glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVII
ŠTEVILKA 13 (575)
VELENJE, 3. APRILA 1981
CENA 7 DIN
YU ISSN 0350-5561
Era Velenje
Proslavili bodo 30-letnico delovanja
Delovna organizacija ERA beleži v letošnjem letu tridesetletnico delovanja. Ta pomembni jubilej bodo proslavili to soboto s kulturno prireditvijo, ki jo bodo pripravili ob 18. uri v domu kulture v Velenju. Ob tej priložnosti bodo pregledali prehojeno pot te delovne organizacije, posebno pozornost pa bodo izkazali desetim delavcem, ki so v tej delovni organizaciji zaposleni vseh trideset let.
Začetki delovanja te trgovske organizacije segajo v Velenju daleč nazaj. Takoj po vojni je pričel delovati v sestavi rudnika lignita Velenje Rudarski magacin, katerega naloga je bila zagotavljanje osnovne preskrbe za območje Velenja. Temu magacinu so se kasneje priključili se nekateri stari lokali v Pesju, Velenju in Družmirju, še vedno pa so delovali pod upravo rudnika. S prvim aprilom leta 1951 seje trgovska dejavnost odvojila od rudnika, in ta datum štejejo v Eri tudi za uradni začetek delovanja njihove organizacije. Najprej so delovali pod imenom Okrajni magacin Šoštanj, kasneje pa so se preimenovali v trgovsko pojetje Bazen. Leta 1969 je prišlo do združitve Bazena in Velme, ki je nastala iz nekaterih poslovalnic kmetijske zadruge. Leta 1969 si je združena delovna organizacija nadela tudi novo ime — Era Velenje. Osnovna dejavnost je bila trgovina na drobno. S hitrim razvojem našega mesta, se je večala tudi ta delovna organizacija. Gradili so nove lokale in razširjali dejavnost. Leta 1971 se je tej delovni organizaciji priključila še kmetijska zadruga Šoštanj, ki je dotlej opravljala kmetijsko proizvodnjo, v svoji sestavi pa je imela tudi trgovsko dejavnost. Letos pa se je Eri priključilo še Vino iz Smartnega ob Paki.
V tridesetih letih delovanja je torej zrastla iz majhnega trgovskega podjetja s 25. zaposlenimi velika delovna organizacija, v kateri jc danes blizu 800 zaposlenih. Imajo 5 temeljnih orga-nizacij združenega dola ter delotno
Izvršni odbor P 0K SZDL Velenje
Začetek priprav na volitve 1982
Na 18. seji, bila je 27. marca, je izvršni odbor predsedstva OK SZDL Velenje, med drugim opredelil aktivnosti v pripravah na oblikovanje zbora delegatov družbene skupnosti Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje. Zbor delegatov družbene skupnosti, kot je pred tem že določilo predsedstvo OK SZDL, bo sestavljalo 33 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev. Zbor delegatov družbene skupnosti in skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje se bosta, kot je predvideno, sešla na prvi seji v mesecu maju.
Med obravnavo družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani jebiladana podpora pobudi, da dobi naša republika primerno stavbo, v kateri bi lahko celovito prkazali zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja, NOB in povojne socialistične izgradnje v SR Sloveniji. Vendar pa je treba predlog družbenega dogo-
vora, kot so poudarili razpravljalci, uskladiti z izhodišči, ki so bila opredeljena med dosedanjo javno razpravo, zlasti še kar zadeva način financiranja in rok izgradnje.
Izvršni odbor je v nadaljevanju .seje sprejel predlog sklepa o ustanovitvi konference svetov potrošnikov v občini Velenje. Med razpravo o pripravah na skupščinske volitve 1982 pa je bilo ugotovljeno, da je volilna komisija OK SZDL Velenje že sprejela program aktivnosti, v slaherni sredini pa bo treba čimprej pripraviti podrobno oceno delovanja delegatskega sistema. Izvršni odbor je nadalje sklenil, da bo trajala javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v vseh krajevnih konferencah SZDL in v organih SZDL do konca meseca aprila, usmerjal pa jo bo svet za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL. Na seji 27. marca pa se je izvršni odbor predsedstva OK SZDL seznanil tudi s pripravami na zaključni del akcije -Nič nas ne sme presenetiti 1980/1981.
Kurirčkova pošta
Spretni mladi kurirji
Koroška proga letošnje kurirčko-ve pošte se je pričela v mozirski občini. Prejšnjo soboto so v Podvolovljeku pri spomeniku padlim borcem slavne 14. divizije pripravili partizanski miting in z njim obeležili njen začetek. Tega dne so mladi kurirji ponesli pošto do Luč kjer je prenočila in v ponedeljek nadaljevala pot mimo Ljubnega, preko Homa do Gornjega grada in od tu Smartnega ob Dreti kjer je znova prenočila. V torek so se pionirji podali na pot do Nazarij in Mozirja, kurirčkovsa torba pa je
tega dne prispela do Lepe njive. Od tu so jo v sredo ponesli preko Rečice do Ljubnega in jo v četrtek na Smrekovcu predali vrstnikom sosednje občine.
Poudariti velja, da so se mladi kurirčki znova izkazali, pa tudi sicer je bila tokratna kurirčkova pošta v mozirski občini resnično dobro pripravljena. Povsod kjer se je ustavljala so ji pripravili prisrčne sprejeme, ki so se jih poleg pionirjev in krajanov udeleževali tudi borci, ki so najmlajšim obujali spomine na vojna leta in v sproščenih
pogovorih odgovarjali na številna zvedava vprašanja. Pozabiti seveda ne smemo na rezervne vojaške starešine v vseh krajih, ki so mladim kurirčkom postavljali zasede ob katerih so pionirji in pionirke prikazali zvrhano mero spretnosti in iznajdljivosti. Borci pa so poskrbeli še za nekaj. Na začetkih posameznih predaj so namreč kurirje skromno pogostili. Prigrizek iz rok partizanskih mamic ali borcev je mladim kurirjem vlil še dodatnih moči in volje.
J. P.
skupnost skupnih služb. Poleg osnovne preskrbe prebivalstva na našem področju sc ukvarjajo tudi z \cleprodajo, v sestavi pa imajo tudi nekaj kmetijske in kooperantske proizvodnje.
M. Zakošek
RLV
52.000 ton nad načrtom
Velenjski rudarji uspešno uresničujejo letošnje proizvodne naloge. Marca so nakopali 409.000 ton premoga, v prvih treh mesecih letos pa 1.249.000 ton oz. poprečju po 17.510 ton na dan. Proizvodnja, dosežena v obdobj u januar — mesec, je za 52.000 ton višja od načrtovane.
Aprila pa naj bi pridobili v Rudniku lignita Velenje 402.300 ton premoga oz. v poprečju po 17.750 ton na dan.
Seja izvršnega sveta S0 Velenje
Večja skrb zaposlovanju invalidov
Prejšnji petek je bila seja izvršnega sveta na kateri je bila osrednja točka dnevnega reda problematika invalidov v občini Velenje. Tej problematiki sicer v zadnjih letih posvečamo vedno več pozornosti, vendar pa še vedno ne toliko, kot bi bilo potrebno, da bi se problemi, ki nastajajo na tem področju hitreje in uspešneje razreševali. Ker smo občina z velikim odstotkom delovnih invalidov, le teh je približno 7 odstotkov števila zaposlenih delavcev, bi prav gotovo upravičeno pričakovali ve-

liko zavzetost združenega dela pri obravnavi teh vprašanj. 2al temu ni tako in je še vedno prepogosto vprašljiv socialni status invalidov in njihov družbeni položaj. Številne težave pa se pojavljajo tudi pri zaposlovanju. Čeprav smo veliko razmišljali in govorili o invlidskih delavnicah in možnosti zaposlovanja invalidov na področju drobnega gospodarstva, pa vendarle ni bilo storjeno toliko, kot smo načrtovali. Seveda so bili z zaposlovanjem invalidov povezane številne druge težave med njimi pa je gotovo najtežja, kako zagotoviti ustrezno prekvalifikacijo invalidov.
Izvršni svet je obravnaval tudi predloge ukrepov, ki naj bi bili osnova za nadaljnje izboljševanje te problematike in menil, da jih naj predlagatelj, nekoliko izpopolnjene, pripravi za obravnavo na eni prihodnjih sej zborov skupščine.
Na seji izvršnega sveta so obravnavali tudi osnovne podatke in kazalce o gibanju gospodarstva v občini Velenje v preteklem letu. Ponovno so opozorili, da gospodarjenje ni bilo preveč uspešno ter da se negativni tokovi nadaljujejo tudi v letošnjem letu.
Med drugimi točkami dnevnega reda pa velja omeniti ustanovitev sveta za celovoto urejanje okolja, ki naj bi zagotovil bolj koordinirane akcije posameznih nosilcev na tem področju.
