snjevati, potem je razumljivo, da vsi njunih določil ne bodo docela razumeli in da sc utegne potem najti ta ali oni, ki bo dejal, češ, saj ni čudno, da ne razumem, ko pa niti člani izvršnega odbora ne razumejo in zato ne pojasnjujejo zadosti razumljivo ...!«
Ko smo se menili o programu za prihodnje mesece, je tov. Kaltenekar pripomnil, da bi naj bile po njegovem mišljenju poleg dobre priprave razprave o predlaganih pravilnikih v kolektivu sedaj glavne naloge sindikalne organizacije obravnavati plan podjetja in to po nalogah posameznih ekonomskih enot, zasledovati gibanje osebnih dohodkov v kolektivu, izobraževati predvsem člane pododborov in jim nuditi izpopolnjevanje na	idej no-političnem
področju, ter končno tudi sproti zasledovati rezultate, uspehe in slučajne slabosti sprejetih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in o razdeljevanju čistega dohodka.
»Kar pa se tiče sklepa, da opustimo uslužnostno dejavnost,« je še pristavil tov. Stane, »in sc lotimo predvsem političnega dela, je že zadnji čas. Sindikat ni zato, da se ukvarja s trgovino in celo z branjarijo! Zagovarjamo sicer, da je treba v sodelovanju z drugimi delovnimi kolektivi omogočiti članom našega kolektiva nakup različnih tovarniških izdelkov široke potrošnje po znižanih cenah, toda ne na sedanji način. Zato smo predlagali delavskemu svetu podjetja, naj sprejme že sicer predlagano ustanovitev delovnega mesta referenta za družbeni standard, ki naj poleg skrbi za letni oddih, za rekreacijo našega delovnega človeka, za najrazličnejše druge posle s področja družbenega standarda tudi posreduje članom kolektiva cenejši nakup ozimnice, drv in podobnega! Sindikati imamo preveč bolj pomembnih nalog, saj nam vsem še marsikaj manjka, predmo bomo res lahko dobro upravljali s kolektivom ..!«
Samostojnost ekonomskim enotam
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Uresničevanje načela o razdeljevanju dohodka po delu zahteva, da merimo produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja, hkrati pa si moramo omogočiti neposredno sodelovanje proizvajalcev pri gospodarjenju podjetja. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka podjetja postavljamo osnove in merila o razdelitvi doseženih rezultatov kolektiva kot celote in njegovih ekonomskih enot, prav tako pa tudi postavljamo osnove za delitev osebnega dohodka ter skladov.
Kaj so ekonomske enote in koliko naj jih bo?
Ekonomske enote so skupnosti delavcev, ki jih povezuje odrejen tehnološki proces, izdelki aii usluge in katerih rezultate dela lahko merimo. Vsaka ekonomska enota ima svoje organe upravljanja. Najvišji organ upravljanja je v ekonomski enoti z manj kot 60 zaposlenimi zbor delavcev, z več kot 60 zaposlenimi pa delavski svet ekonomske enote. Podjetje je razdeljeno na ekonomske enote zato, da razvijamo neposredno upravljanje ter s tem sprostimo ustvarjalnost proizvajalcev in hkrati uredimo ekonomske odnose z delitvijo ustvarjenega čistega dohodka po delu.
V	podjetju imamo 24 ekonomskih enot, katerih pregled je razviden iz sheme na 2. strani. Te ekonomske enote so: VALJARNA I, STISKARNA, TEHNIČNI IZDELKI, PNEVMATIKAKNA I, VALJARNA II, PNEVMATIKAR-NA II, VRHNIKA, PREMAZO-VALNICA, ROTICURE, PREVLEKA VALJEV, MEHANIČNA DELAVNICA I, MEHANIČNA DELAVNICA II, ELEKTRIČNA DELAVNICA, ENERGETIKA, MIZARSKA DELAVNICA, GRADBENA SKUPINA, TRANSPORT, TEHNIČNI SEKTOR, SEKRETARIAT, KADROVSKO-SOCIALNI SEKTOR, NABAVNI ODDELEK, PRODAJNI ODDELEK, FINANČNI SEKTOR in PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK.
Ekonomska enota mora skrbeti za pravilno vzdrževanje in izkoriščanje osnovnih sredstev in obratnih sredstev, s katerimi razpolaga. Ce ekonomska enota ne bi pravilno vzdrževala in izkoriščala sredstev, ki so ji zaupana, lahko podjetje odredi, da se ta sredstva vzdržuje v breme čistega dohodka ekonomske enote.
Prenos osnovnih in obratnih sredstev iz ene ekonomske enote v drugo kakor tudi njihovo izločanje iz uporabe lahko sledi na predlog delavskega sveta ali zbora delavcev ekonomske enote v soglasnosti z delavskim svetom podjetja.
V	primeru uničenja ali poškodbe osnovnega sredstva mora ekonomska enota nadomestiti neodpisano vrednost iz sredstev lastnih skladov.
Vsaka ekonomska enota ima obvezne naloge v gospodarskem načrtu podjetja. Ekonomska enota lahko proizvaja tudi preko obveznih nalog, če je zagotovljena
Vsako negativno odstopanje od sprejetih planskih nalog — ne-
Casilci dobro ocenjeni
(IVAN PETRIČ - SPLOŠNA UPRAVA) — Kakor vsako leto so bili naši gasilci tudi lani ocenjeni. Savo je zastopala ena desetina. — Kdo so bili to, vidite na sliki. Tekmovali smo tokrat v rikmje-ndm programu — le v teku na 100 metrov, v trodelnem napadu, to je v posebni gasilski vaji ter v praktičnih vajah. Zbrali smo 430 točk, ‘kar je prav dobro.
izpolnjevanje plana po sortimen-tu, neizvrševanje rokov, itd. — se prav tako negativno odraža na oblikovanju osebnih dohodkov ekonomske enote. Za vsak negativni pojav, ki nastane zaradi posegov ekonomske enote kot celote in posameznih članov, določi centralni delavski svet podjetja ustrezna merila.
Medsebojne odnose ekonomskih enot, obveznosti in kazni zaradi neizvršenih obveznosti uravnavajo pogodbe. Osnova za pogajanje med ekonomskimi enotami mora biti ekonomski plan in sklepi organov upravljanja podjetja. Morebitne spore proučuje arbitražna komisija, ki jo imenuje upravni odbor podjetja. Odločbe o rešitvi sporov izdaja upravni odbor podjetja.
Razmerje organov upravljanja ekonomskih enot proti centralnim organom upravljanja, njih področje dela ter postopek pri sprejemanju predlogov in sklepov usmerjamo s pravili podjetja.
Kakšne sklade bi imelo podjetje še v bodoče?
Podjetje bi imelo še v bodoče naslednje sklade:
0 poslovni sklad @ rezervni sklad ® sklad skupne porabe in ostali po zakonu dopustni skladi
Udeležbo posameznih skladov v ostanku čistega dohodka določa delavski svet podjetja na podlagi določb tega pravilnika in razmerjih gospodarskega plana podjetja. Rezervni sklad podjetja lahko po sklepu delavskega sveta podjetja povečamo tudi nad predpisanim minimumom. Iz skupnih skladov lahko delavski svet odobrava za posamezne primere posojila skladom EE. V primerih pomanjkanja kritja čistega dohodka za sklade lahko delavski svet podjetja sprejme sklep o sorazmernem zmanjšanju skupne udeležbe čistega dohodka ekonomske enote v korist potrebnih skladov, vendar največ do višine zajamčenih osebnih dohodkov. S sredstvi skupnih skladov razpolaga delavski svet podjetja na predlog upravnega odbora podjetja. Sredstva skladov lahko koristimo samo po zaključnem računu podjetja.
Splošni predlog uporabe sredstev skupnih skladov da DS pod-Posamezne postavke iz okvira jetja na referendum kolektivu, skupnih skladov lahko DS podjet-splošnega plana uporabe sredstev ja prav tako da na referendum kolektivu brez ozira na že sprejeti splošni plan uporabe sredstev.
mora biti v skladu z zakonitimi predpisi ter sprejet z referendumom po določilih tega pravilnika.
Kako bi se delil čisti dohodek ekonomske enote?
Skupni čisti dohodek ekonomskih enot bi se delilo ekonomskim enotam na osnovi ugotovljene produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. To dosežemo na ta način, da ugotovimo doseženi znesek OD za vsako EE po enoti proizvodov, kar korigiramo glede na doseženo kvaliteto in prihranke v srrislu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Tako ugotovljeni skupni znesek OD za vsako ekonomsko enoto služi kot osnova za delitev čistega dohodka.
Pri določevanju razmerij delitve čistega dohodka se morajo samoupravni organi (DS podjetja, DS EE in zbori delavcev EE) ravnati po načrtu dobrega gospodarjenja in upoštevati gibanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti v primerjavi s primerjalnim razdobjem. Pri tem je treba upoštevati tudi gibanje osebnih dohodkov ostalih podjetij v panogi. Za izračun produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja se v odnosu na primerjalno leto uporablja naslednje odnose:
0 skupna proizvodnja:	število
zaposlenih
(p skupna proizvodnja:	število
efektivnih ur
(g skupna proizvodnja:	višina
osebnih dohodkov (netto)
■p dohodek: število zaposlenih Skupna proizvodnja predstavlja količino proizvodnje, izraženo v reprezentativnih fizičnih enotah izdelkov. Reprezentativne enote se ugotavlja s pomočjo faktorjev, ki izražajo razmerja vloženega živega dela.
Ekonomske enote morajo v svojem pravilniku o delitvi čistega dohodka navesti določila, da se delitev čistega dohodka — v kolikor ekonomska enota preseže planirani čisti dohodek - uredi tako, da se delež za sklade povečuje po progresivni lestvici. Ekonomska enota lahko del sredstev za osebne dohodke prenese na podlagi sklepa zbora delavcev v svoje sklade, medtem ko ne more zvišati svojih osebnih dohodkov na račun skladov rezervnega sklada osebnih dohodkov. Koriščenje sredstev na osebni dohodek mora biti v skladu s pravilnikoma o delitvi OD podjetja in ekonomske enote.
Ekonomske enote sprejemajo svoje pravilnike o delitvi čistega dohodka in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Pravilniki o delitvi čistega dohodka EE morajo vsebovati osnove in merila za delitev čistega dohodka na sklade in osebne dohodke upoštevajoč določbe tega pravilnika.
S sredstvi skupnih skladov razpolagamo v mejah plana korišče-	Desetina naših gasilcev, ki je
n j a, ki ga sprejmemo istočasno s ^ nastopila na zadnjem ocen-finančnim planom podjetja in ki	vanju
Na čem temelji udeležba delavca pri delitvi OD?
Udeležba pri delitvi OD na posamezne delavce temelji na:
® analitski oceni delovnih mest, izraženi v točkah,
p individualnem učinku posa-neznega delavca,
(g gospodarskem uspehu ekonomske enote,
p gospodarskem uspehu podjetja.
Osnove za delitev osebnega dohodka so:
@ seznam točk po času za vsa delovna mesta v podjetju,
seznam točk za delovni učinek,
® ostala merila za ugotavljanje individualnih uspehov pri delu.
Ekonomske enote s svojimi pravilniki o delitvi OD odrejajo merila za nadaljno delitev osebnih dohodkov.
Kako kriti izgube ali pasivne ekonomske enote ?
Podjetje v celoti doseže izgubo v primeru, če čisti dohodek ne zadostuje za kritje izplačanih OD. Izgubo lahko krijemo iz: p skladov ekonomskih enot, v kolikor so jih posamezne ekonomske enote dosegle @ rezervnega sklada podjetja poslovnega sklada podjetja V primerih izgube lahko DS podjetja sprejme sklep, da iz skupnih skladov podjetja krijemo osebne dohodke delavcev samo do višine zajamčenih OD ali do višine, ki ima svoje kritje v čistem dohodku.
Zajamčene OD izplačujemo v skladu z določili 196. in 204. člena Zakona o delovnih razmerjih.
Če ostanek čistega dohodka podjetja po kritju OD ne zadostuje za kritje potrebnih skladov podjetja, lahko sprejme delavski svet sklep, da se zneski osebnih dohodkov ali skladov EE zmanjšajo v sorazmerju z doseženim čistim dohodkom, oziroma v skladu s potrebami za kritje skladov, vendar največ do višine zajamčenih osebnih dohodkov.
Rezervni sklad podjetja v primerih izgube uporabimo za kritje OD največ do zneska že izplačanih OD. V kolikor izgube ne bi mogli kriti iz rezervnega sklada podjetja', jo krijemo v breme poslovnega sklada. V primerih, kadar je poslovni sklad obremenjen za izgubo, je podjetje dolžno nadoknaditi porabljena sredstva sklada v naslednjem obdobju.
Kadar posamezne ekonomske enote ne dosežejo dovolj lastnega dohodka za kritje zajamčenih osebnih dohodkov, bo podjetje iz sredstev za splošne potrebe pokrilo razliko do zajamčenih OD, vendar ji v tem primeru lahko uvede interno prisilno upravo. Interno prisilno upravo bi lahko uvedel DS podjetja tudi v primerih, kadar ekonomska enota posluje neekonomično. Postopek interne prisilne uprave urejujejo pravila podjetja.
▲ Priprava na vulkanizacijo av-toplaščev
Kakšni naj bi bili skladi
ekonomskih enot
Skladi ekonomskih enot so:
O poslovni sklad
® sklad skupne porabe
rezervni sklad za osebne dohodke
Poslovni sklad zajema poleg osnovnih in obratnih sredstev tudi del amortizacije za nadomestitev. S planom investicijskega vzdrževanja za celotno podjetje določimo zneske za te namene, ki odpadejo na vsako ekonomsko enoto. Ta plan sprejema DS podjetja na osnovi predlogov ekonomske enote. Iz sredstev, ki jih ekonomska enota nameni za sklade, mora poravnati družbene obveznosti v skladu z zakonitimi predpisi. Ekonomska enota koristi sredstva skladov predvsem za izvršitev proizvodnega plana ter plana rekonstrukcij in razširitev podjetja s predpostavko, da je za te plane ekonomska enota dala svoje soglasje. Ekonomska enota lahko sredstva svojih skladov ali njihov del odstopi ali posodi skupnim skladom podjetja. Udeležbo posameznih skladov pri doseženih sredstvih določa zbor delavcev ekonomskih enot. Ekonomske enote lahko koristijo sredstva svojih skladov šele po odobrenem zaključnem računu podjetja in obračunu ekonomskih enot.
Sredstva poslovnega sklada lahko koristi ekonomska enota za:
® investicije zaradi olajšanja dela ali doseganje povečanja proizvodnje
O stroške pri izvajanju odobrenega tehničnega napredka
® vloge in posojila v skupni poslovni sklad podjetja
Sredstva rezervnega sklada lahko koristi EE v smislu zakonitih predpisov.
Sredstva sklada skupne porabe lahko koristi ekonomska enota za: izgradnjo ali nabavo stanovanj za svoje delavce, štipendiranje in strokovno usposabljanje kadrov, vloge in posojila v sklad skupne porabe drugih ekonomskih enot, vloge in posojila skladu skupne porabe podjetja, ostale potrebe, ki so v interesu ekonomske enote. Sredstva skladov ekonomske enote se ne more koristiti za izplačilo OD, razen v primerih, ki so predvideni s tem pravilnikom.
O uporabi sredstev skladov EE sklepa zbor delavcev ekonomskih enot. Predlog o uporabi skladov proučuje DS ali zbor ekonomske enote, ki ga predlaga upravni odbor podjetja v soglasje, šele nato dokončno odloča zbor delavcev EE. V kolikor upravni odbor podjetja ni soglašal s predlogom, bo DS EE, oziroma zbor EE pripravil nov predlog. Delavski svet podjetja lahko tudi odredi, da v posebnih primerih EE začasno ne morejo koristiti svojih skladov. Takšni sklepi morajo biti z obrazložitvijo pismeno dostavljeni organom upravljanja EE.
Bo pravilnik o delitvi OD takle ? IW||
(Nadaljevanje s 1. strani) jdh bodo delavski sveti ekonomskih enot, če štejejo le^te več kot 60 delavcev, oziroma zbori delavcev, če štejejo ekonomske enote manj kot 60 delavcev.
Od česa zavisi višina osebnega dohodka
To je vsekakor osnovno vprašanje, na katerega mora dobiti odgovor vsakdo. Zatorej najprej o tem!
Višina osebnega dohodka delavca zavisi od:
^ rezultata, ki ga delavec sam ustvari na svojom delovnem mestu — to je individualna količina vloženega dela;
0 rezultatov dela in poslovanja ekonomske enote;
• rezultatov gospodarjenja podjetja ‘kot celote.
Ce podjetje iz svojega čistega dohodka ne more kriti osebnih dohodkov delavcev ali jih ne more kriti v polnem znesku, se lahko izplača delavcem osebne dohodke najmanj v višini celokupnega zneska zagotovljenih osebnih dohodkov po splošnih veljavnih predpisih. Ce tudi sredstva rezerv za osebne dohodke ne zadostujejo za kritje zagotovljenih osebnih dohodkov, preskrbi potrebno razliko Občindki ljudski odbor Kranj. Delavec ima namreč pravico do minimalnega ali najmanjšega možnega osebnega dohodka ne glede na doseženi dohodek podjetja, oziroma ekonomske enote. Ta minimalni osebni dohodek delavca znaša po zveznih predpisih za vsakogar od nas 9500 dinarjev bruto na mesec.
Obli ovanje in delitev sredstev za osebne dohodke
Osebni dohodki podjetja se delijo na osebne dohodke za splošne potrebe podjetja in na osebne dohodke ekonomskih enot.
Oglejmo si najprej, kaj spada pod sredstva za osebne dohodke za splošne potrebe podjetja!
Sredstva osebnih dohodkov za splošne potrebe podjetja se ugotovi za vsako poslovno leto vnaprej s predračunom. Iz teh sredstev se krije:
1.	zavarovalne premije,
2.	popuste za letne dopuste,
3.	doplačila za dnevnice in prevoze,
4.	dodatek za stalež v podjetju,
5.	doplačilo za zmanjšanje delovno zmožnost,
6.	odpravnine,
7.	jubilejne nagrade,
8.	sejnine iz naslova ►►nadomestila in povračila.«
9.	nagrade in premije za tehnične izboljšave in patente, v kolikor jih ne krijejo ekonomske enote iz sredstev za osebne dohodke,
1 UT honorarje zunanjih sodelavcev za delo po naročilu podjetja,
11.	izredne izdatke, ki jih je treba po zakonskih določilih kriti iz osebnih dohodkov (kazni, penah, nadomestila za škode — o tem razpravlja delavski svet podjetja,
12.	osebne dohodke za izredna in nadurna dela v splošnem interesu podjetja,
13.	osebne dohodke za rizike v proizvodnji.
14.	osebne dohodke za dežurno službo ponoči,
15.	osebne dohodke za dežurno gasilsko službo,
16.	dodatek za nadomeščanje dijakov Tehničke gumarske šole,
17.	izdatke za vse ostale potrebe v okviru plana podjetja na osnovi sklepa podjetja,
18.	nadomestila za redni dopust in državne praznike,
19.	OD delavcev v začasnem delovnem razmerju v splošnem interesu podjetja.
Predračun trošenja sredstev osebnih dohodkov za splošne po-
trebe podjetja se sestavlja in sprejema na isti način, kakor gospod arsiki načrt podjetja. Delavski svet podjetja lahko del neiz-koriščeniih sredstev za osebne dohodke za splošne potrebe podjetja prenese v poslovni sklad.
Kaj pa sredstva za osebne dohodke ekonomskih enot? Po predlogu naj bi se sredstva za osebne dohodke ekonomskih enot oblikovalo na naslednji način:
1. Dejansko količino končnih izdelkov v proizvodnih ekonomskih enotah izraženo v kilogramih se pomnoži s faktorjem sortimenta. S tem se izravnava količino pro-
Zaradi težave morajo člani komisije kar takole opravljati svoje vsakdanje delo. Je res nemogoče najti zanje kak primernejši prostor .. . ?
Samostojnost
ekonomskim
enotam
Formiranje in delitev celotnega dohodka podjetja
(Nadaljevanje s 4. strani)
Celotni dohodek podjetja tvori vrednost prodanega blaga in opravljenih storitev. Celotni dohodek, izračunan na osnovi teh določil, sc poveča še za ostale dohodke po obstoječih predpisih. — Celotni dohodek se deli na stroške poslovanja, na izredne stroške in na ostale stroške, ki bremenijo celotni dohodek pred ugotovitvijo dohodka (davek na promet proizvodov) in dohodek.
V stroške poslovanja proizvodnih ekonomskih enot se prenese tudi stroške pred računski h eko-nolmskih enot. Merila za delitev (ključe) teh stroškov določi za vsako leto posebej delavski svet podjetja s finančnim planom.
Kako bi se delil čisti dohodek podjetja po tem predlogu?
Delavski svet podjetja določi za vsako leto posebej z družbenim planom, kolikšen del čistega dohodka naj se odloči za kritje skupnih obveznosti in potreb podjetja v:
0 rezervni sklad podjetja,
0 družbene obveznosti, ki so določene z zunanjimi predpisi,
0 poslovni sklad podjetja,
0 sklad skupne porabe;
0 osebne dohodke za splošne potrebe;
0 ostale sklade, ki so dopustni z zakonom.
V omenjene sklade zajemamo tudi po tem pravilniku del čistega dohodka, ki je rezultat ugodnejših komercialnih razmer, ugod-
nejših družbenih instrumentov in posledica uvedbe mehanizacije, oziroma avtomatizacije. Te vplive ugotovimo z dejanskimi izračuni.
Preden začnemo uvajati izločanje sredstev čistega dohodka za skupne potrebe podjetja, morajo dati kolektivi EE soglasje na predlog DS podjetja. Ostanek čistega dohodka po izločitvi sredstev za skupne potrebe podjetja predstavlja čisti dohodek ekonomskih enot.
Sredstva za OD za splošne potrebe podjetja
Sredstva za splošne potrebe podjetja (glej v prispevku z naslovom ►►Bo naš bodoči pravilnik o delitvi osebnih dohodkov takle?« v poglavju, kjer so navedene vse oblike! — op. ur.) se lahko vnaša v sklade podjetja, vendar sredslev za sklade ne smemo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov. Izjema so primeri, ki so predvideni s tem predlaganim pravilnikom in seveda z zakonitimi predpisi.
Sredstva za osebne dohodke za splošne potrebe podjetja lahko delavski svet podjetja v izjemnih primerih posoja za kritje posameznim ekonomskim enotam. V primerih poskusnega obratovanja, rekonstrukcije ali osvajanja nove proizvodnje lahko delavski svet podjetja sklene, da se osebne dohodke izplača v bretme sredstev za splošne potrebe podjetja. Dosežena sredstva osebnih dohodkov za splošne potrebe podjetja služijo za kritje tistih osebnih dohodkov, ki ne bremenijo ekonomske enote ter so zajeti v določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. S temi sredstvi razpolaga upravni odbor podjetja v mejah finančnega plana podjetja in v mejah pravil podjetja. Plan izkoriščanja. sredstev za osebne dohodke za splošne potrebe podjetja sprejema centralni delavski svet podjetja istočasno in po istem postopku kot finančni plan podjetja. Neuporabljena sredstva osebnih dohodkov za splošne po
s prostorom izvodnje glede na udeležbo živega reklamacijske dela kolektivov ekonomskih enot v enotah proizvodov.
2.	Tako ugotovljeno količino proizvodnje v kilogramih se pomnoži s faktorjem udeležbe osebnega dohodka v enoti proizvoda, ki je izračunan za vsako ekonomsko enoto posebej upoštevajoč obseg vloženega dela, stopnjo strokovnosti vloženega dela, stopnjo produktivnosti in dosedanjo raven osebnih dohodkov v ekonomski enoti.
3.	Izračunano maso osebnih dohodkov se korigira upoštevajoč doseženo kvaliteto izdelkov po lestvicah, ki so določene.
4.	Na prihrankih pri poslovnih stroških je udeležena vsaka ekonomska enota z določenim odstotkom za osebne dohodke, oziroma se vsaki zmanjšajo sredstva za osebne dohodke za višino prekoračenih poslovnih stroškov.
5.	Na omenjeni način izračunana masa osebnih dohodkov po enoti proizvoda je le akontacija ali predplačilo na osebni dohodek. Ob periodičnem in dokončno z zaključnim računom pa se ugotovi na osnovi instrumentov delitve čistega dohodka, ki jih vsebuje pravilnik o delitvi čistega dohodka, delež osebnega dohodka in se maso osebnih dohodkov korigira. Kolikor je predplačilo osebnega dohodka višje od korigirane ali popravljene mase
naslednje leto ali v skupne sklade podjetja na osnovi sklepov delavskega sveta podjetja in v skladu z zakoniti predpisi.
Kdaj se lahko merila za delitev čistega dohodka spremeni ?
Delavski svet podjetja lahko na predlog upravnega odbora odstopi od določil tega predlaganega pravilnika kakor tudi od določil pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov v naslednjih primerih:
1.	Ce nastopijo spremembe gospodarskih predpisov in finančnih instrumentov.
2.	Kadar nastopijo spremembe gospodarskih predpisov v razmerjih ekonomskih enot, v njihovi proizvodnji in v pogojih dela.
3.	Ce zaradi interesov podjetja, politično — teritorialnih enot ali države nastanejo potrebe po znatnih spremembah v proizvodnji, realizaciji prodaje, v nabavnih cenah surovin in materiala, prodaj- osebnega dohodka, je predplačilo nih cenah gotovih izdelkov in pol- dokončen obračun.
izdelkov, itd.
4.	Zaradi bistvenih sprememb v tehnološkem procesu proizvodnje kot posledica novih investicij, sprememb v zgradbi ali strukturi vloženega materiala, itd.
5.	Ce se izkažejo računske napake ali nenavadno velike razlike ralle v obračunu.
6.	Zaradi elementarnih nesreč.
7.	Zaradi izpada električne energije.
Kako pomagati reklamacijski komisiji?
(ING. META DUHOVNIK — GUMARSKI INŠTITUT) — Delo in namen reklamacijske komisije verjetno že dobro poznate. Ta postopek je v našem podjetju k sreči že precej dobro organiziran. Do lanskega leta je opravljal te posle tov. Jereb sam in na tem področju zoral ledino. Potem je prevzela to delo tričlanska komisija. Sestajajo se dvakrat na teden, da rešujemo reklamacije domala sproti.
Res je sreča, da je delo komisije tako organizirano. Vse reklamacije rešimo najkasneje v osmih dneh in v kolikor podjetje kupcem reklamacije prizna, oziroma ne prizna, leti v najkrajšem času zvedo, na čem so. Seveda, če dobimo pravočasno vso potrebno dokumentacijo. Ce pa bi reševali reklamacije redkeje, bi se reklamirani proizvodi pričeli kopičiti in res ne vem, kam bi jih dajali. Saj že tako nimamo nobenega primernega prostora. Komisija dela kar v ekspeditu. Poslužuje se pri pisan iu raznih zabojev in gumijevih plošč. Ker smo venomer v napoto nakladalcem blaga na avtomobile, se moramo neprestano umikati, da o prepihu sploh ne govorim. Zgodi se tudi, da nam delavci, ki nakladajo blago, poberejo izpod rok »mizo«, ker morajo pač material naložiti na kamion in odpremiti kupcem.
Sreča je pri vsem tem, da reklamacij ni veliko. V odstotkih izraženo je v našem podjetju upravičljivih reklamacij vedno nekoliko manj kot znaša evropsko povprečje!
Seveda pa to ni izgovor, ki bi spodbil upravičenost vprašanja: MAR RES NI MOGOČE NA ITI NEKJE PRIMERNEJŠEGA PROSTORA ZA DELO REKLAMACIJSKE KOMISIJE, KOT PA JE EKS-PEDIT?
Proizvodnje ekonomske enote: pnevmatikama I, pnevmatikama IX, stiskama, tehnični izdelki, premazovalnica, rotocure, prevleke valjev i,n konfekcija Vrhnika formirajo sredstva za osebne dohodke na osnovi dejansko realizi-količine proizvodnje ekonomske enote, proizvodni ekonomski enoti valjarna I in valjarna II pa formirata sredstva za osebne dohodke na osnovi do-
pred delitvijo1 med delavce v svoj rezervni sklad za osebne dohodke v višini, kot to določajo pravilniki o delitvi osebnega dohodka posameznih ekonomskih enot. Ta sredstva naj bi posamezne ekonomske enote uporabljale:
0 če se zmanjša proizvodnja zaradi večjih popravil strojev,
0 če je potrebno to za izravnavanje večjih razlik v dinamiki proizvodnje (dopusti itd.),
0 če je treba to zaradi spremembe faktorjev udeležbe osebnega dohodka.
Kdaj se lahko osnove za formiranija osebnega dohodka
spremeni
i 9
8. Zaradi bistvenih sprememb gož en e proizvodnje celotnega pod-tržnih pogojev in podobnih razlo- jetja. Vse ostale ekonomske enote gov.	ugotavljajo višino sredstev za
Spremembe in dopolnitve tega osebne dohodke na osnovi obsega pravilnika lahko izvrši delavski proizvodnje celotnega podjetja, svet podjetja na zahtevo ene tret- Glavni direktor, direktorji sektor-jine članov delovnega kolektiva, jev in vodje samostojnih oddelila zahtevo ene tretjine ekonom- kov niso vključeni glede razdelje-skih enot, na zahtevo izvršnega vanja osebnega dohodka v nobe-odbora sindikalne podružnice ob no ekonomsko soglasju višjih sindikalnih organov osebni dohodki
in kadar to predvidevajo zakonski predpisi. Na osnovi navedenega mora delavski svet podjetja v enem mesecu sprejeti ustrezne sklepe. Ce delavski svet tega ne stori, sc razpiše v kolektivu refe-
trebe podjetja lahko prenesemo vrendum ali splošno glasovanje.
enoto. — Njihovi se oblikujejo za-visno od doseženega uspeha in ravni osebnega dohodka celega podjetja po osnovah udeležbe, ki jih sprejme delavski svet podjetja.
Ekonomske enote izločijo določen odstotek osebnega dohodka
Osnove za formiranje osebnega dohodka je moč tudi menjati, toda le v naslednjih primerih:
1.	če nastanejo bistvene spremembe v mehanizaciji ali v teh-nološkctm procesu proizvodnje;
2.	če pride do večjih organizacijskih sprememb, posledica česar so bistvene spremembe strukture stroškov;
3.	če se višina osebnega dohodka spremeni zaradi zakonukih predpisov;
4.	če pride do računske napake.
Osnove za formiranje OD (osebnih dohodkov) lahko spremeni v navedenih primerih delavski svet podjetja na predlog komisije za OD.
(Nadaljevanje na 6. strani)
►►SAVA« 62 0 5. STRAN
Bo pravilnik o delitvi OD takle ?
(Nadaljevanje s 5. strani)
Višimo mase osebnih dohoidikov ekonomskih enot bo po odredbah tega pravilnika po sprejetju na delavskem svetu podjetja ugotavljal piansko-analitski oddelek za vsak mesec in predlagal dokumentacijo komisiji za OD pri delavskem svetu podjetja, ki spremlja gibanje osebnih dohodkov celega podjetja.
Na čem temelji udeležba pri delitvi osebnega dohodka na posamezne delavce?
Udeležba pri delitvi osebnih dohodkov na posamezne delavce temelji na:
® analitski oceni delovnih mest, izraženi v točkah, ki so merilo medsebojnih odnosov vrednosti ■delovnega mesta;
@ individualnem učinku posameznega delavca;
® gospodarskem uspehu ekonomske enote, v kateri delavec dela;
@ gospodarskega uspeha celotnega podjetja.
sta im predlagati komisiji popravek instrumentov za delitev osebnega dohodka, ali pa je treba dodati ekonomski enoti v takem primeru določeno m&so osebnih dohodkov v fiksnem, stalnem znesku.
Osnove za delitev osebnega dohodka
Osnove za delitev osebnih dohodkov so:
Q seznam (očk po času za vsa delovna mesta v podjetju,
0 seznam točk po delovnem učinku,
@ ostala merila za ugotavljanje individualnih uspehov, to je uspehov vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu.