B. Z.
Sindikat Rudnika
V teh dneh v krajevni skupnosti Velenje — Levi breg sadijo drevesca. Upajmo, da tudi ta trud ne bo uničen, še posebno, ker so se za odločnejši boj z onesnaževanjem zavzeli tudi delegati na ponedeljkovi skupščini.
Kljub vsakoletnim pozivom k boljši urejenosti našega okolja, kljub vedno večjim sredstvom namenjenim delovanju komunalne skupnosti, kljub številnim društvom in komisijam, ki naj bi skrbele za urejenost okolja, se stanje na tem področju v naši občini iz leta v leto slabša. Marsikomu med nami je pčitno malo mar v kakšnem okolju živi, nit i kanček svoje lagodnosti ni pripravljen žrtvovati za ureditev najbližje okolice. Da bi vsaj rože zasadil na svojem puščobnem balkonu. Še tega v svoji lenobnosti ne zmore. Kje, da bi se stanovalci zbrali, tako kot nekoč, in polepšali okolico svojega stanovanjskega objekta. Redki zagnanci so deležni posmeha, posnemanju pa se raje odrečemo. Še več! Med nami so tudi takšni, ki s trudom in velikimi vlaganji pridobljeno družbeno imovino brezvestno uničujejo. Bomo temu naredili konec? Nam bo uspelo zganiti našo vest in zavest, da je prijetno in toplo občestvo možno le v urejenem okolju ob razumevanju vseh za njegovo ohranitev.
Ocenili delo
Pretekli teden so se sešli sindikalni delavci Rudnika lignita Velenje in ocenili svoje delo v minulem ter sprejeli delovni program za naslednje obdobje.
Med pomembnimi opravljenimi nalogami, na katere je v uvodnem govoru opozoril predsednik konference osnovnih organizacij sindikata RLV Franc Krivec, velja še posebej omeniti poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnososv, bitko za večjo produktivnost dela, stabilizacijska prizadevanja, nagrajevanje delavcev ter socialno politiko, pri kateri je ostalo vse pomembnejše reševanje invalidskih težav. Precej skrbi so namenili sindikalni delavci RLV stanovanjskim težavam, delovanju delegatskega sistema, napore pa so vlagali tudi v obveščanje in oddih ter rekreacijo za vse zaposlene.
Gospodarjenje v občini Mozirje
Dobro pripravljene ocene
Varčevale je v stabilizacijskem obdobju še kako pomembno, zato je prav, da v tem duhu vzgajamo naše najmlajše. Skrb za to so na osnovnih šolah prevzele pionirske hranilnice, katere v sodelovanju s temeljno banko Velenje uspešno delujejo.
Najuspešnejša je pionirska hranilnica na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh, kjer so v svojem kotičku uredili tudi Mussijevo razstavo in tako prikazali razvoj pionirskega hranilništva na Slovenskem. Pionirsko hranilnico na tej šoli predstavljamo v današnji številki.
Ena najpomembnejših nalog sindikatov v minulem obdobju je bila vsekakor akcija obravnavanja rezultatov gospodarjenja v lanskem letu. Tudi v mozirski občini so se nanjo temeljito pripravili in ocenjujejo, da so bili veliko uspešnejši kot prejšnja leta. Pred začetkom ocenjevanja je občinski svet zveze sindikatov izrecno postavil zahtevo, da morajo biti ocene realne in poštene — skratka takšne, da bodo dale delavcem kakovostno podlago za odločanje o dokončni razporeditvi dohodka. Povsod je bilo v ospredju seveda tudi oblikovanje stališč in ukrepov, ki bodo pripomogli k dejanskemu uresničevanju ustalitve gospodarskih tokov. Poleg poglobljeno pripravljenih smernic v akcijskem programu so k uspešni izvedbi akcije ocenjevanja poslovanja bistveno pripomogle ostale družbenopolitič-
ne organizacije in člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje.
Prva ugotov itev iz ocene, ki jo je pripravil občinski svet zveze sindikatov je, da so poslovodni organi tokrat pripravili mnogo bolj kakovostne ocene kot v prejšnjih letih. Te so v večini primerov resnično realne in vsebujejo tudi \ se slabosti, k ki se pojavljajo znotraj temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Prav tako so skoraj v vseh primerih ocene dopolnili s primerjalnimi podatki za pretekla leta. premalo pa so prikazali položaj svoje delovne organizacije v sorodnih gospodarskih panogah. Še eno pomanjkljivost so ugotovili. To je slabo obveščanje odgovornih družbenopolitičnih delavcev o času in kraju sej na katerih so obrav- • navali poslovanje.
Zbori delavcev so bili dobro obiskani. Gre na kakovostno pri-
prav Ijenc ocene na zborih ni bilo temeljitejših razprav. Delavci so se z ocenami poslovanja in razmer v svojem delovnem okolju ter s predlaganimi ukrepi ukrepi za odpravo slabosti večinoma strinjali. Zahtev po povečanju osebnih dohodkov prav tako skoraj v nobenem
primeru niso postavljali, delavci pa so skupaj s poslovodnimi organi terjali pravičnejšo delitev sredstev za osebne dohodke, kar pomeni tudi zahtevo po dopolnitvi ustreznih samoupravnih aktov.
J. P.
Gip Vegrad
Nov uspeh celične gradnje
Velenjski Vegrad je v preteklem mesecu slavil pomembno delovno zmago. Namenu so namreč predali dva objekta v luki Koper, ki jih je v osmih mesecih dogradil sektor DOM 101. Investicijska vrednost opravljenih del znaša 6,6 milijonov dinarjev.
Na Primorskem je zanimanje za program celične gradnje veliko, saj so že sklenili pogodbe za gradnjo vrtca v Ajdovščini, pripravljajo pa se tudi na gradnjo druge faze objektov v luki Koper.
Zdravstveni center Velenje - referat za zdravstveno vzgojo
Nujna medicinska pomoč
Področje nujne medicinske pomoči (NMP) je eno najpomembnejših in verjetno tudi najodgovorenjših področij zdravnikovega udejstvovanja. Zajema vse nujne hitre zdravnikove ukrepe in posega za rešitev nenadno hudo obolelega ali hudo poškodovanega iz neposredne življenske nevarnosti.
Zdravnik splošne medicine, ki naj osebno pozna bolnika, pridobiva po svetu spet polno veljavo pri zdravljenju, medtem ko naj bi mu bili specialisti ožjih strok pri tem v pomoč.
Kako je organizirana NMP, kaj obsega: prvo pomoč, ki jo mora dati vsak občan v skladu s svojim znanjem; prvo medicinsko pomoč, ki jo mora dati vsak zdravstveni delavec v skladu s svojo izobrazbo in možnostmi; organizirano nujno medicinsko pomoč, ki jo morajo izvajati zdravstvene organizacije.
število nujnih zbolenj in stanj, ki terjajo takojšnje ukrepanje, narekuje prilagoditev organizacije služb NMP sodobnim potrebam in novi patologiji prebivalstva. Znano je namreč, da je od hitrosti in učinkovitosti strokovne medicinske pomoči na kraju nastanka nenadnega zbolenja ali poškodbe v marsičem odvisen izid zdravljenja oziroma prepr-čevanja trajnih posledic.
Zdravstvena dejavnost mora vsebovati v programskih in organizacijskih usmeritvah dejavnosti NMP.
Izvajalci zdravstvenega varstva morajo biti za to funkcijo
ustrezno usposobljeni in NMP mora imeti prednost pri načrtovanju zdravstvenega varstva na vseh ravneh od krajevne skupnosti do federacije.
Z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS štev. 1/80) je opredeljena ta služba kot posebno ožje in strokovno področje zdravstvene dejavnosti in s tem je podana zakonska podlaga, ki obvezuje zdravstvene organizacije, da ustrezno organizirajo službo NMP v rednih in izrednih razmerah.
Izkušnje drugih držav nas učijo, da je za delo v službi NMP potrebno upoštevati normativ: en tim (zdravnik, medicinski tehnik, voznik rešilnega vozila) na 10.000 prebivalcev.
Analiza pripravljenosti, strokovnosti in učinkovitosti službe NMP kažejo, da umre v Jugoslaviji kar 40% ljudi zaradi obolenja srca in ožilja, od tega 26% zaradi prekrvavitvenih motenj srca in spadajo med najbolj nevarna dogajanja v medicinski praksi, od hitrosti medicinske pomoči — zlasti v prvih 15 minutah je nemalokdaj odvisno življenje bolnika.