Enota delovnega učinka je izražena v točkah in zavisi od resnično potrebnega delovnega časa in od vrednosti delovnega mesta po analitski oceni delovnih mest. Seznam točk za delovne učinke sestavlja za vsako ekonomsko enoto in ga tudi sprejema delavski svet ekonomske enote, oziroma zbor delavcev. Pri tem upošteva analifriko oceno delovnih mest in resnično potreben delov-
glllSllfl
E ATfGlUSII VOZKE EB$
MED OBRATOMA 2
obrat I	o brat II: 6*36/7 »3o,
S*3žr 9»36, to;Jo, ll,3o» 12*1©
ln 13*3° 1	KW
- obrat 1$ ?fo©» 8*00, 9«S0* lo*oo$ 11*00, 12»so, 13*00 ln 13 *5oj
. .	i	s
V/i obrat II
Pri določevanju instrumentov delitve osebnih dohodkov na ekonomske enote in pri formiranju esabnega dohodka posameznega delavca se uporablja metodo analitske ocenitve delovnih mest. Ta upošteva vee tehnične, umstvene, fizične in splošne zahteve, Id so pogojene z delovnim mestom. — Vsako delovno m-esto je tako izraženo im ocenjeno1 s točkami, ki predstavljajo notranje razmerje vrednosti posameznih delovnih mest.
Pri delavskem svetu podjetja je komisija za analitsko ocenitev de-lovmih mest, ki na lastno pobudo ali pobudo kolektivov ekonomskih enot nanovo ocenjuje delovna mesta zaradi sprememb v pogojih proizvodnje im dela v ostalih režijskih službah.
Ce se na nekem delovnem me-«stu bistveno spremenijo delovni pogoji ali če se spremeni obseg dela, i!ma delavec pravico zahtevati novo ocenitev delovnega me-jsta. Ta ocena je ena izmed osnov za delitev osebnega dohodka v ekonomski enoti, zato jo mora po-trtiiiti Idelavsfci svet ekonomske enote, oziroma zbor delavcev. Leti tudi lahko odpirajo im ukinjajo delovna mesta v skladu z gospodarskimi uspehi, • ki jih dosegajo, in se pri tem lahko poslužujejo uslug komisije za analitsko •oceno delovnih mest. Na režijskih delovnih mestih, kjer se uvaja nbva delovna mesta ali zahtevajo ekonomske enote popravek instrumentov za delitev osebnega ■dohO'dka zaradi potrebe po novih režijskih delavcih, mora komisija za analitsko ocenitev delovnih mest pregledati upravičenost takih zahtev za nova delovna tne-
ni čas za določene delovne operacije. V pomoč so biro za študij dela v tehničnem sektorju.
Ustvarjeni osebni dohodek eko-nomsfce enote se deli med delavce po točkah, ki jih posamezniki dosežejo. Točke posameznih delavcev se ugotavlja:
® po času (po spisku delovnih mest),
$ po učinku (po seznamu točk za delovni učinek),
0 z dodatki (po ostalih merilih, nadurno delo, nočno delo, dodatek za nameščanje, itd.!). Ekonomske enote uvajajo lahko izmed navedenih meril najbolj primerne, upoštevajoč pač značilnosti in potrebe svojega dela ter pogoje dela.
Kakšna bodo merila za ugotavljanje osebnega dohodka?
Merila za ugotavljanje delovnih uspehov v posameznih ekenom-skih enotah so najrazličnejša in sicer za: dvig kvalitete, dvig količinske proizvodnje, doseganje plana dohodka, prihranek na materialu, prihranek na režijskih stroških, dvig produktivnosti dela, boljše izkoriščanje časa, uresničitev plana prodaje, znižanje zalog materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov, zmanjšanje stanja dolžnikov, povečanje količnika obračanja poslovnih skladov podjetja, zmanjšanje nesreč pri delu vsem tistim, ki se v preteklem letu niso ponesrečili in organizatorjem v proizvodnji, zmanjšanje bolniškega staleža, realizacijo rokov in programov dela, zjmanjšanje zastojev' v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin
in ostalega materiala, znižanje zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja polizdelkov, znižanje zastojev zaradi popravil strojev, naprav in instalacij, znižanje reklamacij zaradi nepravočasne dobave po pogodbah in višine plačanih penalov ali kazni, znižanje reklamacij zaradi kvalitete proizvodov, skrajšanje časa priuče-vanja za inštruktorje, znižanje fluktuacije ali prehajanja delovne sile iz podjetja in v podjetje, staž v podjetju.
Dosežek delovnega učinka se izraža v točkah. Število točk za posamezne delavce, ki delajo po času, se dobi z množenjem vrednosti delovnih mest, ki so izražene v točkah, z dejansko izvršenim delovnim časom. Ker delajo delavci pretežno po učinku, se jim število točk poveča ali pomanjša, zavisno pač od doseženega delovnega učinka. Če delavec dodatno izpolnjuje določene pogoje in dosega ostale predpisane učinke, ima seveda pravico do nadaljnih točk po ostalih merilih. Z dobljenim skupnim številom točk sleherni delavec v podjetju pantici-pira — je torej udeležen — na ustvarjenem delu osebnega dohodka svoje ekonomske enote.
Vrednost točk naj bi ugotavljala po tem predlogu vsak mesec izplačilna služba tako, da ustvarjeno maso ekonomske enote (O' tem smo govorili, ko smo obravnavali formiranje sredstev za osebne dohodke ekonomskih enot) po odbitku sredstev za rezervni sklad deli s skupnim številom točk po vseh merilih za razdeljevanje osebnih dohodkov. Čisti ali neto osebni dohodek delavca je znesek, ki ga dobimo, če skupno število točk, ki jih je delavec dobil po vseh merilih za delitev osebnih dohodkov, pomnožimo z vrednostjo točke v določenem obračunskem obdobju. K temu znesku se doda tudi fiksne zneske osebnega dohodka po ostalih merilih, ki se jih ne obračunava po sistemu točk. Razdeljuje se jih iz sredstev za splošne potrebe podjetja.
Vsi delavci, ki jih glavni direktor z Odločbo imenuje za stalne namestnike, dobijo k svoji oceni delovnega mesta še določeno število točk — namestniki direktorjev sektorjev in samostojnih oddelkov ter vodje proizvodnje 10 točk in namestniki šefov ekonomskih enot ter oddelkov 5 točk.
Na delovnih mestih, na katerih se zaposlijo z odločbo delavskega sveta podjetja delavci, 'ki so zaradi nesreče pri delu ali starostne onemoglosti invalidi v podjetju in druge osebe, katerim se je zmanjšala delovna sposobnost zaradi višje sile, lahko prejemajo le-ti iz sredstev za esebne dohodke za splošne potrebe podjetja določen dodatek. O tem sklepa na predlog komisije za OD delavski svet. podjetja. Delavci, ki so bili zaradi zmanjšane delovne zmožnosti oškodovani na osebnem dohodku, imajo pravico do dodatka 12 mesecev pred odhodom v pokoj. Sredstva za to doplačilo gredo v breme sredstev za OD za splošne potrebe podjetja.
Žene, ki delajo1 na delovnih mestih oziroma delih, zabranjenih za čas nosečnosti, se razporedi za ta čas na lažja delovna mesta, oziroma dela. V takih primerih ob-drže nosečnice vsa merila za delitev OD prejšnjih delovnih mest, oziroma dobijo merila novih delovnih mest, na katera so bile začasno razporejene ter se jim obračunava osebni dohodek po ostalih merilih delovnih mest, na katerih začasno delajo, če je to zanje ugodnejše.
V času zmanjšanja obsega proizvodnje se delavec lahko začasno premesti na delovna mesta, ki ne odgovarjajo njegovi strokovnosti. Delavci pa imajo v takih, primerih pravico do osnov za delitev OD s prejšnjih delovnih mest ,če je to zanje ugodnejše. Taka razporeditev, ki je začasnega značaja, lahko traja največ tri mesece ter mora biti odrejena s pismeno odločbo pristojnega organa.
Kako je z osebnim dohodkom v primeru prekinitve dela?
Prekinitev dela lahko nastane brez krivde delavca (v primeru elementarne nezgode, zaradi prekinitve električne energije, zaradi nepripravljenosti materiala, orodja in zaradi ostalih ovir na delovnem mestu) ali pa po krivdi delavca Izaradi friedisciipline ali nepravilnega odnosa do proizvodnje in delovnih nalog.
V primeru prekinatve dela zaradi elementarnih nezgod in v primeru izpada električne energije se delavcem izplačuje osebne dohodke v višini 80 odstotkov njihovih osnov za delitev osebnih dohodkov. V primerih prekinitev dela po krivdi delavcev le-tem ne pripada nadomestilo za čakanje. Ce je prišlo do prekinitve dela zaradi nepripravljenosti materiala ali zaradi ostalih ovir, se obračunava nadomestilo za čakanje v višini 90 odstotkov od osnov za delitev OD. V primerih takih prekinitev dela se delavce lahko razporeja na druga dela v podjetju. Ce delavci na to ne pristanejo, jim ne pripade nadomestilo v primerih prekinitve dela. Nadomestilo ne more biti manjše od zneska minimalinega osebnega dohodka.
Kaj pa nadomestilo za poskusno dobo?
Za čas, ko je delavec v preizkusni dobi, mu pripada osebni dohodek po merilih po času za tisto delovno mesto, kjer delavec dela. Na delovnih mestih v proizvodnji, kjer zaradi odrejenih strojnih zmogljivosti delavci, ki pomagajo priučevati, ne morejo dosegati predpisanih delovnih učinkov, se jim priznava trimesečno povprečje delovnega učinka za čas povprečne predpisane dobe priučit-ve. Delavec, ki je na priučitvi, lahko dobi osebni dohodek po učinku, ko dokaže, da že'obvlada vse delovne operacije in stalno dosega predpisani delovni učinek. O tem odloča vodja instruktažne-ga sektorja na predlog inštruktorja za stroko. Delavcem, ki so na novo sprejeti ali pa premeščeni na povsem nova delovna mesta ter zato ne morejo dosegati predpisanih učinkov, se določi za delitev osebnih dohodkov do 20 odstotkov nižje osnove za dobo največ enega leta. O tem odloča na predlog šefa ekonomske enote zbor delavcev, oziroma delavski svet ekonomske enote.
Nosečnice, razporejene na delovna mesta, ki so za take pogoje primerna, obdržijo vsa merila za delitev OD s svojih prejšnjih delovnih mest, če so ta merila na novih delovnih mestih manj ugodna. Ce pa so merila za delitev OD na novih delovnih mestih ugodnejša, veljajo zanje merila z novih delovnih mest.
Nadurno in nočno delo
Za nadurno delo, odrejeno s pismenim nalogom šefa ekonomske enote, ali pooblaščene osebe, ima delavec pravico do povečanja svoje obračunske postavke od 50 do 75 odstotkov. Kakšen je odstotek, to je določeno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov vsake ekonomske enote. Za nočno delo, ki ga opravljajo delavci med 22. ih 5. uro naslednjega dne, Imajo delavci pravico do 25-odstotnega dodatka.
Razne nagrade
Vsak delavec, ki je v kolektivu predpisano dobo, je upravičen- do enkratne jubilejne nagrade v višini povprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev, in sicer ženske, če so v kolektivu neprekinjeno 20 let in moški, če so v kolektivu neprekinjeno 25 let.
Vsem članom kolektiva, ki zapustijo kolektiv tovarne Sava zaradi upokojitve, invalidske upokojitve ali upokojitve po 73. členu Zakona o invalidskem zavarovanju, pripada enkratna nagrada v višini povprečnega osebnega dohodka, če so bili v tovarni Sava zaposleni neprekinjeno 10 let.
Vsem šoferjem podjetja, ki upravljajo vsaj 9 mesecev v letu motoma vozila, pripada enkratna nagrada v višini 3000 dinarjev neto, če v preteklem letu niso po lastni krivdi povzročili prometne nesreče.
Izredni plačani dopust
V primerih ko ima delavec pravico do izrednega plačanega, dopusta po Pravilniku o delovnih razmerjih podjetja, mu pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini svoje osnove po času.
Okoli tega je še precej nerazjasnjenih mnenj. Treba je namreč za tiste delavce, ki delajo ,po učinku, najti najprimernejša merila za formiranje osnov za osebni dohodek. Predlagano je bilo na primer, naj se določi 70 do 80 odstotkov od osnove. Kaj mislite o tem Vizumi? Ali je to primemo, ali je treba najti druge oblike?
Kaj pa povračilo za prevozne stroške?
Delavci, ki stanujejo v kraju, kjer je sedež poslovne enote podjetja in se dnevno vozi j O' na delo in z dela, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer:
(8 za prevoz na razdaljah nad 3 kilometre v zimskem času (to je od 1. novembra do 30. aprila) prispevajo delavci po 600 dinarjev, vse stroške nad 600 dinarjev pa krije podjetje;
0 za prevoz na razdaljah nad 5 kilometrov v letnem času prispevajo delavci 600 dinarjev, vse stroške nad 600 dinarjev pa krije podjetje;
@ stroški, ki jih krije podjetje, so omejeni na razdaljah do 20 kilometrov. Na razdaljah nad 20 km •krijejo stroške prevoza delavci sami, in sicer tako, da krije podjetje vse stroške z izjemo 600 din, ki izvirajo iz prevoza na razdalji do 20 kilometrov, vse stroške nad temi vrednostmi, ki izvirajo zaradi povečanja razdalje od 20 km naprej, pa krijejo delavci sami;
za prevoz s tovarniškim avtobusom prispevajo delavci mesečno GOO dinarjev neupoštevajoč dolžino razdalje, od koder se vozijo na delo in z dela. Če uporabljajo delavci te prevozne usluge manj kot polovico meseca nepretrgoma, plačajo polovico tega zneska, to je samo 300 dinarjev, če se vozijo nad 15 dni, plačajo prevozne stroške v celoti, torej 6C0 dinarjev;
@ vsak član kolektiva, ki se vozi z javnim prevoznim sredstvom in vozovnice pravočasno ne odjavi, krije stroške prevoza v celoti sam. Če to zakrivi obra-čunovalka, nosi stroške za kritje vozovnice obračunovalka sama;
v primeru, da je nek delavec daljši čas v mesecu odsoten in bi stroški za mesečno vozovnico prekoračili dejanske -stroške prevoza po običajni tarifi, se delavcu izplača za ostale dneve, ko se vozi na delo, pripadajoči znesek za prevozne stroške.
Kdaj izplačilo osebnih dohodkov?
Ob mesečnem obračunu se izplačuje esebne dohodke najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Med mesecem se lahkoi izplača posameznikom do' 1. v mesecu na njihovo zahtevo akontacijo ali predplačilo, vendar le do višine njihovega ustvarjenega osebnega dohodka. Ob izplačilu osebnih dohodkov mora dobiti sleherni delavec mesečno pismeni obračun. Na koncu poslovnega leta mora dobiti vsak delavec pismeni obračun svojega osebnega dohodka. Le-ta mora vsebovati vse podatke in osnove obračuna ter izplačila osebnega dohodka delavca po obstoječih predpisih.
RAZGOVOR Z JURILANTI
„0 jubileju še nisem razmišljal..
Te dimi, nataničmeje 24. januarja, »se je srečal z Abrahamom« Franc KOZINA, izmenski delavec v valjarni I. Ko sem ga poiskal v njegovi pisarni in pobaral, kako
Petdesetletnik Franc Kozina, izmenski delovodja valjarne I
kaj namerava praznovati 50. obletnico rojstva, mi je brez zadrege odgovoril:
»Da vam po praviti povem, o jubileju še nisem razmišljal. Preveč imam dela in skrbi .. .■«
Tov. Franice je doma iz Steruže-
„Trgovina me je veselila..
hoditi na delo v Kranj, ali pa oditi nekam v neznano, je velika razlika. . . Zaposlila sem se torej Admini-	in delala najprej eno leto v ekspe-
stratorka ditu, nato pa v skladišču surovin skladišča pričela spoznavati skrivnosti svo-surovin	j ega posla, ki ga opravljam že
Vera Kunčič devetnajst let. ..