V letu 1977 je umrlo na cestah v SRS 680 ljudi. Od tega 67% na kraju nezgode, 9% v času prevoza, 24% pa v prvih 3 dneh po nezgodi. Analize kažejo, da je zelo majhno število poškodovancev dobilo strokovno ustrezno medicinsko pomoč na kraju nezgode, da je zelo majhno število poškodovancev dobilo ustrezen transport pod nadzor-
stvom zdravnika, okoli 95% poškodovancev je bilo transpor-tiranih brez poprejšnje zdravniške pomoči ter okoli 10% ,,pomoči" je celo škodovalo poškodovancem.
Vse to govori, da NMP v slovenskem prostoru ne zadovoljuje osnovnega načela hitrega, učinkovitega in strokovno ustreznega ukrepanja. Službo NMP najpogosteje izvajajo v okviru službe splošne medicine, ki je že sama pogosto nezadostna. Specifične zahteve urgentne patologije pa terjajo posebno znanje in usposobljenost za učinkovito nujno pomoč.
Služba NMP se lahko organizira na ravni občine. Tu opravljajo dejavnosti NMP stalni zdravniški timi z reševalnim vozilom (v okviru ZD). Ta tim mora biti dosegljiv za celotno prebivalstvo občine.
Služba NMP mora biti strokovno koordinirana in povezana z drugimi službami. Zato je potrebno v programih zdravstvenega varstva zdravstvenih organizacij občinske zdravstvene skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti predvideti in uresničiti pospešeni prednostni razvoj dejavnosti NMP ter pri tem zagotoviti potrebna sredstva in strokovne kadre, sodobno opremo ter spoštovati družbeno priznane standarde in normative ter druge predpise, ki zagotavljajo ustreznejši pomen tej zdravstveni dejavnosti.
dr. ivan Kralj
Jezikovno razsodišče (17)
Od več strani dobivamo pritožbe, da se nekateri še zmeraj ne morejo odvaditi zvezam, ki jih je L. K. iz Ljubljane nalašč takole osmešil: ,.Zahvaljujoč našim sejam, našim časopisom, radijskim in televizijskim oddajam je vedno bolj prisotnost zaskrbljujočega in prisotnega."
V slovenščini je res popolnoma odveč izraz zahvaljujoč, saj je brez misli na domače ustrezne izraze prepisan iz srbohrvaščine (zahvaljujoči) ali pa narobe iz francoščine (grSce ž)
,,Zahvaljujoč hitri pomoči je ostal pri življenju" se slovensko glasi zaradi hitre pomoči ali ker je prišla hitra pomoč, je ostal živ.
Namesto ,,zahvaljujoč gasilcem hiša ni pogorela" rečemo
Zahvaljujoč prisotnosti zaskrbljujočega
rajši po zaslugi gasilcev. Namesto ,,zahvaljujoč materi je prebral knjigo" rečemo z materino pomočjo. Namesto ,,zahvaljujoč slabi družbi se je znašel v zaporu" po krivdi slabe družbe ali zaradi slabe družbe.
Izraz zaskrbljujoč sicer ni napačen, a je neroden in dostikrat mehanično prevzet iz srbohrvaščine (zabrinjavajuči). Namesto ,,zaskrbljujoče veliko število morskih nesreč" bi lahko rekli vznemerljivo, zaskrbljivo, ,,zaskrbljujoč položaj" je lahko resen, nevaren ,,zaskrbljujoča letina" je lahko prepičla, premajhna, slaba. Včasih se temu modnemu deležniku lahko izognemo tudi s preoblikovanjem stavka.
O izrazih prisoten (prisot-
Socialna varnost med začasno brezposelnimi
nost) in odsoten (odsotnost)
bomo spregovorili posebej, saj dostikrat brez potrebe zapletajo misel, še posebej na, političnem področju, kakor smo nekoč v pozni jeseni slišali na televiziji: ,,Zadnje čase je že čutiti prisotnost akutne neprisotnosti delegatov."
Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošljejo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Zaostreni pogoji gospodarjenja terjajo restrikcijske ukrepe tudi na področju zaposlovanja. Vprašanje brezposelnosti postaja pereče tudi za našo občino, ki se je do pred kratkim lahko pohvalila s skorajda polno zaposlenostjo.
Lani se je število prijavljenih iskalcev zaposlitve povečalo za 21.4 odstotka. Podatki za januar in februar govorijo o nadaljnji rasti števila brezposelnosti. Zlasti zaskrbljuje povečanje udeležbe mladih med iskalci zaposlitve ter dejstvo, da ima več kot ena tretjina vseh nezaposlenih, zaradi svojega poklica, mejne možnosti zaposlitve.
Ob vse bolj zaostrenih pogojih zaposlovanja se verjetno marsikdo vpraša, kakšna socialna varnost je zagotovljena delavcem, ki ostanejo začasno brez zaposlitve.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti predvideva za osebe, ki jim brez
lastne volje ali krivde preneha delovno razmerje ter se v 30 dneh po prenehanju zglasijo na skupnosti za zaposlovanje, naslednje pravice; pravico do denarnega nadomestila v višini 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu (pogoj za uveljavitev pravice je. da je oseba delala najmanj 9 mesecec brez presledka ali eno leto s presledki v zadnjih 18 mesecih, glede na delovno dobo pa se čas prejemanja nadomestila od treh mesecev do enega leta): pravico do denarne pomoči imajo osebe, ki jih skupnost za zaposlovanje ni uspela zaposliti v času prejemanja nadomestila (pogoj za uveljavitev pravice je. da dohodek na člana ožje družine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka. in da oseba ne prejema denarnih dajatev za izobraževanje: -višina pomoči je enaka zajamčenemu osebnemu dohodku. čas prejemanja pa ni omejen).
Pravici do nadomestila in denarne pomoči prenehata pred
rokom, če se oseba zaposli ali upokoji, če ne sprejme ustrezne
zaposlitve, če jtre na odsluženje vojaškega roka ali, če se dvakrat zapored neopravičeno ne javi skupnosti za zaposlovanje.
Brezposelna oseba ima tudi pravico do zdravstvenega varstva ter pravico do priprave za zaposlitev. Osebe, ki jim preneha delovno razmerje in tisti, ki po končanem šolanju prvič iščejo zaposlitev, uveljavijo pravico do zdravstvenega varstva prek skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju dtlovnega razmerja ali šolanja.
Skupnost za zaposlovanje zagotavlja brezposelnim osebam, ki so brez osnovne izobrazbe ali pa imajo izobrazbo za poklic, ki je v občiiji suficitaren, možnost usposabljanja za določen poklic. Med usposabljanjem imajo te osebe pravico do nekaterih vrst materialne pomoči (kritje stroškov za zdravniški pregled, delovno obleko, prehrano in stanovanje v času usposabljanja, stroške prevoza na delo in nazaj, denarno pomoč. ..).
Vodja službe za plan, analizo in informiranje Ljubiša Savovič
gorenje gorenje gorenje
RAZPIS
ŠTIPENDIJ ZA
ŠOLSKO LETO 1981 /82
DO GORENJE, TGO VELENJE Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika (VS)
—	industrijska elektronika (VŠ)
—	računalništvo in informatika (VS)
—	elektrotehnika (VS)
—	merilno procesna (VŠ)
—	energetika (VS)
—	energetika (VŠ)
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka (VS)
—	tehnološka VŠ)
—	konstrukcijska (VS)
—	konstrukcijska (VŠ)
—	energetika (VS)
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	kemijska tehnologija (VŠ)
—	tehnična matematika (VS)
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	računovodska (VS)
—	računovodska (VŠ)
—	organizacija in poslovno upravljanje (VS)
—	poslovna informatika (VS)
—	finančna (VS)
—	notranja trgovina (VŠ)
—	plansko-analitska (VŠ) • — plansko-analitska (VŠ)
Višja tehnična varnostna šola Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	SLO (VS)
—	kadrovsko-organizacijska (VS)
Tehnična srednja šola (V. stopnje)
—	računalništvo
—	strojništvo
—	elektro jaki tok
—	elektro šibki tok
—	lesarstvo
Ekonomska srednja šola (V. stopnje)
Poklicna elektro šola (IV. stopnje)
—	šibki tok (tv mehanik)
—	jaki tok (obratovni elektrikar)
—	jaki tok (elektromehanik)
—	šibki tok (avtoelektrikar)
Poklicna kovinarska šola (IV. stopnje)
—	ključavničar
—	orodiar
—	strugar
—	rezkalec
—	brusilec
—	varilec (III. stopnje) — SKR program
—	avtomehanik
Poklicna gostinska šola (IV. stopnje)
—	natakar
—	kuhar
Poklicna lesna šola (IV. stopnje)
—	mizar	x
DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS PROMET SERVIS
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	računovodska (V§)
—	računovodska (VS)
—	organizacija in poslovno upravljanje (VS)
—	organizacija in poslovno upravljanje (VŠ)
—	zinanja trgovina (VS)
—	poslovne finance (VS
—	poslovne finance (VŠ)
Pravna fakulteta
—	gospodarSko-pravna smer (VS) Ekonomska srednja šola (V. stopnja) Upravno-administrativna šola (V. stopnja)
16
4
3 2
5 3 2
13 8 13 2 1
1 2 1
•4 1 1 1 1
1 1
8 17 7 11 1
7 15 2 1
41 15 5 5 1 3 2
TOZD PROMET
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	industrijska elektronika (VS)
—	industrijska elektronika (VŠ)
—	energetika (VS)
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka (VS)
—	tehnološka (VŠ)
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	zunanja trgovina (VS)
—	zunanja trgovina (VŠ)
—	notranja trgovina (VŠ)
—	plansko-analitska (VS) . "
—	ekonomsko-tehnično-komercialna (VS)
—	notranja trgovina (VS)
Tehnična srednja šola (V. stopnja)
—	strojništvo
—	elektro jaki tok
Ekonomska srednja šola (V. stopnja) TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika (VS)
—	notranja trgovina (VŠ)
Srednja šola za oblikovanje (V. stopnja)
—	industrijsko oblikovanje (aranžerstvo)
DO RAZISKAVE IN RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko ali TŠ
—	računalništvo in informatika (VS)
—	elektrotehnika (VS)
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka (VS)
—	energetika (VS)
INTERNA BANKA
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	bančništvo (VS)
, Ekonomska srednja šola (V. stopnja)
1
2
1 1 1 1 1 3
1 1
2
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE VELENJE, IZOBRAŽVEVALNI CENTER, 63320 VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa z imenom delovne organizacije in TOZD, v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu 1,65 DZŠ je treba priložiti:
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce),
—	potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacij-sko potrdilo za tekoče šolsko leto.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitarna. Omenjene usmeritve so bile objavljene v skupnem razpisu štipendij dne 11.3. 1981 v dnevnem tisku.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenaččenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Študenti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še posebni dodatek za deficitarnost. Kandidate, kise bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1981. če ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije do 20. avgusta 1981. Kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1981.