Ce primerjam takratne razmere z današnjimi, so seveda precej drugačne. Takrat človek ni vedel, ali bo dočakal naslednji dan. . .,
»Kdo bi odrekel mlademu človeku, ki je voljan poleg osemurnega dela še obiskovati šolo in se v preostalem, skopo odmerjenem prostejm času še učiti ...? —
Tudi sam sem si želel nekdaj nadaljevati šolanje, toda nisem imel priložnosti. Pa bi sedaj ne odrekel pomoči! Res je včasih v nočni
izmeni malo težko, zlasti ker ni-	Desetega januarja je bilo dvaj-
sem najboljšega zdravja. Toda	set k0 je prišla v naše pod-	danes pa	smo vsi	svobodni	in
bom že vzdržal, dokler tovariš ne	jeije n; računala, da bo kdaj de-	vsakdo se	po svojih	močeh trudi	i!
doštudira . ..« je pripovedoval že	]aja v tovarni gumijevih i zde'ko v,	prispevati	k uspehu	podjetja.«	^
nekoliko sivolasi Franc.	toda kdo sploh ve, kaj prinese pri- Ko sva se pogovarjala o prihod-
Prav gotovo bi se pogovorila še hodnost. . .?	n osti, je Vera potožila:	i?
marsikaj, toda delo	terja svoje	Da, Vera Kunčič ni imela kaj	»Skoda, da nisem imela v	mla-	4$
in delavci so čakali	na delovne	izbirati. Uprava podjetja, v kate-	dih	letih priložnosti učiti se!	Zelo	ji
naloge. Stroji ne čakajo. Vsaka	rem je delala pred prihodom v ta-	me	je vseskozi veselila trgovina.	i|
izgubljena minuta je	izguba več	kratno »Gummiwerke«, je prišla z	Ce	bi bila še enkrat mlada,	bi se
tisočakov...!	-•----"	- ’	----
Ob lepem juibileju,
kličemo: »Mnogo družinske sreče, Nemčijo ali pa v tovarno gumije- dela. Pravi, da bo skušala ostati novih delovnih uspehov na de- vih izdelkov v Kranju.	med nami do upokojitve, to je 12
lov. mestu, predvsem pa zdravja »Nisem veliko premišljevala,« je let. Z delom, ki ga opravlja, je v prihodnosti!«	pripovedovala Vera. »Biti doma in zadovoljna, škoda je le, da zaradi
pomanjkanja prostora uporabljajo ,,	,	,	.	.	i . i vi	...	pisarno obenem tudi za skladišče.
..Kmalu bom imela 28 let službe...!44
okupacijo pod Italijane. Postavili ji prav gotovo posvetila..!«
France, so jo pred odločitev: ali na delo v Pred njo je še precej napornega it
Te dni praznuje dvajseto leto za kratek pomenek. No, pa se je dela v našem podjetju tudi Vera le otajala . . . vega pri Kranju. Sedaj dela v po- pr - v h a r ki dela sedai kot	,	,	,
imenovalo takrat Gummiwerke, sem delala v Jugobruni. Ne vem,
tovariš obiskuje Tehniško gumar- 11 na Gasteju. sko šolo in je zato vezan samo Ko sem jo obiskal in zmotil pri na delo v dopoldanski izmeni. delu, sprva ni bila kdo ve kako
,Moj konjiček je kurjereja... !44
zakaj sem prišla raje sem in pričela prevzemati blago. Potem sem delala v skladišču gotovih izdelkov in z leti so se seveda tudi večale delovne izkušnje. Delo, ki ga
Nočnega čuvaja Pavla PETER-	pomnil. »Veste, že precej časa bi
NELJA je težko dobiti, ker je	bil lahko upokojen. Pa nimam
med svojim delovnim časom stal- priznanih še nekaj let dela med opravljam, je zelo zanimivo, severno na obhodu po posameznih od-	vojno, ker osebe, ki bi to mogla	da	pa	tudi	odgovorno.	Čeprav
delkiih in tovarniški okolici. Po-	izpričati, ni več v Kranju. Sedaj	imarn	skoraj	28	let	delovne	dobe,
čaka|m obljubljeno potrdilo iz Kopra že tri mesece, a pisma ni in ni ...«
Tov. Peternelj je navdušen kur-jerejec in kakor je povedal, kaže, da se bo posvetil po upokojit-Nočni čuvaj vi temu svojemu konjičku. — To obrata I	omenjam zato. ker se utegne v
Pavel	bodoče kdo obrniti na našega ču-
Peternelj,	vaja in se priporočiti za sveža
petdeset- jajca iz njegovega kokošnjaka...? letnik	Se bi se menila, toda Pavlu se
bom morala še nekaj let delati. To me sedaj niti ne skrbi, saj sem vajena delati velikokrat tudi do večera. Saj veste, kamioni čakajo in blago je treba odpraviti. Takrat pač ni čas za gledanje na uro . . .!?«
To seveda vse, ki tamkaj delajo, močno ovira pri delu . . .
Prepričan sem, da lahko v imenu vsega kolektiva zaželim tovarišici Veri še mnogo zdravih in zadovoljnih let v naši sredi!
Sef
skladišča
gotovih
izdelkov
obrata II
Mara
Pravhar
Silvestrovanje in še kaj...
Tudi vam Vera želi ves kolektiv, da bi še vnaprej
(VLADO LAH
GUMARSKI
S
1
s
I
I
I
0
1
1
I
tako vestno INSTITUT) — Običaj praznovanja || je mudilo. Komaj sem še utegnil, opravljala svoje delo kot ga Novega leta sega daleč nazaj. Vsa- ^
tevsurs ssk ■»"'">-= -n - v -i «*. ^%tsssj5£15.» 8
čakati sem ga moral zato po de- lim še mnogo zadovoljnih in zdra- svojim delom in svojimi sodelavci ne ve]ja ^ povsod!
iu, ko se je že odpravljal s kole- vih let! som domov v Spodnje Bitnje.
Ko sva se dobila in menila o najrazličnejših rečeh, mi je tov.
Pavel zaupal, da doslej kot čuvaj kake posebne nevšečnosti na imel.
Le enkrat je moral seči po ročnem gasilnem aparatu.
»Ko sem bil še čuvaj v tkalnici na Gašteju, se je pri nekem stroju vnel ležaj in kot bi trenil, je bušknil plamen iz ostankov prediva. Pograbil sem najbližji aparat za gašenje in hitro pogasil ogenj. ..!« je pripovedoval tovariš Pavel.
Da bo te dni obhajal petdesetletnico, se niti spomnil ni. V gostilno ne hodi, doma ima dovolj dela, zato tn;a slavitev niti ne misli.
»Imam druge skrbi,« je
vedno najboljše volje!
Personalne
vesti
(SLAVICA PELZEL - KSS) — Najrazličnejši podatki, kot so imena novih članov kolektiva, imena tistih, ki so naš kolektiv zapustili, število zaposlenih in podobni podatki prav gotovo zanimajo večino bralcev našega lista. Zato bomo odslej objavljali v njem na tejle strani najrazličnejše personalne zanimivosti ter kratke razgovore s petdesetletniki, z delavci, ki odhajajo v pokoj, z jubilanti, ki delajo v podjetju že 20, 25 ali celo več let in hkrati tudi objavljali njihove fotografije.
4 V mesecu decembru 1961 je bilo zaposlenih v našem podjetju 1.350 delavcev, od tega v obratu I 820, v obratu II 459 in v obratu III 71.
•	Zaposlili so se v decembru 1961 naslednji delavci: Anton Prezelj kot gumar v pnevmatiki, Matevž Krt kot ključavničar v mehanični delavnici ter Vencelj Gašperšič kot ključavničar v mehanični delavnici.
Vsem novim članom našega koletkiva želimo v novem podjetju mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
<$ Decembra lani so zapustili naš kolektiv naslednji delavci: Marija Slevec — na lastno željo sporazumno s podjetjem; Janez Lobe — po disciplinskem odpustu, ker je izostajal z dela; Ivan Aleš — zaradi neopravičenega izostanka nad 7 dni; Franc Pri-slan st. — umrl.
•	Število družinskih članov se je decembra povečalo Ivani Pacek, ki je rodila dečka, in Julki Žagar, ki je rodila deklico.
Obema srečnima mamicama ter očetoma čestita ves kolektiv!
Petdesetletnico življenja praznujeta 24. januarja Franc Kozina iz Valjarne I in 25. januarja Pavel Peternelj — nočni čuvaj obrata II.
Dvajsetletnico dela v našem podjetju so, oziroma bodo praznovale: Ljudmila Oman iz valjarne II 8. januarja, Vera Kunčič iz skladišča surovin 10. januarja in Mara Pravhar 26. januarja.
Vsem jubilantom kličemo: »Na mnoga, zdrava in zadovoljna leta!«
Privatni izhodi padajo službeni pa rastejo!
Francu Prislanu v spomin!
V nedeljo, 24. decembra lani je po težki bolezni preminul naš dolgoletni član Franc Prislan st. v 37. letu starosti. Izguba sodelavca, prijatelja | vsakogar prizadene. Franceta smo poznali kot marljivega delavca, dobrega tovariša in zato nas je njegova smrt pre- | sunila. Izgubili smo prijatelja, kakršnih si vsako želi.
Franc Prislan st. se je rodil || 6. septembra 1904. leta v Mo- | zirju v Savinjski dolini. V našem podjetju se je zaposlil leta 1939. Bil je najprej vodja skladišča, nato vodja ekspedi-ta, zadnja leta pa je delal v knjigovodstvu.
Vsakdo si zamišlja, da bo s slo- ti vesom starega ter prihodom nove-ga leta doživel nekaj novega, bolj-šega ter da bo novo leto plodnej- ti še od prejšnjega. Človeku se ne- fj, hote porajajo samo dobre misli |y in želje. Vsak hoče pozabiti gren-ke trenutke v upanju, da bi v na- ;
slednjem letu že ti izginili, pa če- Ijon. Ravno ob takih prilikah ima prav vemo, da brez teh le ne gre. podjetje priliko popularizirati svo-Zato je tudi prav, da proslavimo je proizvode. Imamo veliko izdel-ta praznik kar najlepše, saj ta- kov, ki so še marsikomu nepozna-krat človek za nekaj časa pozabi ni.
na vsakdanje skrbi ter se sprosti Med pogovorom o silvestrovanju v svoji družbi. Temu pa morajo mi je nekdo na vprašanje: »Zakaj kolektivi, posebno komuna, posve- ne praznuje v Kranju«, odgovoril: titi vse večjo pozornost. Saj vemo, »Ko pa je tako .mrtvo’!« da takšnega praznovanja človek 2 njegovo ugotovitvijo sem se zlepa ne pozabi; posebno, če je popolnoma strinjal in mislim, da (ANTON BOŽIČ — SPLOŠNA ni h in službenih izhodov ter kot bilo resnično lepo.	je ,ge veliko ljudi takšnega mne-
UiFRAVA) — Vsake tri mesece posledico tega število izgubljenih slišal sem celo pripombe: »Ce- nja. Tako industrijsko mesto ko4 Pri- naredimo pri nas pregled privat- delovnih ur. V zadnjem tromesee- mu vs; y sejmi in nepotrebni je Kranj s 30.600 prebivalci, bi lah-
ju preteklega leta smo v vseh stroški ob takih prilikah?« Takšna ko priredilo za svoje prebivalce treh obratih izgubili zaradi 1201 mnenja niso popolnoma brez osno- boljši program. Vzemimo na pri-privatnih izhodov 2301 delovno ve. Vse kar je, je to, da trgovsko mer sprevod Dedka Mraza, ki je uro, zaradi 2531 službenih izhodov omrežje delno razbremenijo za- vsako leto skoraj enak; ob manj-4899; skupno smo torej izgubili radi navala potrošnikov. Pri tem šib dopolnitvah, ki so še skoraj zaradi izhodov iz podjetja med dajejo podjetja malenkostni po- neopazne za gledalca, gledamo ta delovnim časom 7190 delovnih ur! pust, ki je za potrošnika skoraj sprevod že več let. Delovni kolek-Privatni izhodi po številu po- neobčuten. S tem pa sejmi, ki jih tivi bi lahko pri tem veliko počasi upadajo v primerjavi s tret- prirejajo ob takšnih prilikah, ne magali, saj gre vendar za njiho-jim četrtletjem, število službenih zadostijo potrošnika v celoti. Kaj- ve člane.
izhodov in število izgubljenih de- ti sejem bi se moral bistveno raz- V našem podjetju je organiziralo vni h ur pa naraščata. Ker me- likovati od običajne prodaje v tr- la silvestrovanje za člane kolek-nim, da je število privatnih iz- govini. Zal pa na naših sejmih ni tiva mladinska organizacija. Lepo hodov še vseeno preveliko, zlasti nič 'drugega, kot to, da se prodaja je, da ji je sindikalna organiza-pa, ker so med njimi tudi ne- v drugem prostoru. Da bi se raz- cija zaupala takšno nalogo. Toda upravičeni, bi bilo morda pa- likovali od trgovine, bi morali po- za to morajo biti na razpolago do-metno uvesti sistem prepustnic, svetiti aranžerstvu več pozornosti, ločena denarna sredstva, po drugi kakor imajo to že v Iskri ali v saj je potrošnik zelo občutljiv. Ne strani pa je treba kriti vse slučaj-Flajiiki. Tam vse izhode dnevno bi bilo napačno, če bi spremenili ne posledice, ki večkrat spremi j a-zasledujejo po ekonomskih eno- za takšne prilike način prodajanja, jo takšne zabave. Ze izkušeni or-tah an privatne izhode odtegujejo v samopostrežnega, kar bi pove- ganiza.torji so doživeli nemoč. Za-od osebnih dohodkov. Kazalo bi čalo zanimanje potrošnika. Seve- to bi se toliko preje lahko zgo-tudi vpeljati tovarniške izkazni- <]a bi se v to moralo vložiti več dilo kaj podobnega neizkušenim, ce, saj bi tako službujočim vra- sredstev, ki bi se verjetno izpla- Navsezadnje pa se je vse dokaj tar jem omogočili točen pregled čali. S tem bi sejmi pridobili na dobro končalo. Glavno, da so bili nad prihajajočimi v posamezne pomenu ter zadovoljili one, žara- vsi zadovoljni, ki so prišli na to-obrale; zaposlenih nas je le pre- katerih tudi so!	varniško silvestrovanje!
več, da bi le-ti mogli nas vse po- Sejem si je ogledalo tudi precej________________________________________
članov našega kolektiva, ki niso
Vse to samo v premislek!	imeli prilike ogledati si naš pavi-	»SAVA« 62 @ 7. STRAN
Ob izgubi očeta, moža in starega očeta hkrati z vsemi domačimi iskreno sočustvujemo!
I
JU
n
ti
Kako |e z idejnim izobraževanjem ?
(MIODRAG MILIVOJBVIC - SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV OBRATA II) - Se borih nekaj dni nas loči od sedmega Kongresa Ljudske mladine Slovenije. Ker bo le-ta tokrat v Kranju, se tudi mladina iz našega kolektiva nanj pripravlja. Zato menim, da je prav, če se pogovorimo enkrat bolj podrobno o idejnem izobraževanju pri nas.
Če ocenjujemo dosedanje idejno- delovanje poglobljenega znanja iz vzgojno prizadevanje mladih v naši najrazličnejših področij, predvsem mladinski organizaciji, postane kaj pa iz področja družbeno-ekonom-kmahj jasno, da pravzaprav nismo skih ved.
razvijali politično - ideološkega	Ljudska	mladina	mora	pri	nas
vzgojnega dela, ki na, bi bilo pred- predvsem maVlti vrzdit ki jih :e
vsem priprava na posamezne poli- , v .	^	■ i ■
■ v	<•	7	redna sola zapustila v izobrazbi
ticne akciie mladih. Kazvi ah smo	. ...	r j	v,	,
,	1	• r •	___• „	mladih hudi na druzbeno-ekonom-
predvsem samo idejno-vzgojno delo	. .v	, v x, ,
y obliki raznih izletov, ekskurzij, &em m etičnem področju. V sode-itd. Premalo skrbi smo posvetili lovanju 5 partijsko organizacijo idejno-političnemu izobraževanju, to usposabljamo mlade proizvajalce za je raznim predavanjem iz tega J>od- bar najboljše delo v ekonomskih ročja, debatnim krožkom, predava- enotah. Čeprav mora LMS^ vedno njem, predvajanjem filmov, itd. V nositi določeno breme političnega^ in kolikor pa smo uspeli organizirati družbenega izobraževanja svojih čla-kaj takega, smo običajno ocenjevali nov, menim, da mora preiti tako uspešnost in neuspešnost idejno- važno področje izobraževanja čim-vzgojnega dela vse preveč samo po prej v okvir rednga pouka na šolah, številu takih oblik in množičnosti Tak0 bi lahko na primer naši udeležbe, nismo pa se poglabljali in učenci v Gumarski šoli vsaj enkrat analizirali kasnejših rezultatov svo- na uden poslu*sali predavanja s jega dela. Premalo smo sestavljali (ega področja.
programe dela na osnovi analiz raz-	,,	,
ni h potreb po ideološkem izobraže- Velika ovira dosedanjemu delu vanju v posameznih aktivih. Pre- mladine je bil boj proti mracnja-malo smo .se zavedali, da le-ti štvu, vražjevernosti, predvsem pa potrebujejo za uspešno politično proti religioznosti. Prav vernost
namreč trga mlade ljudi od resničnega dogajanja v svetu.
Res je sicer, da je resnično vernih le malo mladincev in da danes hodi mladinec v cerkev večji del ali če rečemo bolj jasno pred cerkev zato,
iz posameznih oddelkov, ki se še nikoli niso udeležili mladinskega sestanka ali pa predavanja!
Prav zaradi tega vsega smo letos priredili v našem podjetju seminar za mladinske aktiviste. Z udeležbo smo sicer lahko zadovoljni, saj vemo iz prakse, da veliko mladincev zaradi izmenskega dela, oddaljenosti tovarne od njihovih domov, zaradi obiskovanja raznih popoldanskih tehniških ali osnovnih šol ne more prihajati na seminarje v tovarno. Če dodamo k temu dejstvo, da smo pri organizaciji seminarja naleteli med starejšimi člani kolektiva na veliko razumevanje in pomoč, potem moramo priznati, da smo v svojih načrtih uspeli, ideolo-šho-politični komisiji pri tovarniškem komiteju Zveze komunistov, ki nam je vsestransko pomagala, pa tudi na tem mestu vsa zahvala! Seminar smo priredili predvsem zato, da dobimo kader in z njim osnovo za bodoče delo. Takšno nalogo smo si zastavili in jo že do bližnjega Kongresa LMS izvršili.
Domači humor
„Je to tista... no, saj veš... ta lahko-vnetljiva!“
Ko smo še vsi nosili na delovnih haljah značke, so tisti, ki niso dobro razumeli pravilnika o razpoznavanju, spraševali, kaj pomeni ena in kaj druga značka in kaj taka in drugačna barva. Takrat je prišel v tovarno tudi nek tujec. Bil je precej radoveden. Vse ga je zanimalo. Pa je vprašal našega Fonzeljna:
»Ti, je to tista_No, saj veš!
Tista ta lahkovnetljiva...?«
Pokazal je namreč na eno izmed deklet v podjetju, ki je nosila poleg oglate še okroglo značko. Ta pa je bila ob robeh črno pobarvana, v sredi pa rumeno, podobno kot so pobarvani avto-
preveč na ozki krog mladincev. Zato in širila svojo razgledanost. Na to bo v bodoče naša glavna naloga ne pozabimo in smatrajmo to vpra-pritegniti predvsem tiste mladince šanje kot enega osnovnih .. !
nežu odgovoriti, kaj pomeni tista okrogla značka. — Ali veste pravi odgovor morda vi?
Razmišljanje o rekreaciji in o letnem oddihu
(STEFAN HORVAT — KSS) — Komur ni počitek potreben, naj ne. . . Letni oddih bo kmalu pred durmi. Ali ste se že odločili, kje ga boste preživeli in kako?
Čas, v katerem živimo, spričo naglega razvoja tehnike, vedno večjih intenzivnosti dela, vedno bolj zahtevnih in zapletenih delovnih nalog, vedno bolj poglobljenega in zahtevnega delavskega in družbenega samoupravljanja, zahteva vedno bolj smotrno in vsestransko fizično in duševno rekre-cijo, oziroma vedno bolj smotrni in vsestranski počitek delovnih ljudi. Znano je, da z zdravo zabavo, s športom in oddihom lahko dosežemo take pogoje, da bo delovni kolektiv mnogo lažje obvladoval svoje delovne naloge, nove in zahtevnejše tehnološke procese, itd. S tem bo sebi in družbeni skupnosti ustvarjal boljše življenjske pogoje, oziroma bo na ta način omogočil ustvariti vrednejše in bogatejše življenje delovnim ljudem sploh. Prav zato je vprašanje smotrne rekreacije — počitka mnogo pomembnejše družbeno - ekonomsko vprašanje, kot ga sicer pojmujemo. Brez smotrne rekreacije si pravzaprav ne moremo zamišljati večje produktivnosti deta, ker je pač rekreacija ena izmed osnovnih predpogojev za dosego teh ciljev. V bodoče pa bo rekreacija postala še pomembnejši činitelj pri doseganju večjps gospodarskih uspehov. Rekreacija pa je prav tako tudi sestavni del družbenega standarda. In čim smotrnejša bo, tem višji bo tudi družbeni standard. Za dvig le-tega pa sta odgovorna predvsem dva či-nitelja — p o d j e t j e in k o m u -n a.
Čeravno s pričujočim sestavkom
nisem imel namena razpravljati o vprašanju rekreacije kot celote, pač pa le o letnem oddihu kot eni izmed oblik rekreacije delavcev, je spričo pomembnosti vprašanje rekreacije kot take ob tej priložnosti tudi potrebno omeniti! Seveda pa bo potrebno tudi o drugih oblikah rekreacije, kot sta n. pr. dnevni in tedenski odmor, temeljito razpravljati.
Letni oddih kot ena izmed oblik rekreacije delovnega človeka je pri nas že dobil domovinsko pravico. Seveda pri tem mislimo na smotrno izkoriščanje letnega oddiha. Odkar ima podjetje počitniški dom, v zadnjem cofu celo dva in druge možnosti za izkoriščanje letnega oddiha, število letovalcev iz leta v leto narašča. Porast delavskega turizma pa beležijo tudi v drugih kolektivih. Leta 1960 je v .kranjskem okraju od 50.000 zaposlenih delavcev smotrno izkoristilo svoj letni oddih 15.600 delavcev ali 31 odstotkov, v letu 1961 pa že nekaj nad 17.000 delavcev ali za 10 odstotkov več kot leta 1960. V Sloveniji se je delavski turizem v lanskem letu v primerjavi z letom 1960 dvignil za 11 odstotkov, število nočnin pa je poraslo za 10 odstotkov. Še hitreje naraščajo zmogljivosti počitniških domov. Na Gorenjskem so v primerjavi z letom 1959 lani narasle za več kot 100 odstotkov. Razna podjetja in ustanove v Sloveniji imajo sedaj skupaj 467 počitniških domov. Največ jih je v okrajih Kranj ter Koper in sicer kar 87 odstotkov.
Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se delavski turizem ugodno razvija. Kljub temu pa so v preteklem letu prišla do izraza različna stališča glede počitniških domov. Verjetno zaradi uveljavljanja novega gospodarskega sistema in uvajanja ekonomskih enot?
% Nekateri so zagovarjali sedanji položaj počitniških domov; to je sistem poslovanja zaprtega tipa, ki vsakoletno izgubo datira ali krije podjetje.
•	Drugi so bili mnenja, da je treba počitniške domove enostavno prodati, člani kolektiva pa naj izkoriščajo svoj letni oddih po svoji želji in preudarku. Podjetje naj bi v tem primeru dalo regres članom kolektiva kar na roko.
•	V zadnjem času pa prihaja do izraza bolj zmernejše stališče, da je počitniške domove treba obdržati, toda njih poslovanja je treba postaviti na ekonomsko osnovo z družbenim 'samoupravljanjem.
O raznih naziranjih glede počitniških domov in delavskega turizma je v septembru mesecu preteklega leta razpravljal tudi Svet za turizem pri Izvršnem svetit Ljudske skupščine Slovenije. Svet je zavrnil vse težnje, ki stremijo za tem, da bi z administrativnimi ukrepi spremenili sedanji položaj počitniških domov in napravili iz njih objekte komercialnega gostinstva.
Med drugim so tudi poudarili, da bi taki ukrepi zavrli težnje delovnih kolektivov za vlaganje svojih sredstev v počitniške domove. To bi pomenilo konec investicijske gradnje precejšnjega dela prenočitvenih zmogljivosti.
O vsem tem je bilo potrebno spregovoriti v našem listu, kajti tudi v našem kolektivu ne manjka najrazličnejših mnenj in stališč glede počitniških domov in letnega oddiha. Široka informiranost članov kolektiva o teh problemih — z novim časopisom je taka možnost dana — bo samo pripomogla k temu, da vsa nerešena vprašanja oimprej razčistimo in da se kristalizirajo določeni zaključki. Na vsak način moramo razčistiti vse nejasnosti pred novo letovalno sezono. Ta pa bo kmalu pred durmi. . . Zato bo vsak dober predlog o bodočem načinu letovanja članov kolektiva dobrodošel tako strokovnim službam, kakor tudi organom delavskega samoupravljanja ter političnim organizacijam.
Da nam bo problematika letnega oddiha, oziroma počitniških domov čimbolj razumljiva, si oglejmo nekatere konkretne podatke, (glej tabelo na 9. strani!)
S pričujočega pregleda lahko zaključimo dvoje ugotovitev:
1. V preteklem letu je v primerjavi z letom 1960 znatno (za okoli Sš^/o) poraslo število letovalcev in nočnin. To je pozitivna ugotovitev!
Člani kolektiva in njihovi ožji svojci vsako poletje prihajajo ▼ na letni oddih v Crikvenico
2. V istem razdobju pa so še v večji meri porasli dejanski materialni stroški zlasti v počitniškem domu v Crikvenici. Pri tem pa še niso. všteti stroški za vsakoletno investicijsko vzdrževanje, ki niso majhni! Prav tako niso všteti razni drugi stroški, kot n. pr. stroški za prevoz letovalcev, itd.
Med omenjenimi podatki sta zanimiva še tale dva:
•	140 članov kolektiva je letni oddih preživelo v prelepem obmorskem kraju Bolu na otoku Braču po zelo ugodni ceni. Cena pensiona je znašala le 650 do 700 dinarjev, medtem ko je znašal le-ta v počitniškem domu v Crikvenici kar 1.200 dinarjev, v letu 1960 pa nekaj nad 800 dinarjev!
•	190 članov kolektiva pa je svoj letni oddih v pretekli sezoni izkoristilo drugod. V primerjavi z letom 1960 je to velik uspeh. K temu je prav gotovo pripomogel regres, ki je lani znašal 500 dinarjev na dan za največ 14 dni, v letu 1960 pa le okoli 260 dinarjev!
Poizkus organizirati letni oddih v Bolu je skoraj povsem uspel, saj so bili vsi letovalci zelo zadovoljni. Zal nismo izkoristili vseh zmogljivosti. Lanskoleten uspeh z Bolom bo treba upoštevati pri organizaciji letovanja tudi v bodoče!
Omembe vredni so tudi tile podatki:
•	V pretekli sezoni je brezplačno izkoristilo svoj letni oddih okoli 170 članov kolektiva, to je 50 več kot v letu 1960.
0 Stroški za brezplačno letovanje so v preteklem letu znašali
750.000	dinarjev. Podjetje jih je krilo iz dveh skladov in sicer:
450.000	dinarjev iz preventivnega fonda, 300.000 dinarjev pa iz sklada osebnih dohodkov.
Prav je, da se dotaknemo še nekaterih problemov in pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri organizaciji letnega oddiha.
Najbolj izstopa vprašanje nezadostnega izkoriščanja prenočitvenih zmogljivosti v obeh počitniških domovih. V Crikvenici je sicer število nočnin v lanskem letu- znatni: naraslo, toda kljub temu dom ni
(FRANC MERHAR - PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) -Ko sedaj na široko razpravljamo o nadaljnjem poglabljanju socialističnih odnosov pri nas, ko vključujemo v neposredno samoupravljanje znotraj kolektivov resnično vse zaposlene delavce, ne bo napak, če se za nekaj minut poglobimo tudi v bistvo takšnega dogajanja. Obrnimo kolo zgodovine nkoliko nazaj ter analizirajmo družbene odnose, ki jih je porajala takratna stopnja razvoja proizvajalnih sil.
Temeljim kamen, ki narekuje družbene odnose, je pojav lastnine. Z njo se je začela diferenciacija — ločitev ljudi na lastnike proizvajalnih sredstev, ki so med zgodovinskim razvojem vedno bolj kopičili sredstva za proizvodnjo v svojih rokah, ter na osiromašeno večino, to je tiste, ki so dejansko ustvarjali dobrine, s katerimi je razpolagala in v nekaterih deželah še danes razpolaga manjšina.
Nakazano protislovje med družbenim značajem proizvodnje in primarnim prilaščanjem je znanstveno nakazal Manc v svojih ekonomeko-političnih študijah. V njih je razkril bistvo in izvor bogatenja manjšine. Znanstveno je zanikal koncepcijo, ki pravi, da je izvor bogatenja v lastnini nad proizvajalnimi sredstvi oziroma v prizadevanjih lastnikov. Napačnost take trditve postane takoj jasna, če se poglobimo v proces proizvodnje. Le-ta zahteva za svoje delovanje:
@ predmete dela (surovine, orodja za delo),
® stroje,
© človeka.
Brez oklevanja si moramo priznati, da moramo iskati' izvor bogatenja v človeku, saj je samo on sposoben, da že predhodno opredmeteno delo spravi v gibanje. Proizvajalna sredstva sama so mrtva, zato tega ne zmorejo!
Proizvodni odnosi kapitalistične ekonomske formacije so temeljili na privatni lastnimi im medsebojnem izkoriščanju človeka po človeku. Ta nenasitni nagon, ki ne pozna ne meja im ne razumnosti, je moral nujno pripeljati tak sistem do gospodarskih polomov, ki so dobivali najmočnejši izraz v ekonomskih krizah. Vzroki zanje so prav v omenjenih protislovjih .. .!
Kapitalistični družbeni odnosi ponekod še danes obstoje, ker se umetno vzdržujejo s tistimi iz-podbudami, ki so že delno značilne za nove družbene odnese. Vloga privatnega prilaščanja je že precej odrinjena. To se kaže v aktivnem državnem poseganju v kapitalistično gospodarstvo, ki skuša ublažiti disharmonijo ali protislovje med proizvodnjo in potrošnjo ter skuša odpraviti načrtno preseljevanje kapitalističnega investitorja ali vlaganja denarja v panoge, ki najbolj težijo k ustvarjanju ekstraprofita, to je nastajanju nekega dodatnega dobička. Popolna odprava gospodarske stihije, ki izvira iz osnovnega nasprotja kapitalističnega proizvodnega načina pa s takim poseganjem država ni zmožna. To se danes kaže v gospodarskem valovanju z recesijami, bolj blagimi pojavnimi oblikami gospodarskih kriz.
Tudi pojav monopolov, katerih težnja je bila odstraniti konkurenčni boj, ki so finančno šibkejšim kapitalom onemogočali na-
stop na tržiščih, niso uspeli, saj družba še vedno ni obračunala z osnovnim vzrokom nesorazmerja. Monopoli so prerasli svoje tesne nacionalnie okvire in osvajali tuja področja. To je pripeljalo do protislovij med interesi posameznih držav ter dobilo svoj izraz v imperialističnih vojnah. Da posledice teh občuti predvsem delavski razred, na to posebej ni potrebno opozarjati! Istočasni pojavi kolonializma so1 onemogočili samostojno gospodarsko rast ogromnega dela sveta ter ustvarili gospodarsko nerazvita področja.
Znanstveni dosežki marksistov, ki so ta družbena nasprotja analizirali, so pričeli prodirati v zavest delavskega razreda. S tem je dobil delavski razred idejno orožje za strmoglavljenje in dokončen. obračun s krojilci svoje usode. Druga svetovna vojna je bila odraz nasprotij kapitalističnega družbenega sistema ter močan klic na pomoč. Nekateri narodi tega klica niso preslišali. Izkoristili so krvavo imperialistično vojno za socialistično revolucijo in s tem dokončno obračunali s povzročitelji omenjenih nasprotij. Tako se je razširil socialistični svet, ki je bil po prvi svetovni vojni ali po imperialistični vojni omejen samo na Sovjetsko zvezo.