Programsko-volilna seja OK ZK Mozirje
Na konferenci so opozorili na številne težave, ki jih mora premagovati gospodarstvo v občini
Seja občinske konference ZK Velenje
Bolj odločno proti težavam v gospodarstvu
Osnovno vodilo sobotne programske volilne konference Zveze komunistov Slovenije Velenje so bile zapletene gospodarske razmere, ki otežujejo poslovno uspešnost gospodarstva naše občine ob vstopu v novo srednjeročno obdobje. Na težavnost gospodarskega položaja opozarjajo tako zaključni računi v posameznih organizacijah združenega dela, kakor tudi rezultati poslovanja v prvih mesecih letošnjega leta. O tej problematiki so spregovorili tudi komunisti na problemskih konferencah v Vegradu, Gorenju in v energetskem delu REK. Da trenutno stanje ne vzbuja prevelikega optimizma, saj ni odvisno le od večje ali manjše zagnanosti delavcev v organizacijah združenega dela, ampak pogosto zgolj od administrativnih ukrepov, in seveda številnih drugih tokov, ki spremljajo naše gospodarjenje, je opozorila tudi sobotna konferenca. Neugodna gibanja, ki so spremljala proizvodnjo v preteklem letu se nadaljujejo tudi v prvih mesecih letošnjega leta, saj stroški poslovanja zaradi skokovitega naraščanja cen surovin, naftnih derivatov in repromateriala stalno rastejo.
Čeprav načrtovano proizvodnjo v prvih dveh mesecih letošnjega leta ne dosega le manjše število delovnih organizacij, pa je med njimi TGO Gorenje, ki je v prvih dveh mesecih dosegla le 91 odstotkov načrtovane proizvodnje in 80 odstotkov načrtovanega celotnega prihodka. Zaskrbljujoč je tudi izvoz, ki je bil dosežen le v višini 10 odstotkov celotnega plana. Zaostajanje pri izvozu pa ima za posledico neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do kupcev v tujini, ki že nadomeščajo primanjkljaj pri drugih proizvajalcih v Evropi. To pa seveda zmanjšuje ugled Gorenja in krči težko pridobljena tržišča.
Do takšnega zaostajanja za planom je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih repromaterialov. določene težave pa povzroča tudi fluktuacija delavcev in velik bolniški izostanek.
Ker se je TGO v zadnjih letih z vso intenzivnostjo usmerila na izvoz, je pomanjkanje njenih izdelkov čutiti tudi na domačem tržišču kar uspešno izkoriščajo proizvajalci iz drugih republik, kjer uvozno izvozne omejitev niso tako stroge kot v Sloveniji.
Ob sicer pokriti izgubi, ki je nastala v delu temeljnih organizacij Gorenje v letu 1980 in nedoseganju proizvodnega in gospodarskega načrta v prvih dveh mesecih letošnjega leta, pa naštete
težave resno ogrožajo ekonomsko stabilnost te delovne organizacije. Na ekonomsko stabilnost organizacije združenega dela negativno vpliva tudi razkorak med cenami surovin, repromaterialov in končnih proizvodov, na do-mečem trgu saj so cene surovin in repromaterialov v nerazumljivo naglem porastu. Pri tem so še posebno prizadete tiste delovne organizacije, ki so vse sile usmerile v izvoz in morajo za domače surovine in repromateriale odšteti znatno višja sredstva kot zanje veljajo na svetovnih trgih. Samo pri pločevinah, ki jo kupuje TGO na domačem trgu, je razlika v ceni za 40 odstotkov. To pa pri letni porabi 55 tisoč ton pločevine pomeni za 55 milijard večje stroške kot jih ima kakšen drug proizvajalec gospodinjskih aparatov v Evropi. Ker Gorenje izvozi v finaliziranih proizvodih približno 15 tisoč ton pločevine, s prodajo proizvodov v tujini izgubi 15 milijard starih dinarjev. Očitno je. da nekateri proizvajalci zaradi močno omejenih možnosti uvoza reprodukcijskih materialov postavljajo pogoje. ki so lastni monopolnim družbam in izkoriščajo težaven gospodarski položaj.
V prvih dveh mesecih pa so najnižji planirani celotni prihodek dosegli v delovni organizaciji TEŠ. Vzrok je v nespremenjeni ceni električne energije in manjši proizvodnji, na katero so vplivale večje okvare. Te gospodarske in družbenoekonomske razmere seveda vplivajo na strukturo proizvodnje in ustvarjanje dohodka ter nekatere organizacije združenega dela vedno bolj silijo v najemanje novih kreditov, ki pa z visokimi obrestnimi merami pobirajo vedno večji del ustvarjenega dohodka.
Sekretar občinske konference ZKS Velenje Janez Miklavčič je na konferenci ob oceni družbenoekonomskih, samoupravnih in družbenopolitičnih razmer v občini opozoril, da dohodkovni odnosi le prepočasi izpodrivajo kupoprodajne odnose, kar posebno velja za odnose med temeljnimi organizacijami medsebojno povezanimi v reprodukcijski verigi toda organizirane v različnih delovnih organizacijah.
»Premalo uspešno je tudi delovanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Strokovne službe in izvršilni organi teh skupnosti še vedno ostajajo gluhi za vse pripombe in predloge delegatov kako odpraviti slabosti, izboljšati delovanje delegatskega sistema in interesnih skupnosti in kako uspešneje razvijati in utrjevati načela dograjevanja in sporazumevanja. Ze neštetokrat ponovljena zahteva, naj bo gradivo, ki ga delegatom interesnih skupnosti predlagajo strokovne službe oziroma izvršilni organi, primernega obsega in razumljivo, se kratkomalo obidejo. Tudi zato se vse bolj razraščajo različna tajništva, koordinacije in strokovne službe, ki v delovnih organizacijah in tudi že v temelj-
nih organizacijah gradivo »predelajo«, ga po svoje skrčijo in oblikujejo ter razlagajo delegatom oziroma praviloma le vodjem delegacij, ki naj bi te informacije prenašali na člane delegacij, le-ti pa svoji bazi, od katere pridobijo mnenja in stališča, s katerimi potem nastopajo na skupščinah. Take posredniške tehno-administrativne metode, ki si prilaščajo odločanje s skupino lastninskih in birokratsko tehnokratskih pozicij, je potrebno preseči, saj širi nekoristno zaposlovanje v administrativnih strokovnih službah na škodo delavca in neposrednega sporazumevanja in dogovarjanja med uporabniki in izvajalci.«
Na konferenci je bilo precej pozornosti namenjenih tudi drugim težavam v delovanju delegatskega sistema, številne kritične pripombe pa so bile izrečene na račun premajhne zavzetosti komunistov, za izboljšanje družbenoekonomskih, političnih in socialnih razmer v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Sedanje razmere namreč zahtevajo odločen in odprt boj z ovirami, ki onemogočajo uresničevanje zastavljenih ciljev. Ugotovljeno je bilo, da sedanja stopnja idejnopolitičnega znanja irt usposobljenost članov zveze komunistov v osnovnih organizacijah, ne ustrezata zahtevam, nalogam in poudarjeni odgovor-nisti zveze komunistov.
Na konferenci je bil sprejet tudi predlog programskih usmeritev občinske organizacije ZKS Velenje v naslednjem enoletnem obdobju. Med pomembnejšimi sprejetimi usmeritvami naj omenimo, da si bodo.komunisti še bolj prizadevali, da bodo -v organizacijah združenega dela zaživeli ustreznejši, akumulativ-nejši proizvodni programi, skrbeli bodo za nadaljnje dograjevanje samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov ter za večjo odgovornost pri uresničevanju sprejetih nalog. Posebno pozor-' nost bodo morali v tem srednjeročnem obdobju nameniti skrbi za hitrejši razvoj otroškega varstva ter nadaljnjega uveljavljanja celodnevne šole, kulture fer telesne kulture. Bolj odgovorno bo potrebno pristopiti k razreševanju problematike komunalno stanovanjskega gospodarstva. Za premagovanje pomanjkljivosti v delegatskem sistemu pa je zadolžila konferenca vse osnovne organizacije in člane Zveze komunistov, da spremenijo svoje pasivno spremljanje dogajanj na tem področju v angažirano delovanje v vseh institucijah političnega sistema. V roku dveh mesecev je potrebno dokončno in v celoti uresničiti nalogo ustanovitve skupnih strokovnih služb SIS.
V tem letu bo potrebno nadalje uveljavljati Titovo pobudo o kolektivnem delu in odgovornosti, poskrbeti za večjo aktivnost osnovnih organizacij ZK ter ta za nadaljno idejnopolitično izgrajevanje in usposabljanje sleherne osnovne organizacije in komunistov.
Na programsko volilni konferenci so delegati za predsednika občinske konference ZKS ponovno potrdili Alojza Kikca, na prazna mesta pa so izvolili še tri nove člane občinske konference.
Boris Zakošek
Razkorak med hotenji in dejanskimi možnostmi
Najpomembnejši del programske usmeritve, ki so jo na zadnji konferenci pred slabim letom dni sprejeli komunisti mozirske občine, je bilo nedvomno uresničevanje gospodrske stabilizacije. Razlogov zato je veliko in se odražajo v številnih odprtih vprašanjih družbenoekonomskega položaja in razvoja občine, zato so jih v polni meri upoštevali tudi pri oblikovanju razvojnih načrtov za prihodnje srednjeročno obdobje. Zapletene družbenoekonomske razmere so seveda odločilno vplivale tudi na politične, kar je od vseh subjektivnih sil terjalo veliko naporov. Tudi na zadnji volilni in programski seji občinske konference ZK Mozirje, ki je bila v ponedeljek popoldne v prostorih nazarskega delavskega doma, so pri ocenjevanju sedanjih razmer v občini Mozirje največ pozornosti namenili prav družbenoekonomskemu položaju. Seveda ostalih področij in nalog zveze komunistov pri tem niso zanemarili.
V preteklem letu so v mozirski občini uspeli v veliki meri mobilizirati svoje sile in sposobnosti za uspešno uresničevanje ustalitvenih ^prizadevanj. Pri tem so se usmerili predvsem na dve področji. Najprej v čimprejšnjo dokončanje dokaj pomembnih naložb in zatem v izoblikovanje realnih in stabilizacijsko naravnanih razvojnih programov. Ob tem so seveda želeli zagotoviti nemoteno proizvodnjo. Zaradi teh težav prekinitev proizvodnje sicer niso zabeležili, bili pa so priča nekaterim primerom zmanjšanja storilnosti. Večje težave pri zagotavljanju tekoče proizvodnje se kažejo v zadnjih dveh mesecih, ko so morali zaradi pomanjkanja lesne surovine občasno ustaviti delo v gornjegrajski Smreki in v nazarskem Glinu. Nikakor ne bodo smeli dovoliti, da bi problemi oskrbe z lestom dobili večje razsežnosti v predelavi. V lesni industriji namreč še vedno dela 16600 delavcev ali 52,5 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, ki ustvarijo 55,6 odstotkov družbenega proizvoda.
Ob tem je jasno, da so opredeljene naloge na področju izkoriščanja gozdov in predelave lesa, vse prepočasi uresničevali. Problemi, ki pri tem nastajajo, so v celoti posledica neuresničevanja nalog posameznih odgovornih nosilcev.
Na konferenci so poudarili, da je skrajni čas zato, da opustijo želje po administrativnem razdeljevanju lesa. Prav tako je jasno, da so nerealni razvojni načrti, kitemeljijonano-vih količinah lesa, ker tega preprosto ne bo več toliko kot doslej. Skupni razvojni program bodo morali zato izoblikovati čimprej.
Celotni prihodek gospodarstva
se je v preteklem letu povečal za 40 odstotkov, za 41 porabljena sredstva, dohodek za 36,9, čisti dohodek za 31,8 in družbeni proizvod občine za 35,7 odstotkov. Planska predvidevanja so dosegli pri vsej najpomembnejših kazalcih gospodarjenja. Dejanski rezultati gospodarjenja pa so bistveno nižji od rasti, prikazane z indeksi. Velik delež nominalne rasti dohodka je namreč posledica povečanih cen, čeprav v tem trenutku še ni jasno kako velik je. Pri sprejemanju zaključnih računov so se namreč znova vse preveč izogibali kakovostnih kriterijev ocenjevanja uspešnosti gospodarjenja. Načelno se sicer strinjajo, da so dejanski rezultati slabši od tistih, kijih kažejo številke, delavcem pa prave slike ne prikdžejo. To pomeni, da ponekod še vedno ne znajo oceniti dejanskih družbenoekonomskih razmer, a" pa želijo nekritično prikazati uspešnost strokovnih odločitev.
Izrazit primer zato je Gostinsko podjetje Turist kjer se osnovna organizacija ZK ni bila sposobna soočiti z vsemi težavami in neodgovornim ravnanjem posameznikov. Komite občinske konference je zato z njenim sodelovanjem ocenil razmere in opredelil naloge komunistov pri odpravljanju težkega položaja. Z zamenjavo najodgovornejših delavcev so se razkrile vse slabosti poslovanja, ki so povzročile tudi edino izgubo v gospodarstvu mozirske občine v lanskem letu. Sanacija razmer bo seveda dolgotrajna in hkrati resnično nujna, saj Turist po vključitvi vsozd Mera predstavlja nosilca razvoja turizma in gostinstva v Gornji Savinjski dolini.
Doseženi rezultati v preteklem letu vsekakor ne smejo biti vzrok za pretirani optimizem, ki bi bil vsekakor nerealen in nekoristen. Lahko bi celo močno škodoval, saj je jasno, da je neizpolnjenih še vrsta ustalitvenih nalog in da so se ob dokončanju naložb precej zadolžili. Seveda se je bistveno okrepila materialna osnova dela, ki bo omogočila boljše delovne uspehe v tem in v prihodnjih letih. Z boljšo opremljenostjo bodo razumljivo lažje premagovali zaostrene pogoje gospodarjenja. Prednost je tudi v tem,, da niso premočno odvisni od uvoznih surovin in reprodukcijskih materialov.
Izvozna usmerjenost gospodarstva je še vedno na sorazmerno nizki stopnji. Z izvozom so v lanskem lfctu v mozirski občini ustvarili 5,8 odstotkov celotnega prihodka. V odstotkih izraženo je izvoz sicer močno porasel, kar za 90 odstotkov, vrednostno pa ne predstavlja pomembnejšega dosežka, razen v tozd Gore-
nje—Mali gospodinjski aparati. Zelo ugodno je razmerje med uvozom in izvozom, vendar je treba pri tem upoštevati, da so ga dosegli brez vsakega uvoza opreme. Stanje bi bilo namreč bistveno drugačno, če bi delovne organizacije uspele uvoziti načrtovano opremo.
Precej težav in slabosti se je v preieklem letu pojavilo na področju sprejemanja planskih dokumentov, akcijo načrtovanja pa so osnovne organizacije ZK spremljale dokaj slabo. Na mestu je torej ocena, da tega področja v družbeno-političnih organizacijah še ne obvladajo dovolj, pa tudi strokovnim kadrom vsebina načrtovanja ni dovolj jasna. Posledica vsega so bili dokajšnji razkoraki med razvojnimi cilji in oceno dejanskih možnosti. Zelo radi se-izogibajo tudi občutljivega področja ožjih in širših družbenih interesov. Zaradi tega preveč širijo prednostne naloge družbenoekonomskega razvoja in s tem prihajajo v položaj, ko se nobeni želji in hotenju ne morejo, ali se niso pripravljeni odreči.