Idejno zrelemu delavskemu razredu pri nas, na čelu s Komunistično partijo, je uspelo prevzeti krmilo nadaljnjega odločanja in vodenja gospodarstva ter tako v temelje spremenilo družbene odnose z odpravo kapitalistične privatne lastnine. Zaradi obstoja dveh nasprotujočih si taborov, ki vladata v svetu, se zavedamo, da je edina možna pot ublaževanja teh nasprotij pot aktivne miroljubne koeksistence ali sožitja kot edina oblika, dokler z
dokončnim propadom kapitaliz-gladiti razlike med življenjsko rav-
ma sedanja nasprotja ne izginejo. Zal proletariat v celoti še ni popolnoma uspel uresničiti svoje ideje, ker so subjektivni činitelji in v njih združena oblast nad večino še premočan element, ki ruši, oziroma zavira idejno rast ustvarjalcev. Naša ljudska revolucija je uresničila besede marksizma in postali smo lastniki proizvajalnih sredstev. To predstavlja osnovo za ustvarjanje lepše bodočnosti naših narodov.
Pri nas smo prehodili pot administrativnega socializma, ki je bila kot prvo obdobje nakazane poti nujna zaradi skromne »dediščine« in odstranjevanja nesorazmerij v gospodarskem razvoju posameznih panog in republik. Sledilo je obdobje prehajanja upravljanja v roke neposrednih proizvajalcev kot naslednja stopnja v poglabljanju socialističnih odnosov, kar se kaže v delavskem in družbemem upravljanju. Nadaljnji proces poglabljanja delavskega samoupravljanja uresničujemo danes z uvajanjem ekonomskih enot kot tistih osnovni)! proizvodnih celic, v katerih nastajajo materialne dobrine, m prepuščamo pristojnosti porazdelitve skupnega uspeha vsaki ekonomski enoti sami v skladu s poslovno' politiko celotnega podjetja. To pa pomeni, da sproščamo in hkrati mobiliziramo tiste notranje rezerve, ki bodo prispevale k še hitrejši rasti našega gospodarstva. S sproščanjem ekonomskih zakonitosti po nekem preoblikovanem zakonu vrednosti v naših pogojih blagovne proizvodnje pa nikakor nočemo ustvariti take liberizacije v blagovni proizvodnji, ki bi privedla do rasti majhnih gospodarskih obratov, kakor si to nekateri napačno zamišljajo. Jasno je namreč, da taki manjši obrati ne morejo uporabljati današnjih tehniških dosežkov, niti ne zagotoviti masovne proizvodnje kot nujen pogoj, če se hočemo približati mednarodni stopnji produktivnosti in postati na svetovnem trgu enakovredni partnerji ter tako iz-
nijo pri nas in pri gospodarsko razvitejših narodih.
Samoupravljanje in decentralizacija pa lahko zaživita samo takrat popolnoma, če to mi kot upravljavci pravilno razumemo in če se zavedamo pravic in hkrati tudi OBVEZNOSTI, ki jih s spro-ščanjem usmerjamo sami. Razumeti te pravice in obveznosti pa pomeni dojeti bistvo našega časa in dogajanja, ko gradimo bodočnost na tistih izhodiščnih osnovah, od katerih smo bili vse do danes odmaknjeni!
V svojih vsakodnevnih naporih se še vse preveč zanašamo na odločitve vodilnih tovarišev, ki so že — nekateri več, drugi manj — znali prisluhniti in dojeti smisel uvajanja ekonomskih enot in spoznali vlogo, ki jim v bodočnosti pripada. Dobro se zavedajo, da njihovo mesto in vloga »vodij« v klasičnem zapovedovalnem smislu odmirata in da smo s starimi prijemi, ki so v celoti odgovarjali že preživelemu družbenemu redu, mi v socialistični revoluciji že dokončno obračunali. Vedo tudi, da je njihovo torišče dela danes v vsklajevanju mnenj in v upoštevanju predlogov nas vseh, saj je tudi to del bistva samoupravljanja!
IZ POVEDANEGA SLEDI, DA LEŽI VLOGA DOJEMANJA IN URESNIČEVANJA NAČELA SAMOUPRAVLJANJ NA NAS, NEPOSREDNIH PROIZVAJALCIH IN DA JE VLOGA VODILNIH OSEB, DA NAM S SVOJIMI STROKOVNIMI IZKUŠNJAMI IN OBJEKTIVNIMI MNENJI VSESTRANSKO POMAGAJO IN NASE SKUPNO DELO POVEZUJEJO V ORGANSKO CELOTO PODJETJA. EDINO TA OBLIKA POTI JE JAMSTVO, DA BOMO SAMI V SEBI VZBUDILI TISTI CUT KOLEKTIVNOSTI, KI SO GA SKOZI TISOČLETJA ZATIRALI, TER RES SPOZNALI, DA PREDSTAVLJA VSAK ČLAN KOLEKTIVA ENAKO MOČAN ČLEN V KOLEKTIVU OZIROMA V DRUŽBENI VERIGI!
bil polno zaseden. Zadovoljivo zaseden je bil le dobra dva meseca. Na Pokljuki pa je 'število nočnin v primerjavi z letom 1960 padlo za okoli 30 odstotkov. Dejstvo, da je v lanskem letu na Pokljuki izkoristilo svoj letni oddih le 85 ljudi, nas sili k razmišljanju. Pri tem ne gre za to, da bi dom prodali, temveč predvsem za to, kako bi njegove zmogljivosti čimbolj izkoristili. Vibuja se mi vprašanje, ali ne bi lahko počitniški dom na Pokljuki predstavljal ugodno postojanko za tedenski oziroma enodnevni ali dvodnevni oddih članov kolektiva? Ali ne bi za tja lahko organizirali izlete — tam gojili zimski šport, itd? Ali Pokljuka ni ugoden kraj za letovanje manjših skupin ljudi? Ali se tam ne bi lahko tisti člani kolektiva, ki izredno študirajo, pripravljali na zaključne izpite? Za vse to in še za marsikaj je počitniški dom na Pokljuki zelo primeren. Dostopen je od vseh strani prelepih Julijcev. Tak je, kot ga je opisal tov. Brezar v članku, ki ga je objavil v zadnji številki naše revije. Vse njegove ugodnosti in lepote je treba maksimalno izkoristiti. Zato bo treba storiti vse, da bodo v bodoče zmogljivosti počitniškega do-
ma na Pokljuki v čimvečji meri izkoriščene!
V preteklem letu je predstavljala veliko zavoro pri organizaciji letnega oddiha nekakšna dvotirnost. Ta se je izražala v tem, da je počitniški dom v Crikvenici in letovanje na Bolu upravljal upravni odbor počitniškega doma, operativne naloge je izvrševal oddelek za socialne službe, medtem ko je počitniški dom na Pokljuki upravljal in operativno vodil izvršni odbor sindikalne podružnice. Glede na to, da je bilo tako stanie očitno zgrešeno, je izvršni odbor sindikalne podružnice nedavno sprejel sklep, da odslej naprej ne bo več upravljal počitniškega doma na Pokljuki. Kmalu nato je DS podjetja sprejel tudi sklep o nastavitvi strokovnega sodelavca, ki bo oDravlial vse operativne funkcije glede letnega oddiha. Poleg tega bo opravljal še vse tiste naloge, ki so v zvezi z družbenim standardom kolektiva. Delavski svet podjetja bo moral sprejeti še sklep o združitvi obeh počitniških 'domov in imenovati bo moral nov družbeni upravni organ.
O problematiki letnega oddiha in počitniških domov je nedavno razpravljal tudi upravni odbor pod-
jetja. Ker so se takrat o tem izkristalizirala nekatera stališča, jih ob zaključku našega sestavka nanašam z namenom, da bi o njih razmišljal čim širši krog ljudi. Stališča so takale:
•	Počitniška domova v Crikvenici in na Pokljuki je treba postaviti v tak položaj, da bosta poslovala na osnovi gospodarskega računa, brez akumulacije.
•	Počitniška domova v Crikvenici in na Pokljuki naj bi predstavljala tako ekonomsko enoto, ki bi imela organ družbenega samoupravljanja. Ta organ naj bi bi! sestavljen iz predstavnikov kolektiva (osebja) počitniških domov in določenega števila članov delovnega kolektiva, ki bi jih imenoval DS podjetja.
•	Počitniški dom v Crikvenici naj bi bil odprtega tipa, torej pristopen vsem domačim turistom. Prednosti bi imeli člani kolektiva Tovarne Sava. To pravico, prednost je treba zagotoviti s pravilnikom počitniških domov, ki ga je prav tako treba čimprej izdelati.
® Vsa operativna opravila glede organizacije letnega oddiha na] bi prevzel določeni strokovni sodelavec. Ta bo hkrati opravljal tudi
naloge s področja družbenega stan-domovih. O višini regresa kakor darda. Deloval bo v okviru oddel- tudi o drugih predlogih naj sklepa ka za socialne službe kadrovsko- DS podjetja po končani razpravi
socialnega sektorja
PREGLED
števila letovalcev in nočnin, višinestroškov in krajev letovanja članov kolektiva in njihovih svojcev v
Kraj letovanja	Število letovalcev		Število nočnin		Skupni inkaso letovanja	Skupni dejanski stroški	
	leta 1960	leta 1961	leta 1960	leta 1961	leta	leta 1960	1961	leta 1960	1961 leta
PD Crikvenica	474	410	3.536	4.771	873.330 2,769.572	1.373.000	3,954.297
PD Pokljuka	118	85	999	587	280.040	-	548.400	-
»Zlatni rat«							
Bol na Braču	—	140	—	1.106	-	563.275	7	1,133.655
Drugod	46	190	-	-		121.390	995.500
Skupaj	628	825	4.525	6.354	1,153.370 3,332.847	2,042.790	5,083.452
Naš počitniški dom na Pokljuki, v ozadju športhotel
^Popust za letni oaaih naj bi se izplačeval v bodoče na roko in sicer samo tistim članom kolektiva in njihovim nepreskrbljenim svojcem, ki bi dejansko izkoristili svoj letni oddih v turističnih, oziroma letoviških krajih ah v počitniških
vsega kolektiva:
• Zagotoviti je treba tudi v tem letu določeno število prenočitvenih zmogljivosti v hotelu »Zlatni Rat« v Bolu na Braču.
® Navezati je treba stike z Stalno konferenco pri ObSS za oddih in rekreacijo in z drugimi zainteresiranimi podjetji. Z njihovimi predstavniki sc je treba nato pogovoriti o morebitni ustanovitvi počitniške skupnosti, v katero bi vključili počitniški dom v Crikvenici. Na ta način bi omogočili članom kolektiva in njihovim svojcem, da lahko svoj letni oddih izkoristijo tudi drugod.
% V počitniške domove in v letovanje sploh je treba vnesti tudi druge oblike počitka in razvedrila, kot so n. pr.: šport, kulturne in zabavne prireditve, itd. Odločno premalo je namreč samo to. Kar so počitniški domovi do sedaj nudili letovalcem — samo prenočišča in hrano!
In končno je bil L/O še mnenja, naj bi v doglednem času obravnavali problematiko drugih cjblik rekreacije delavcev. Te oblike so n. pr.: dnevni in tedenski odmor, športna in kulturna dejavnost, itd. Analizo v tem naj bi pripravil KSS oddelek za socialne službe ob sodelovanju drugih družbenih činite-Ijev podjetja. Lahko pa bi k temu pritegnili tudi določene zunanje specializirane institucije in ustanove.
Ob koncu lahko zaključimo, da je vprašanje smotrne rekreacije in posebej še letnega oddiha kot ene izmed oblik rekreacije zelo važno družbeno — ekonomsko vprašanje današnjega časa. Za smotrno urejevanje problemov s tega področja kličejo zelo razgibani čas, v katerem živimo in cilji, ki jih pri tem zasleduje naš kolektiv in družbena skupnost.
Razpisali smo natečaj tem za izpopolnitev proizvodnje
(ING META DUHOVNIK — GUMARSKO-IZOBRAŽEVALNI je, bo vsak sodelavec nagrajen INSTITUT) — Že takoj ob ustanovitvi našega Gumar. inštituta, po svojem delu, ki ga bo izvršil ki se je v drugi polovici preteklega leta prelevil iz prejšnjega izven svojega rednega delavnega Razvojnega centra, je bilo jasno, da ta ustanova še ne more
zadihati v polnem obsegu. Pojavilo se je precej problemov, (med j	'	~
katerimi sta glavna pomanjkanje prostorov in kadrov. Zato je Novi kontrolni laboratorij začetna naloga instituta predvsem reševati probleme tekoče pro- obrata II je sodobno in lepo izvodnje, saj brez tega delo v podjetju ne more teči dalje. Seve- urejen da pa je treba istočasno misliti in po možnosti izvršiti čim več razvojnih del, kajti le na ta način bomo zmogli konkurenco domačih in tujih podjetij naše stroke.
Preuredili smo del laboratorija
(ING. META DUHOVNIK — kavčuka. Tu je treba vedeti, ali
časa. Vsote, ki so predvidene za rešitev posameznih problemov, bodo ponekod predplačilo za posamezno skupino. Kolikor bodo namreč dosežene z rešitvijo problemov razne izboljšave in prihranki v proizvodnji, bo skupina nagrajena še po določilih Pravil-
lavci v podjetju specializirajo na V tem razpisu vidimo proble-	° izumih in tehničnih izbolj- GUMARSKI INSTITUT) - Pred je kavčuk naravnega ali sintetič-
posamezna delovna področja. Na me, ki se večkrat ponavljajo na šavah. V posebnem prispevku da- nekaj dnevi se je pričelo delo v nega izvora, kateri izmed obeh
■	~	našnje strokovne priloge smo po- novem prostoru kontrolnega labo- se nahaja v proizvodu, koliko ga
ratorija. S preureditvijo bivšega je in v kakšnih razmerjih so po-Posamezne skupine lahko spre-	bencinskega skladišča v	obratu II	samezni	sintetični	kavčuki zasto-
probletne,	na	svojem področju pa vzrokov	v rednem delovnem" času	jemajo reševanje izbranih tem in	smo dobili nov prostor.	Treba je	pani v izdelku. Pri drugih vulka-
bo delo	lažje	zmogel.	večinoma ne bomo mogli priti, se	sklenejo z Gumarskih institutom	bilo sicer izvršiti precej	najrazlič-	miza tih	je 'treba	spet ugotoviti
svet	Gumarskega instituta od-	pogodbe. Le-te se bodo nanašale	nejših del, vendar nam	danes, ko	vrsto
na čas rešitve in na plačilo za
Iz omenjenih razlogov je padlo g Izboljšava kvalitete ležalnih več predlogov, kako bi obstoječe blazin.
osebje in aparature v razpoložlji- $ Znižanje števila kordnih vlož-vih prostorih čimbolj izkoristili, kov v pnevmatičnih izdelkih na Sprejet je bil sklep in to spora- osnovi super in super - super zumno, naj se vsi strokovni de- korda. podj ana <
ta način bo mogoče doseči njihov naših proizvodnih sestankih in največji delovni učinek. Vsakdo torej nujno terjajo rešitev. Ker samezne teme uradno razpisali, se pač ne more poglabljati v vse do teh rešitev iz že omenjenih ™
V podjetju obstoja mnogo je kompleksnih, to je obsežnih pro- Točil za naslednjo rešitev: Koli-blemov, ki nujno terjajo rešitev, kor bo možno, bo Gumarski in-Da bi bilo v najnujnejših prime- stitut prevzel sam nekaj tem v rih mogoče dobiti rešitev čim reševanje med rednim delovnim zahtevajo preje, je zato svet Gumanskega časom, ostale teme bodo lahko re- problema. Instituta na zadnji seji konec de- sevali prijavljenci iz kolektiva, ki
rešitev po posameznih problemih truda.
in količino polnil, mehčil, je prostor nared, ni žal vloženega pospeševalcev, sredstev proti sta-
ter vsebovale ostale pogoje, ki jih za rešitev
ranju In drugih primesi, saj vse
Kakor vidite, ima vsak član
Že dalj časa občutimo pri nas po- to vpliva na njihovo kvaliteto. Za dotičnega trebo po kemični analizi doma- take analize je treba mnogo siste-čih zmesi ter domačih in tujih	matičnega dela, dokler se ne do-
vulkanizatov. Pri prvih rezultatih	kopljemo do ustaljenih metod, to
cembra sprejel sklep, da se za iz-	imajo za to primemo strokovno	kolektiva možnost sodelovati pri	nam analize marsikdaj točno na-	je takih, Ki so- najprimernejše za
popolnitev obstoječe in za razvoj	znanje. Seveda bo pri vsaki temi	reševanju proizvodnih problemov,	kažejo slučajne napake v medfaz-	naše prilike v podjetju. Predvsem
bodoče proizvodnje v našem pod-	nekdo z višjo izobrazbo in po	Upamo, da bomo s tem pritegnili	nem delu, predvsem kar se tiče	pa se mora temu delu vztrajno
jetju razpiše naslednje teme:	možnosti v okviru svoje speciali-	širok krog sodelavcev iz najraz-	količine prostega žvepla. Še bolj	posvečati eden od kemikov res
# Vsklajamje obstoječih zmesi	zacije nosilec teme, ostali pa bo-	ličnejših proizvodnih oddelkov,	pa je potrebna analiza konkurenč-	osem ur dnevno kajti le tedaj je
do njegovi sodelavci. Po rešitvi	kajti »MNOGO LJUDI MNOGO	nih izdelkov, saj je za nas zelo	moč pričakovati ’na tem polju za-
tP»mim mrTV^ri I/V71 TT7i riztiln i.unevrvror»i — VE!«	^^^.—-.4.^	1	r J
v pnevmatiki.
f Uporaba zapadnega sintetič- teme in predložitvi dokumentaci-
Razmetuješ tudi ti s sponkami?
nega kavčuka v protektorju potniških plaščev.
0 Uporaba KBS — 3012 — kavčuka v protektorju potniškega plašča.
f Uporaba regenerata v protektorju pnevmatičnih izdelkov.
0 Tekoča guma za konserve, kvaliteta in postopek.	-	_
e Gumene vzmeti, spoj med k/j se pravi varčevati m zbirati	SV0-emH namenu? Tako neka_
gumo in kovino, predračun in denar za to ah ono. Zato ni na-	...
priprava kataloga.	men teSa prispevka komur koli so- *0 50 ugotovili statistiki, ko so ho-
£ Zračnice iz butil-kavčuka, Pltl pamet o koristnosti varčevanja, teli zvedeti za usodo 100.000 takih študij zmesi in uvajanje v obrat. Ne, le na^ neko navidezno malen- sponk. Ali tudi vi uporabljate pre-® Izboljšava tehnološkega po- ' stopka izdelave klinastih jerme-
važen sestav z ozirom na vrsto nesijive rezultate.
Seveda smo v te namene nekaj že naredili pred ureditvijo novega prostora v kontrolnem laboratoriju. Toda takrat so manjkale potrebne naprave pa tudi primernega prostora ni bilo, kjer bi po-
Izrek »Kamen na kamen — pala- Kaj mislite, ali tudi pri nas od kupljenih sponk služi svojemu na- trebne naprave sploh mogle stati. ča . ../« ni nepoznan. Vsi vemo, st0 kupljenih sponk samo dvajset menu samo ena .. .?!	Sedaj je naša želja uresničena.
nov.
0 Izdelava zahtevnejših valjev iz temnih zmesi.
0 Prototipna izdelava pnevmatičnega čolna v zmanjšanem razmerju ditnenzij.
0 Laboratorijsko uvajanje pro- vek takole izvodnje penaste gume.
0 Projektiranje gumarskih obratov:
1.	izdelava ponudb
2.	izdelava tehnoloških objektov.
kost bi radi opozorili..!	oblikovane končke žice, ki so se
Gre namreč za cisto navadne poprej imenovali sponke, za sponke ki jih uporabljamo za spe- opravila> kakAna navajajo statisti.
nianie listin, spisov, itd. pri svojem , ■ , .
z j	, ,	.	,	. ki, ki so ugotovili:
vsakdanjem delu v pisarnah m	...
drugih oddelkih, kjer imamo oprav- , ?d 10?.000 pisairaishih sponk jih ^ - -papirnato vojsko«. Ko člo- aluzl svojemu namenu le 20.000, za ' ‘ imogrede pogleda po Pr.^stol* 80.000 pa je usoda pri-j	t, t. i v' i	blizno	i
mizah, po tleh ah po kosih za smeti, se nehote začudi. Povsod naleti © za čiščenje pip in ustnikov so na izmaličene, zlomljene sponke, ki porabili 3.196 sponk,
@ za čiščenje nohtov 5.308,
so že »odslužile« in čakajo na krpo ali metlo čistilke, da izginejo v smeteh ...
Nagradna križanka
1	2	5	4	5				6	7	8	P	(0
u					12		15					
<4				(5		16				17		
Jb			•	19						2o		
	2J		22	•	25				24			
25				•	26				27			28
29				3o			51					
55												
© za čiščenje zob 5.434,
© za čiščenje tipk, oziroma črk na pisalnih strojih 15.842,
0 kot pomožni izzvujači 2.313,
© kot denar pri kartanju 19.413,
© zaradi nervoznosti in zaradi dolgočasnih telefonskih razgovorov jih ljudje 14.163 zlomijo ali izmaličijo,
0 kot varnostne sponke v sili 7.212,
© usoda ostalih 7.119 sponk pa je neznana!
Kaj mislite, kakšen bi bil pri nas rezultat podobne analize? Bi se pri nas tudi pokazalo, da od petih
VODORAVNO: 1. kol za privezovanje drevja, 6. del sobe, 11. iz lesa, 13. vrsta plodov, 14. kraj pri Noveim mestu, 15. švedska valuta, 17. sončni ali lunin pojav, 18. pristanišče na Finskem, 19. igralec, 20. žensko ime, 21. del drevesa, 23. spis, 24. sanje, 25. mesto v hr-vatskem Primorju ob Krki, 26. tretja stopnja pridevnika, 27. naš državni voditelj, 29. nerodno hoditi, 31. ni dvojen, 33. čok, 34. del telesa.
NAVPIČNO: 1. žensko ime, 2. vrsta umetnega kavčuka, 3. posadka osmerca, 4. izraz pri kartah, 5. ljubkovalno žensko ime, 6. v letih, 7. začetnici imena KUD v Ljubljani, 8. planina v Bosni, znana iz NOB, 9. prikrajšanje, 10. ločilo, 12. močni viharji, 13. bolezen žitaric, 16. priprava za čiščenje pluga, 22. kronika, 24. gora v Karavankah, 25. žival, ki živi pod zemljo, 28. osebni zaimek, 30. kazalni zaimek, 32. avtomobilska oznaka za Novo Gradiško.
REŠEVALCI KR12ANK,
SEDA] PA 'NA PLAN!
Da razvijemo kotičkarsko dejavnost reševalcev križank, orehov in zank, smo se odločili na zadnji seji uredniškega odbora odslej v vsaki številki našega novega lista objaviti po eno nagradno uganko, zanko ali križanko. Da ne bo nesporazumov, naj povemo, da se bodo lahko potegovali za eno od razpisanih nagrad le člani našega kolektiva, njihovi ožji svojci, to so oče, mati, otroci, bratje ali sestre, naši nekdanji delavci, ki so upokojeni, naši nekdanji delavci, ki služijo sedaj kadrovski ro~ ali pa so zaradi bolezni priklenjeni na bolniško posteljo ter seveda
tudi vsi naši štipendisti ter učenci Gumarske šole! In še nekaj! Vse rešitve morajo biti podpisane s polnim imenom, manjkati pa ne sme tudi pošiljajte jih na naslov: VRED-poln naslov stanovanja. Po-NIŠTVO »SAVE« — NAGRADNO TEKMOVANJE, TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA V KRANJU. Vsak reševalec lahko predloži samo eno rešitev!
Naš znani sestavljalec križank tov. Mirko Brezar je že kar za prvo številko lista pripravil malo križanko. Poskusite jo razvozljati in pravilno rešiti. Rešitve prepišite na kos papirja, če vam je žal izrezati križanko iz lista, pri-
pišite svoje ime, priimek in naslov ter jo oddajte zaenkrat kar pri vratarju, dokler si ne omislimo posebnih skrinjic za dopise in prispevke v naš list. Toda ne pozabite, ZADNJI ROK ZA ODDAJO REŠITEV JE 31. JANUAR 1962! Med tiste reševalce, ki bodo križanko pravilno rešili ter jo pravočasno oddali, bomo z žrebom razdelili tri denarne nagrade — 1. za 1.500 dinarjev, 2. za 1.000 dinarjev in 3. za 500 dinarjev. Pri pregledovanju rešitev in pri žrebanju nagrajencev boste lahko sodelovali — pregled in žrebanje bo v PETEK, 2. FEBRUARJA OB 15. URI V UČILNICI — OBRAT 7.
Če ljubite sobne rastline
(MIRAN RIŽNER — KSS) — O tem, kako je treba pozimi gojiti sobne rastline, imamo »popolnoma zanesljive recepte« iz dobe naših prababic, in seveda najnovejša, »super moderna« navodila, ki jih dajajo vrtnarji že ob prodaji rastlin.
Kar se tiče uspehov naših prababic pri gojitvi sobnih rastlin, moramo priznati, da so one imele pri tem res mnogo uspehov in srečno roko. Njihove ljubljenke so bile vedno zdrave in nasičene barve ter so dobro uspevale. Vsekakor vemo, da teh uspe-kov ne smemo pripisovati le srečni roki ali veliki ljubezni gojiteljic do rastlin. V gojitvi sobnih rastlin nekoč in danes je le velika razlika! Pretirana toplota v naših dnevnih sobah, ki nam »modernim« ljudem tako prija, je večini sobnih rastlin v pogubo. Naše babice in prababice pa so gojile rastline v prostorih, kjer je bilo na ozkih deščicah med okni dovolj vlažnega zraka za nemoteno rast. Takih za rastline idealnih pogojev v današnjih stanovanjih skoro-da ni, zato si moramo pomagati ob hladnem vremenu ali zmrzali zaradi relativno prevelike toplote bivalnih prostorov tudi z dvakratnim zalivanjem na dan — zjutraj in zvečer. Toda z zadostnim občutkom! Odmerite le toliko vode, da se rastline ne »zadušijo« in da ne pričnejo gniti koreninice. Voda torej ne sme stati v lončkih!
Naše sobne rastline, ki so jih vrtnarji gojili skozi več generacij, niti niso tako zelo občutljive, kakor si včasih predstavljamo. Kratkotraj-nejša sprememba prostora jim ne bo prav nič škodovala. če imate veselje za negovanje in dovolj časa, lahko občasno prenesete vse svoje . varovanke v klet na »tuširanje«. Takšno zalivanje in umivanje koristi, saj izmije tudi prah z listov, ki sicer sčasoma lahko zamaši pore in zmanjšuje sposobnost dihanja rastlini! Odsvetujem tako »tuširanje« v kopalnici, ker utegnete pretiravati in s tem rastlinam več škoditi kot koristiti. Nikakor pa se ne odločite za tako delo pozimi na prostem, na balkonu, terasi ali kje drugje! Takšnega udarca seveda ne bodo prenesle in čez nekaj tednov boste lahko samo še ugotovili, da ste rastline uničili.
Varujte sobne rastline pred prepihom. Tudi ta jih lahko uniči.
STOJEČA SVETILKA ZA MAL DENAR
(DUŠAN REBOLJ - JCSS) - K opremi vsake dnevne sobe sodi stoječa svetilka s senčniki. V trgovinah z električnim materialom in v poslovalnicah umetniške zadruge »Borec« v Ljubljani je moč izbrati najrazličnejše izvedbe z enim, dvema ali celo z več senčniki. Cene so najrazličnejše in se gibljejo med 10 in 40 tisoč dinarjev, zavisno pač od obdelave sestavnih delov in od števila ter izvedbe samih senčnikov.
Ker bomo pač temeljito premislili, predno se odločimo za nakup stoječe svetilke, ki stane na primer 30 tisoč dinarjev, posredujem preprost načrt za lično svetilko z dvema senčnikoma, ki si jo v pretežnem lahko naredite sami. Izrežite si pričujoči načrt in stopite z njim do kakega ključavničarja. Naredi naj vam iz 25 do 30 milimetrov debele železne plošče podstavek za svetilko, iz 13 do 15 milimetrov debele železne cevi pa naj ukrivi stojalo za oba senčnika. Sama senčnika naj. naredi iz 3 do
5 milimetrov debele železne žice in ju privari na obeh konceh stojala. V spodnjem delu ukrivljene cevi, najboljše tam, kjer je le-ta pri-varjena na podstavek, naj izvrta še širšo luknjo, da kasneje lahko potegnete skoznjo električno žico.
Tako surovo izdelano svetilko potem sami doma najprej temeljito izgladite s steklenim papirjem, nato pa prebarvajte s prekrivno barvo za kovine. Po enodnevnem sušenju vzemite za poliranje papir, ki ni grob, in izgladite vse dele svetilke. Nato jo pobarvajte s črnim nitro lakom za kovine. Ko boste pripravljali barvo, dodajte razmeroma veliko nitro razredčila, da se barva pri nanašanju ne bo prehitro sušila, Nitro lak bo hitro suh in že čez nekaj ur lahko vso površino svetilke izgladite še s polimo pasto, kakršno uporabljajo avtoličarji za lakiranje avtomobilov.
Preostane vam še napeljava električnega kabla, namestitev stikal in objemkov za žarnice ter iz-
Zakaj zračimo stanovanje ?
(MARIJA SUSNIK - OBRATNA AMBULANTA) - Dober in čist zrak je neobhodno potreben za življenje. Sestavljen je v glavnem iz dveh plinov — enega pro-stominskega dela kisika ter štirih prostorninski h delov dušika. In prav kisik je tisti, ki se vdihan z zrakom v pljučih spaja v celicah s hemoglobinom rdečih krvnih telesc ter tako omogoča v celicah razkrajanje hrane ob sproščanju energije in ogljikovega dioksida. Energijo potrebuje organizem za vzdrževanje telesne toplote in za opravljanje najrazličnejših gibov, torej tudi za delo. Nastali in v pljučih iz hemoglobina kot plin izločeni ogljikov dioksid pa organizem izdihava.
če je tako in če je v čdstcfai, neizrabljenem zraku največ kisika, potem je razumljivo, da moramo v zaprtih prostorih — stanovanjih, pisarnah, delavnicah kjer živimo ali se shajamo — poskrbeti za stalno izmenjavo zraka ter s tem za neprekinjeno dovajanje novih količin potrebnega kisika.
Ker preživimo v svojih stanovanjih pretežni del življenja, se pogovorimo tokrat o tem, kako je in kako moramo skrbeti za stalno izmenjavanje že izrabljenega, treba zračiti posamezne prostore s kisikom siromašnega zraka s svežim, ki je na kisiku bogat!
Predvseto se moramo zavedati, da kisika v stanovanju ne trošimo samo za dihanje; precej ga porabijo goreča drva v peči ali
pa segajočem odprtem oknu, spodaj desno pa pri nizkem odprtem oknu
štedilniku, še več premog! K temu moramo dodati še prah, katerega v nobenem stanovanju ne manjka, ter vodno paro pa neprijetno dišeče izparine človeškega telesa in že postane slika o nujnosti po stalnem obnavljanju in izmenjavanju zraka jasnejša.
Posebno važno je dobro zračenje v zimskem času, ko zaradi bojazni pred mrazom kaj neradi odpiramo okna. Pri tem grešimo posebno še, ker morebiti ne vemo, da se izrabljen, s kisikolm osiromašen zrak počasneje segreva; posebno še, če je poleg tega vlažen. Mnogi tudi ne vedo, da zaradi takega zraka izgorevajo drva počasneje in da se zaradi pomanjkanja kisika razvija manj toplote. Posebno pa je potrebno poudariti, da se zlasti pri izgorevanju premoga ob nezadostnih količinah kisika spaja ogljik — premog sestoji namreč skoraj samo iz ogljika — z njim v strupeni plin ogljikov monoksid. Če so dimne cevi ter peči ali štedilniki zamašeni s sajami ali so kje odprtine, skozi katere more uhajati slučajno razvijajoči se ogljikov monoksid, potem od nesreče, kaj rado celo smrtne, nismo daleč!
Kaj moralmo predvsem pazili, da bo zrak v stanovanjih čist in da se izognemo slučajnim nesrečam? Predvsem moramo stanovanje redno zračiti! S tem ne dovajamo samo potrebnih količin novega kisika, marveč izganjamo tudi vlago, ki se sicer kaj rada izloča v obliki majhnih kapljic na hladnem zidu ali pohištvu.