V preteklem letu so vložili veliko naporov za doseganje nekaterih nujnih in realnih samoupravnih in dohodkovnih povezav ter skupnih naložb. Dobrih idej in predlogov povezovanja ni manjkalo, žal pa so ostale le ideje. Na konferenci je bilo poudarjeno, da so načelno vsi za povezovanje, ob konkretnem predlogu pa najdejo vrsto nasprotnih dokazov in več deset let starih slabih izkušenj. Komunisti, zlasti tisti na odgovornih mestih, se bodo takšnega ravnanja morali otresti. Kljub temu velja dejstvo, da so v mozirski občini v preteklem letu dosegli pomembne uspehe pri opredeljevanju nadaljnjega razvoja. Dejanske razvojne možnosti so jasne in se jih v celoti zavedajo. Prednost imajo seveda višja raven predelave lesa, kmetijstvo in turizem. Ob tem pa bodo morali temeljito preveriti investicijske načrte in izbrati prednostne naložbe.
Spodbudna je ugotovitev, da se skoraj povsod dviguje kakovost ocenjevanja gospodarjenja, čeprav je seveda res, da bodo morali veliko več pozornosti nameniti sprotnemu ocenjevanju in spremljanju družbeno-ekonom-skega položaja in stalnemu iskanju potrebnih ukrepov. Delavci se v zadnjem času za to področje vse bolj zanimajo, samoupravljalska zavest se krepi, pogoj zanjo pa je seveda celovito in odkrito seznanjanje z družbeno-ekonomskim položajem njihove temeljne organizacije. Ob zadnjih razpravah so delavci opozarjali na številne primere slabega
Letne seje 00 ZSS v mozirski občini
Še vrsta slabosti
Priprav na letne seje osnovnih organizacij zveze sindikatov v mozirski občini so se letos lotili resnično temeljito, trajale pa so v najrazličnjejših oblikah vse od novembra lanskega leta. V razpravi in na letnih sejah so še posebej poglobljeno obravnavali gospodarjenje v svojih delovnih ' okoljih in pri tem še posebej poudarili razpravo o zaključnih računih, lotili so se tudi področja načrtovanja nadaljnjega razvoja, delitve po delu in rezultatih dela ter ocenjevanja aktivnosti v pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Kljub dobrim pripravam pa predsedstvo občinskega sveta ZS Mozirje ugotavlja, da letne seje niso v celoti potekale tako kot so s£ dogovorili in z akcijo ne morejo biti povsem zadovoljni. Takšna ocena seveda ne velja za vse osnovne organizacije, saj so se v nekaterih resnično izkazali.
V dogovorjenem roku letnih sej niso izvedli v štirih osnovnih organizacijah in sicer v Cinkarni, Turistu, Elkroju in na Postaji
milice. Tudi sicer je na mestu ugotovitev, da ponekod še niso v pravi meri dojeli vloge in pomena sindikalne organizacije ■ in se še vedno ukvarjajo z manj pomembnimi nalogami, kot so preskrba z ozimnico, šport in rekreacija ter podobno. Poleg že omenjenih področij so v večini osnovnih organizacij v zadnjem obdobju namenjali največ pozornosti področjem ljudske obrambe in družbene samozaščite, uveljavljanju delegatskega sistema, primerom socialne ogroženosti, informiranju, izkoriščanju delovnega časa in krepitvi vloge samoupravne delavske kontrole. V splet preteklega in sedanjega delovanja razumljivo sodi tudi ocenjevanje uveljavljanja samoupraavnih pravic delavcev, te ocene pa seveda sodijo v program aktivnosti v pripravah na kongres samoupravljalcev Jugoslavije.
Razmeroma dobro so oblikovani tudi letni delovni programi. V njih so osnovne organizacije sindikata zajele vsa najpomembnejša področja in opredelile naloge. Povsod je
seveda v ospredju uresničevanje nalog, ki naj pripomorejo k uspešnemu uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. Sem predvsem sodi pravilno in sprotno informiranje delavcev o rezultatih poslovanja, oblikovanje razvojnih načrtov in poglobljeno spremljanje investicijske politike. Težili-bodo tudi k čimboljšemu izkoriščanju notranjih rezerv, zlasti glede boljšega izkoriščanja delovnega časa, saj je pri tem v nekaterih primerih še vrsta slabosti. Med pomembnejšimi nalogami so še področja delitve dohodka, kadrovska in štipendijska politika, ocenjevanje varnostnih razmer in priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti in seveda priprave na volitve prihodnje leto. Seveda je takšna ocena razmeroma posplošena, saj. so na letnih sejah v posameznih osnoVnh organizacijah veliko pozornosti posvetili slabostim in težavam, ki so lastne samo njihovemu delovnemu okolju ter tudi tako prispevali pomemben delež k naporom za boljše poslovanje.
J. P.
Temeljna banka Velenje
Ena pomembnih prizadevanj temeljne banke Velenje, je vzgajanje mladih v duhu varčevanja. Zavedajo se namreč, da bodo tisti otroci, ki so dobri varčevalci, varčevali tudi kasneje, ko bodo že vključeni v delovni proces.
Zaradi tega temeljna banka Velenje že vrsto let podpira ustanavljanje in delovanje šolskih hranilnic. Tako delujejo te že v osemnajstih pionirskih odredih v Velenju in Mozirju. Najbolje urejena je pionirska hranilnica na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šošanju, kjer so pred leti pripravili tudi razstavo v spomin
na ustanovitelja šolskega hranil-nišktva na Slovenskem Petra Mussija.
Da bi pritegnili k sodelovanju kar največje število mladih varčevalcev, jih Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje nagrajuje. Tako bodo prejeli v spomladanskem in jesenskem času vsi varčevalci, ki bodo obiskali šolsko hranilnico, praktične nagrade. Pripravili so meter, ki ga bodo lahko uporabili pri tehničnem pouku, ročne svetilke in vrečke za copate. V Temeljni banki Velenje pravijo, da ta njihova odločitev nikakor ni nestabilizacijska, saj
menijo, da je vsaka akcija, ki vzgoji pionirja v varčevalca, potrebna in pomembna. S takšnimi akcijami pa, to so v preteklosti že nekajkrat dokazali, pritegnejo varčevalce.
Tako kot vsako leto, bodo spomladi podelili vsem najboljšim pionirjem, ki delajo pri pionirskih hranilnicah Mussijeve značke. Te značke pa niso le priznanje pionirjem za njihovo dobro delo, temveč bodo imeli ti pionirji kasneje prednost, če se bodo morda želeli zaposliti v banki.
M. Z.
Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh
Večina učencev varčuje v pionirskih hranilnicah
Obiskali smo pionirsko hranilnico na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh Velenje—Šoštanj. Pred dvema letoma so dobili na tej šoli sodobno urejene prostore za delo. V njih imajo urejen tudi Mussijev kotiček in tako prikazan razvoj pionirskega hranilni-štva na našem področju. Kot je povedala mentorica hranilice Olga Žttža. so hranilnico uredili s sredstvi, ki jih je v ta namen odvojila osnovna šola, nekaj pa je prispevala tudi Temeljna Banka Velenje. Zelo veliko pa so naredili učenci sami pri tehničnem pouku. Tako jim je uspelo dograditi in opremiti prostor zelo poceni. Hranilnica je vzrono urejena, zato je tudi varčevanje na tej šoli zelo uspešno, saj varčuje večina učencev.
Mentorji pionirskih hranilnic zelo dobro sodelujejo z Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje. Skupaj pripravljajo letne delovne programe. Olga Žuža meni, da je varčevanje na osnovnih šolah prav gotovo izrednega pomena, spodbudne pa so tudi vse nagradne akcije, ki jih v ta namen organizirala banka.
»Pionirsko hranilico smo ustanovili leta 1974,« je pripovedovala predsednica pionirske hranilnice Tatjana Kovač. »Takoj ob ustanovitvi jc postala zelo pri-
ljubljena med našimi učenci. Takrat smo delali v težkih pogojih. saj nismo imeli ustreznih prostorov. Prav zato smo bili zelo veseli tega prostora, ki smo ga pridobili v letu 1978.
V hranilnici dela devet učencev, ki jih s pomočjo mentorice izberemo ob koncu enega šolskega leta, za prihodnje šolsko leto. Vsi prizadevno delajo in pohvalimo se lahko, da doslej nismo imeli še nobenih nevščenosti pri našem denarnem poslovanju. Odprto imamo trikrat tedensko pred poukom. »Kadar se v hranilnici nabere nekoliko več denarja, ga odnesejo na banko, sicer pa ga hranijo v blagajni, ki jo imajo v svojih prostorih. V njihovi hranilnici pa ne hranijo svojih prispevkov le učenci, temveč tudi posamezna društva. Trenutno ima pionirska hranilnica privarčevanih nekaj več kot 50 tisoč dinarjev. Z obrestmi, ki jih dobijo, pa nagradijo najboljše varčevalce. V preteklem letu je prejelo nagrado športno društvo šole.
Anita Napotnik dela v pionirski hranilnici že eno leto in delo" nadvse rada opravlja. Zaveda se, da je delo z denarjem zelo odgovorno, zato mora biti natančna.» Prej sem delo delavcev banke zelo slabo poznala,« je
povedala, »sedaj, pa sem spoznala, da je naporno, vendar pa če ga opravljaš z veseljem, tudi lepo. Trenutno imamo posebno veliko dela, saj smo dobili nove hranilne knjižice, ki so povsem podobne tistim, ki jih uporabljajo odrasli in te želimo čim prej zamenjati vsem učencem.«
V pionirski hranilnici smo srečali tudi nekaj varčevalcev. Marjana Dermol varčuje že od ustanovitve pionirske hranilnice na tej šoli. Pravi, da je zelo dobro, da imajo varčevanje tako organizirano, saj bi sicer učenci verjetno denar sproti zapravili; tako pa ga varčujejo, in ko se ga nabere več, si lahko kupijo kakšno večjo stvar. Tudi Peter Vidmarje enakega mnenja. Varčuje sicer šele jeto dni, vendar je v tem času kar precej prihranil. Spoznal je, da je varčevanje mnogo pametnejše kot sprotno zapravljanje.
Tako pravijo torej učenci osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, ki imajo eno najboljših, pionirskih hranilnic na našem področju. Zadovoljni so, da so se naučili varčevati, saj so spoznali prednosti tega. Prav gotovo bodo dobri varčevalci tudi, ko bodo odrasli.
Mira Zakošek
Dela razstavljajo učenci 80 šol
25 let občinske gasilske zveze Velenje
Dolgoletno nesebično in prizadevno delo
Delegati in gostje med jubilejno sejo
Letos mineva 25 let, odkar je začela v velenjski občini organizirano delovati občinska gasilska zveza. Ta, nadvse koristna in človekoljubna organizacija, ki povezuje 14 gasilskih društev in v njih 1377 članov, ima za seboj ogromno trdega, nesebičnega in uspešnega dela pri povezovanju, usmerjanju in usklajevanju dela gasilskih društev v občini.
Srebrni jubilej so proslavili s sejo skupščine preteklo soboto v domu kulture v Šoštanju. Na njej so se zbrali delegati vseh društev, predstavniki občinskih gasilskih zvez iz Slovenj Gradca, Žalca, Mozirja,Celja in pobratenega društva Hrastnik, republiške gasilske zveze in drugi. Skupščina je imela delovni in slovesen značaj. V prvem delu so sprejeli
delovni program zveze za letos, v nadaljevanju pa so obeležili njeno 25-letno delovanje. O srebrnem jubileju je spregovoril predsednik zveze Tone Berložnik in v uvodu dejal, da ima gasilstvo v Šaleški dolini dolgo in bogato tradicijo. Z razvojem samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari pa so ustvarjeni pogoji, da lahko ta izredno požrtvovalna dejavnost še uspešneje nadaljuje svoje delo.,,Delovni ljudje se lahko vsak dan seznanijo s pomenom, ki ga ima gasilstvo v naši občini, zato moramo še naprej razvijati duh solidarnosti, vzajemnosti in budnosti vseh občanov. Vrste gasilcev se pri nas stalno širijo, še posebej pa je pomembno, da v gasilsko organizacijo stopa vse več mladih. Z najširšim vključeva-
jj^ADIO VELENJE in zveza kulturnih oT^ ganizacij Slovenije organizirata pod pokroviteljstvom OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE v petek, 10. aprila 1981 ob 19.30 uri v domu kulture v Velenju	|
6. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE
OLGA ŽUŽA
ANITA NAPOTNIK
MARJANA DERMOL
I I I
U
Spored bo povezoval Marjan Kralj.
njem se vse bolj širi požarno zaščitna kultura pri občanih ter goji skrb za družbeno in zasebno imetje," je med drugim dejal Tone Berložnik.
Med svečano sejo skupščine so podelili tudi več priznanj za dolgoletno neumorno delo v gasilskih vrstah in na področju požarnega varstva. Zlato plaketo občinske gasilske zveze so dobili Miloš Volk, Franc Škarja, Ivan Novak, Franc Pečečnik in Egidij Petrtič: spominsko plaketo občinske gasilske zveze so podelili vsem društvom v občini, predstavnikom sosednjih društev,' pobrateni zvezi Hrastnik, Zavarovalnici Triglav, Milošu Volku in Egi-diju Petriču: občinsko priznanje I. stopnje so dobili Stane Hudales, Tone Berložnik, IvanOjstršek, Avgust Oblak, Slavko Dragar, Rafael Blatnik, Ivan Matko, Milan Mavsar in VIZ Velenje ter Informativni center Velenje; občinsko priznanje II. stopnje pa so podelili Jožici Mlan-šek, Zofki Polenik.MarjaniRuclnik, Ludvik uZagradišniku, TomuHuda-letnjaku, Avgustu Podgoršku, Miranu Pircu, Edu Kašu, Ivanu Dražniku.Mihi Valenciju.IvanuNo-vaku, IvanuZajcu, Pavli Turk, Martinu Turk ter Francu Korbarju.
Slovesno sejo skupščine občinske gasilske zveze so s kulturnim programom obogatili tudi pevski zbor gasilskega društva Velenje-mesto, recitatorji osnovne šole Karel Destovnik Kajuh in delavska godba Zarja Šoštanj.
Prireditve
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje
Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje petkov večer, na katerem bo koncertiral Moški pevski zbor -»Kajuh« iz Velenja. Dirigent bo Zmago Frankovič.
V razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje je odprta pregledna razstava slik in grafik Franceta Miheliča. Nekaj grafičnih listov je še naprodaj.
Tiskarna Velenje
Za tesnejše sodelovanje
Pred nedavnim so delovno organizacijo Tiskarna Velenje obiskali predstavniki češke tovarne za izdelavo tiskarskih strojev ADAC ADAMOV in s tem uresničili staro željo velenjskih grafičnih delavcev, ki pri svojem delu uporabljajo njihove tiskarske stroje.
Največ pozornosti so naši delavci iz Tiskarne v razpravi namenili preskrbi rezervnih delov. Pri tem so poudarili, da si v strojnem parku, ki obsega devet tiskarskih strojev in tri nože za rezanje papirja, ne morejo privoščiti pomanjkljive dobave rezervnih delov, saj so njihovi poslovni rezultati odvisni prav od teh strojev, ki predstavljajo skoraj vso njihovo proizvodno zmogljivost.
Predstavniki češke tovarne so menili, da za primanjkovanje rezervnih delov niso krivi le proizvajalci, ampak tudi naše beograjsko predstavništvo »Balkanija«, ki je edini uvoznik teh strojev in nadomestnih delov za našo državo. V lanskem letu se je sicer prodaja na našem tržišču nekoliko zmanjšala, vendar to pripisujejo stabilizacijskim prizadevanjem- naše države pri menjavi na zunanjetrgovinskem področju. Kot so zatrdili, ta prizadevanja ne smejo bistveno vplivati na zagotavljanje manjkajočih rezervnih delov. Prvi del pogovorov so sklenili s tem, da mora Tiskarna izdelati seznam tistih rezervnih delov, ki jih je
potrebno najpogosteje zamenjati in spisek poslati beograjskemu uvozniku. Predstavniki češke tovarne za izdelavo tiskarskih strojev pa so se obvezali, da bodo dele poslali takoj, ko bodo prejeli naročilo.
V drugem delu pogovora so se naši grafični delavci zanimali za nakup še aveh tiskarskih strojev, kijih bodo po zagotovilih proizvajalcev dobili v prvi
polovici letošnjega leta. Ob koncu pogovora so delavci Tiskarne predlagali svojim gostom, da bi sodelovanje razširili tudi na raziskovalno področje. Po razgovoru so gostitelji češkim obiskovalcem razkazali proizvodne prostore Tiskarne, nato pa so si gostje z zanimanjem ogledali še naše mesto.