Toda tudi zračiti je treba znali! Mnogo laže je to v stanovanjih, kjer strop ni previsoko in kjer segajo okna skoraj do stropa. Teže pa je v stanovanjih, kjer je strop više in so zgornji robovi oken precej pod stropom. V prvem primeru namreč pri zračenju, ko odpremo okno, hladen in težji zrak laže izpodriva iz prostorov lažji, izrabljeni ter toplejši zrak. V drugqm primeru se namreč izrabljen in topel zrak zadržuje pod stropom, torej v pasu od zgornjega okenskega robu do stropa, in le z dolgotrajnejšim zračenjem ga lahko izmenjamo s svežim. Najprimernejša so zato posebej v te namene prirejena okna z manjšimi linami za zračenje v zgornjih delih, saj se skoznje zrak, če so odprte, najlaže in brez prepiha izmenjuje.
Nekateri miselč, da delajo pravilno, zračijo stanovanja tako, da odpirajo vrata med posameznimi prostori ter okna. Ne pomislijo na to, da prepih škoduje njihovemu zdravju in da lahko prevelike količine hladnega zraka naenkrat uničijo vse sobne rastline. Saj sami veste, kako hitro ste si nakopali prehlad, nahod ali rahlo revmo, če ste se gibali na prepihu!?
Nc glede na to, kakšno stanovanje imamo, moramo torej težiti za zmernim izmenjavanjem zraka — če je mogoče vsaj takrat, ko čistimo sobe im zvečer, preden gremo k počitku. Ne pozabimo, da trošimo vsak povprečno po 3 kubične metre zraka na uro!
Pomnožite med seboj v metrih izmerjene dolžine, širine in višine svojih prostorov in dobili boste v kubičnih metrih izraženo količino zraka v njih. Delite te vrednosti s številom ljudi, ki v njih prebivajo, pa boste zvedeli, za koliko ur je dovolj kisika v njih. Seveda pri tem ni upoštevan kisik, ki ga trošijo morebiti goreča drva in premog, saj se potem razumljivo kisik hitreje troši.
Upam, da v bodoče ne boste tako trdovratno zapirali oken in da tudi zračili ne boste več narobe!?


ar. ve«.
Pereče vprašanje
Takole pokorno in vztrajn morajo večkrat čakati na; »pisarji« iz pisarn in različni strokovnih služb, predno s enkrat v mesecu odpro vrat ekonomata, da dobijo potr ben pisarniški material. I mar ne kazalo sedanjo, i sicer z delom obremenjen ekonomko razbremeniti teg posla in namestiti v ekon« matu nekoga, ki bo opravlj; samo to delo vsak dan ali p vsaj nekaj dni v tednu .. .
delava senčnikov. Žico, stikala in objemka ter žarnici kupite v trgovini z električnim materialom. Senčnika lahko preoblečete s -poljubnim dekorativnim blagom, s pergamentom ali pa s trstiko. Bolj preprosto in lažje izvedijivd bo preoblačenje z blagom, pergament je precej drag in dobro boste morali paziti, ko boste izrezovali posamezne kose. S trstiko pa bo treba precej potrpljenja in nekaj več ročne spretnosti.
Stroški bodo precej nižji, saj vam ključavničar za material in delo ne bo računal več kot 8 tisoč dinarjev. Barve, električni material in blago, oziroma pergament ali trstika pa tudi ne veljajo več kot 5 tisoč dinarjev.
Seveda si omislite lahko tudi drugačno obliko svetilke. Opisana je prirejena tako, da s spodnjim svetlobnim izvorom — 100 W opal-
f-
A Narejena stoječa svetilka, ki je veljala 10.600 dinarjev
na žarnica — osvetljuje na primer' mizo in bližnjo okolico v dnevnem prdstoru, kadar prebirate knjige, časopise, igrate karte ali opravljate kako ročno delo. Zgornji svetlobni izvor — 60 W navadna žarnica — pa osvetljuje del stropa, odbita umirjena svetloba pa ves dnevni prostor, kadar si zaželite ne preveč močne svetlobe; na primer, če gledate televizijo ali ste pri razgovoru ob čaju itd.
Zahvala
Delavskemu svetu podjetja, upravnemu odboru, upravi podjetja, sindikalni podružnici in sploh vsemu kolektivu se naj-iskrenejc zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo nudili med mojo dve leti trajajočo boleznijo. Ne gre samo za to, da ste mi gmotno pomagali takrat, ko sem to najbolj potreboval. Več je bila vredna zavest, da -me v najtežjih dneh niste pozabili in da me še vedno štejete za elana kolektiva.
Zdaj ko sem okreval im zopet pričel delati, vam obljubljam, da bom dal vse svoje sile za rast in uspeh našega podjetja in naše socialistične domovine!
Albin Alič
V prvem kolu Gorenjske strelske liga zadovoljili vsi
SAVA : JESENICE 1645 : 1560
(STANE KOŠNIK — NABAVNI ODDELEK) — V prvem kolu Sistem tekmovanja v gorenjski gorenjske strelske lige, ki poteka v treh skupinah s skupno strelski ligi, ki je vključena v re-udeležbo 54 strelskih družin, je ekipa Save v četrtek, 4. januarja publiško ligo, je tak, da nastopi premdgala ekipo Jesenic s 1.645 : 1.560 krogom. Jesenice so poleg vsaka družina v svoji skupini Javornika in Save najresnejši kandidat za prvo mesto v svoji proti vsem ostalim družinam. Mo-
skupini.
V letošnji sezoni postrelili že 12.000 svinčenk!
šiva tekmujejo v vsakem kolu istega dne na svojih streliščih. — Ker je v skupini, kjer nastopa Sava, 14 družin, bomo mi nastopili kar trinajstkrat. Zmagovalci posameznih skupin se bodo na enak način primerili med seboj, da določijo najboljšo vrsto Gorenjske, ki bo nastopila na republiškem prvenstvu v Ljubljani meseca aprila.
(STANE KOSNIK - NABAVNI ODDELEK) — Smo sredi sezone sobnega streljanj a z zračnimi puškami. V Savi smo zaradi tehnič- V prvem kolu letošnje lige se je nih razlogov pričeli lani kasne- moštvo Save kar dobro uveljavi-je, šele sredi decembra. — Toda lo. Z zmago nad Jesenicami smo kljub temu so strelci zamujeno se že otresli enega od najresnej-že nadoknadili in imeli do srede šib nasprotnikov. Med nastopajo-
Na prvem letošnjem tekmovanju z zračno puško je dosegel novinec Marjan Novak 170 od 200 možnih krogov!
januarja že okoli 20 treningov. — Vsi so bili prav dobro obiskani. Ce dodamo k temu še okoli 12.000 postreljenih svinčenlk v primerjavi s 45.000 postreljenimi v prete-kli sezoni, potem ni potrebno posebej govoriti o množičnosti, strelskega športa v našem kolektivu.
Doslej smo imeli redne vaje vsak ponedeljek, sredo in petek od 19.30 ure naprej v prostorih okrepčevalnice. Ker sedaj v sredah tekmujemo v okviru gorenjske strelske lige, bomo umik vaj nekoliko spremenili. Vse strelce -bomo o tem seveda pravočasno obvestili!
čimi se je posebno odlikoval mladinec Marjan Novak, ki je dosegel 170 od 200 možnih krogov rezultat, ki je že za izkušenega strelca lep uspeh. Najboljši so bili v četrtkovem tekmovanju:
Franc Peternelj 179, Mirko Stritar 178, Stane Košnik 175, Marjan
Novak 170 in Tone Živanovič 164 rico, ki jo vidite tudi na sliki krogov.
Smučarji smo v zagati
(BLAŽ STUDEN — VALJARNA mo, da sneg pokrije smučišča bli-I) — Letošnja sezona je za smu- zu Kranja. Potem bomo v popol-čarje v splošnem slaba. To velja dnevih redno prihajali na trenin-posebej za smučarje iz Save, saj ge. Moralno se pripraviti na sin-smo se zbrali komaj enkrat na dikalno tekmovanje pod Storži-treningu in še to v Kranjski gori, čem, da ohranimo dosedanji slo-kjer je bilo za silo nekaj snega- ves in se morebiti letos uvrstimo Ker pa je to daleč, komaj čaka- še bolje!
Trenerja, igrišče in še...!
(LOJZE ZALAR — TEHNIČNI SEKTOR) — V zadnji številki naše revije sem v kratkem spregovoril o lanskih uspehih, oziroma neuspehih ter o problemih naših rokometašev. Tokrat pa prepuščam besedo nekaterim aktivnim igralcem samim. Naj sami povedo o težavah, načrtih in delu sekcije!
Dopisujte v športno rubriko!
Za razgovor sem zaprosil četvo- renjskem rokometu, maramo v
svoje vrste vključiti večje število Vsem sem zastavil enako vpraša- igralcev — tako članov kakor tudi nje: KAJ BO TREBA V BODOČE mladincev. Vzroke za dosedanje STORITI, DA PRIDE ROKOMET uspehe moramo iskati v pomanj-V SAVI SPET NA ZELENO VE- kanju rokometnega igrišča, nič JO? Dobil sem naslednje odg o- manj pa v tem, ker nimamo sposobnega vodstva in trenerja.
vore:
VIDMAR: Ce hočemo v bodoče zavzemati vidnejše mesto v go-
Novoletni turnir kegljaških krožkov
Boljši od Planike?
(AVGUST POTUŠEK — PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) — Na novoletnem tradicionalnem turnirju najboljših kranjskih krožkov v borbenih partijah je naše moštvo zasedlo s 796 podrtimi keglji odlično drugo mesto.
Kakor vsako leto smo tudi letos pohvale vreden, zaslužni pa so sodelovali na zaključni prireditvi prav vsi. Dokazali so, da imajo — reviji najboljših kegljaških resnične možnosti osvojiti eno od krožkov iz Kranja. Že v prvi prvih treh mest v letošnjem krož-tekmi 28. decembra lani so bile kovnem prvenstvu za pokal Kra-borbe med desetčlanskimi vrstami nja.
osem nastopajočih krožkov zelo’ Za Savo so na novoletnem tur-ostre. Podobno je bilo tudi v drugi nirju nastopali: Grašič, Hudiček, tekmi 11. januarja letos, saj so se Toplak, Zavrl, Ambrožič, Žun, obatkrat Iskra A, Sava in Planika Sekne, Reš, Zupan in Potušek. kosali za vodstvo in končno zmago iz seta v set. Zmago, prvo mesto in .pokal je zasluženo odnesla Iskra A, mi pa smo tokrat premagali Planiko, doslej skoroda iskra A nepremagljivega nasprotnika.
Ekipi Iskra A pravzaprav nihče planika ni mogel do živega, saj je v njej največ tekmovalcev, ki nastopajo za prvo ali drugo moštvo KK Triglav. Uspeh naših je bil tokrat
Posamezna moštva naslednje rezultate:		SO	dosegla
Število podrtih I.	II.			kegljev skupaj
Iskra A	413	418	831
SAVA	404	392	796
Planika	367	417	784
Iskra B	386	359	745
Tiskanina	356	279	735
Enotnost	389	339	728
Elektro Kranj	370	343	713
Standard	311	315	626
Kegljači lani šele peti...
(AVGUST POTUŠEK PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) -Kegljaški krožek, ki deluje v okviru naše sindikalne podružnice, je zaključil četrto leto svojega obstoja. Tudi v lanskem letu so člani tega krožka sodelovali na vseh tekmovanjih, ki sta jih priredila Občinski sindikalni svet Kranj In Kegljaški klub Triglav. Najbolj zanimivo in privlačno je bilo celoletno prvenstvo Kranja za kegljaške krožke kranjskih sindikalnih podružnic in družbenih organizacij v borbenih partijah. Sodelovalo je 18 moštev, vendar je vseh dvanajst prvenstvenih tekem odigralo le osem krožkov.
Med rednimi in vztrajnimi so bili tudi naši kegljači. Priborili so si tri diplome in sicer eno za osvojeno prvo mesto v mesecu avgustu ter dve za osvojeni tretji mesti v septembru in decembru. V skupni oceni so zasedli peto mesto s 3944 podrtimi keglji, kar da po-vpreček 329 podrtih kegljev v enem nastopu.
Da uspehov ni bilo več, je krivo
▲ Duhovni oče in voVja naših neredno treniranje naših tekmo-kegljačev je Avgust Potušek valcev. Vzroki so isti kakor v iz plansko-analitskega oddelka letu 1960. Nekateri člani krožka
obiskujejo v popoldanskem času razne šole in tečaje, ali pa so zaposleni v oddelkih, kjer delajo menjaje v vseh treh izmenah. Tekmovalna vrsta je nastopala zaradi tega oslabljena, nekajkrat pa celo številčno nepopolna. Zato tudi je bil napredek lani razmeroma majhen, saj smo se povzpeli od šestega mesta v letu 1960 na petega v lanskem tekmovanju. Razporeditev vseh krožkov, ki so sodelovali vseskozi, je razvidna iz pričujočega pregleda:
	podrtih	povprečno
	kegljev	v nastopu
Iskra A	4.375	354
Planika	4.347	362
Iskra B	4.236	353
Elektro Kr.	4.208	351
SAVA	3.944	329
Tiskanina	3.915	326
Enotnost	3.701	309
Standard	3.699	308
Prehodni pokal je torej lani 1959 in 1960 so bili najboljši keg-osvojila prva vrsta Iskre. V letih Ijači iz Planike, leta 1958 pa kegljači Save. Čeprav so borbe za najvišji naslov v krožkovnem prvenstvu Kranj iz leta v leto hujše, bo naša naloga uvrstiti se letos med prva tri moštva. Zato bomo morali bolj marljivo trenirati in vključiti v svoje vrste precej novih ljubiteljev kegljanja!
ČUHALEV: V prvi vrsti bi morali izboljšati disciplino igralcev ter vodstva in dobiti od mladinske organizacije resnejšo pomoč. Zaradi stalnih težav z denarjem bi kazalo klub osamosvojiti, mu odobriti za celo leto potrebna sredstva in pridobiti za vodstvo kluba starejše ljudi.
BELEHAR: Vsekakor bi morali najprej okrepiti med igralci disciplino ter pravi odnos do vodstva. Potem bodo odnosi taki, kot morajo biti in ne bo se več dogajalo, da igralci samovoljno zapuščajo igrišča med tekmami. Fantje sami niso slabi, toda ker ni treninga, ki je nujno potreben, pač igrajo kot izgubljene ovce. — Rabimo trenerja, igrišče im seveda krepko vodstvo, sestavljeno iz starejših članov kolektiva, ki 'jim je rokomet pri srcu.
HORVAT: Naš največji problem je igrišče. Seveda potrebujemo tudi trenerja, predvsem sedaj, pred pričetkom sezone. Veliko pozornost moramo posvečati tudi množičnosti, da me bo problemov, ko bomo sestavljali moštvo. Kar se tiče denarnih sredstev, menim, da teh podjetje ne bi odreklo, če bomo športniki, kot se spodobi. Kar pa se tiče igralcev, moramo predvsem v bodoče igrati bolj trdo, seveda pa ne grobo. Navaditi se moramo dobro obvladati žogo. Ce bomo v bodoče še lahko uporabljali naš mali avtobus, kadar bomo morali na tekme po Gorenjski in če bodo stroški za to malenkostni, potem uspeh ne bo izostal.
Taka so mnenja nekaterih naših rokometašev. Prav gotovo niso zmotna. Ce so torej res osnovni problemi igrišče, trener in dobro vodstvo, menim, da to niso nepremostljive ovire. Prav gotovo je v našem kolektivu več odraslih, že izkušenih ljudi, ki poznajo rokomet. Dvomim, da bi odrekli pomoč, če bi videli, kolikšna je volja naše mladine, ki igra rokomet! Zavoljo igrišča je morebiti težje, ker trenutno ni primernega prostora, kjer bi bilo mogoče urediti vse potrebno za igranje rokometa. Ker pa bo že letos športni stadion za kopališčem delno uporaben, lahko upa/-mo, da bomo tam dobili nekaj prostora. No, tudi trenerja se da dobiti, saj je v Kranju dovolj dobrih rokometašev, ki se tudi v teorijo in sistematiko treniranja spoznajo!