-bo-
Med ogledom poteka proizvodnje v knjigoveznici tiskarne
Likovni svet otrok
Kajuhova šola likovno stičišče
V prostorih osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj so preteklo soboto slovesno odprli pod pokroviteljstvom Pionirskega lista tradicionalno — tokrat že trinajsto razstavo likovni svet otrok. Slovesne otvoritve so se poleg predstavnikov-likovnih pedagogov in učencev skoraj iz vseh 80 šol, ki sodelujejo s svojimi izdelki na razstavi, udeležili mnogi gostje, med njimi tudi pisateljica Mica Mihelič. slikar France Mihe-lič, predstavniki Pionirskega lista. Zavoda za šolstvo Celje, občinske izobraževalne skupnosti Velenje, zveze kulturnih organizacij Velenje in krajevne skupnosti Šoštanj.
Vse razstavljalce in druge goste je najprej pozdravil predsednik odbora pionirskega odreda na šoli učenec Jože Katanec, o pomenu te vsakoletne razstave pa je nato spregovoril predsednik komisije za izbor del za razstavo aicadejnski slikar Peter Krivec it Maribora. Med drugim je dejal, da- se šola Karel Destovnik Kajuh vsako leto znova potrjuje kot likovno stičišče zelo pestrih in izvirnih likovnih iskanj v risbi, grafiki, barvni in plastičnih oblikah vsega slovenskega prostora. »Zavedamo se vloge likovne vzgoje, njene kulturne in praktične vrednosti, zato je prav, da usmerjamo v
to delo vse šole, likovne pedagoge in vse mlade«, je posebej dejal profesor Peter Krivec.
Štiričlanska komisija je z enakovrednimi	nagradami
nagradila pet šol, med njimi tudi osnovno šolo Veljka Vlahoviča Velenje — likovni pedagog Tone Skok.
Vsem šolam in likovnim pedagogom pa so za dolgoletno sodelovanje podelili zlata, srebrna in bronasta Kajuhova priznanja.
Ob koncu so predlagali, da bi prihodnje leto ustvarjali učenci na temo »Prosti čas.«
S. V.
Pridobiti kar največ mladih varčevalcev
Folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki
niugoslovanska alpinistična odprava Lhotse 81
I I I I I I I
I
I
I
I I I I I I
I
k sevi
L
Nevarna južna stena
Vrnitev
Ob boku leta se prikaže mogočna veriga gorstva, ki sem ga pred dvema letoma že drugič zapustil. Divji, nekoristni svet kipi pod nami in nas vabi, da se mu z veliko hitrostjo približujemo.
Piše: Ivč Kotnik
Lhotse, 8511 metrov visoki vrh, naš cilj, je nekje med temi številnimi konicami. Le kdo bi vedel koliko jih je? Njegova mogočna južna stena je za nas uganka, ki jo hočemo na vsak način rešiti v teh dveh mesecih, kolikor so nam jih Napalci dali na razpolago.
Sedaj sem nad koncem sveta, a že čez nekaj trenutkov se bo letalo spustilo na 1400 metrov visoko letališče v Kathmanduju in tu se bo zgodba, ki se imenuje Lhotse 81 začela.
Do sedaj nam vse čudovito teče, če seveda pozabimo na hudo finančno stisko. O tem pa rajši kdaj drugič! V torek, 10, marca zjutraj smo iz Zagreba poleteli v Frank furt in od tam popoldan v Delhi, kamor smo prileteli v sredo zgodaj zjutraj. Ob 8.00 smo že odleteli v Nepal in v Kathmanduju smo približno ob 11.00. Divji tempo, če seveda sodim po prejšnjih odpravah.
Prvi dnevi v Kathmanduju so posvečeni formalnostim oziroma nepalski birokraciji, ki je letos tudi čudovito umirjena. Tako v petek zjutraj že odleti prva skupina desetih fantov v 12 dni oddaljeno Lhuklo. Marko Štremfelj pa je odšel na pot že nekaj dni pred nami, tako da je sedaj že v bazi, kjer z domačini pripravlja vse potrebno za prihod ,,sahibov".
Nepalci, predvsem pa Šerpe, ki poznajo južno steno Lhotseja, se samo smejejo, ko zvedo, kam smo namenjeni. To pri njih pomeni, da jih je strah. Tistih Serp, ki gredo z nami, še ne poznam. Pravijo, da jih je 10 z Everesta. Tam pa smo imeli čudovite fante, tako da se nam s te strani ni kaj bati.
Ostalo moštvo odide na pot v ponedeljek, 16. marca; Ce nas bo Seveda še vedno spremljala sreča. Kahtmandu je še vedno tak,
kot je bil pred dvema letoma. Le cene so malo ,,navili" ker je pač vedno več turistov, tudi tistih, ki hodijo sem kadit travo. Tako tudi mene domačini na ulici kar naprej sprašujejo, če bi rad hašiš. Malce premišljujem, če sem res podoben ,,hašišarjem", kaj bo šele potem ob vrnitvi z gore, ko bom res popolnoma zaraščen!
Skrivnostna južna stena Lhotseja, Japonci so rabili polna dva meseca, da so dosegli višino 7500 metrov in potem so se lahko le še obrnili, saj so naleteli na nerešljive težave. Nad njimi je tako ostalo še 1000 metrov neznanega sveta. Pa kljub vsemu so
bili od vseh, ki so se preizkušali s to steno, najvišje. Sange Serpa, ki je bil z Japonci v steni, pravi, da je pihal tako močan veter, da so bili v šotorih privezani, kajti zgodilo se je, da je veter šotore dobesedno odnesel. Tak veter mi poznamo že z Makaluja in Everesta. Rešitev bodo spet snežne luknjice, če jih bomo seveda lahko naredili. Razmišljanja prizadevanja, vsi pa smo nestrpni in komaj čakamo, da se najdemo iz ,,oči v oči" s tmi skrivnostmi.
Upam pa,
več.
da jih v maju ne bo
Južna stena Lhotseja. S številkami so označena važna mesta v steni. S teh mest bomo preko radijskih valov pošiljali tudi sporočila v domovino." (I. K.)
I I I I
I S I
I I
I
I
I I I I I
I
J
Pripravljajo samostojni večer
V prosvetnem društvu Šmartno ob Paki razvija eno od dejavnosti tudi folklorna skupina Oljka. Čeprav je zaradi sodobnega načina življenja, ki nam ga prinašajo filmi, radio, televizija idr., šla marsikatera lepa slovenska šega močno v pozabo, pa lahko trdimo, da se danes ljudje, zlasti mladi, spet radi vračajo k starim običajem in značilnostim svojega kraja. Za šmarško folklorno skupino lahko upravičeno rečemo, da skrbno ohranja že skoraj pozabljene navade Šmartna ter okolice in da dobro opravlja svoje poslanstvo.
Skupina šteje od 25 do 30 plesalcev in plesalk. Ustanovljena je bila pred približno sedmimi leti na pobudo krajanov. »Manjša folklorna skupina je delovala najprej v osnovni šoli. Vendar je bila želja krajanov, da bi tudi oni plesali, zelo močna. Zato sem odšla na seminar v Ljubljano in tako je skupina z delom pričela,« nam je o začetkih delovanja pripovedovala mentorica EMA GORŠEK.. Skupaj s profesorjem Ravnikarjem sta se po končanem seminarju lotila iskanja in raziskovanja starih običajev kraja, plesov, pesmi, kmečka opravila in še in še. Delo ni bilo niti malo enostavno in lahko. Največ so jima pomagali najstarejši krajani Šmartnega ob Paki, ki so se spominjali res najbolj značilnih starih šeg in navad kraja. Zbrala sta precej materiala, ki gaje nato Ema dobro obdelala. Z iskanjem ple-
savk in plesalcev ni bilo težav, saj so bile želje in volja še kako trdne. Približno eno leto so člani šmarške folklorne skupine Oljka porabili, da so se popolnoma »ujeli. »Skupina je izvirna, raznolika in se prav v tem razlikuje od ostalih. Namen folklorne skupine je ohranjanje tradicij Šmartna, pri prikazovanju teh na odru pa stremimo za tem, da ostanemo čimbolj izvirni, nepokvarjeni. To je naše osnovno vodilo. Mislim, da veliko pomeni, če mladi radi sodelujejo in nastopajo v takih skupinah, saj folklorna skupina s svojimi nastopi predstavlja kraj, njegove ljudi, njihov način oblačenja, govorico, delo, pesmi in plese. Prav je, da zvedo kaj o tem tudi naši otroci«, je poudarila mentorica Ema Goršek.
Začetki so vedno težki in tako je bilo tudi pri folklorni skupini Oljka. Dve leti so plesalci in plesalke samo vadili, pozimi v telovadnici osnovne šole, v poletnih mesecih pa so koristili kulturni dom. Ko so se naučili že nekaj plesov in starih običajev, so pričeli z gostovanji. Nekako pred tremi leti so naštudirali danes svoio najbolj znano Mlačvo. kmečki običaj izpred 50 let. Vmes so se naučili še plesati venček ter običaja vlečenje klade za pusta, ob otvoritvi Šaleške magistrale pa so se širšemu krogu ljudi predstavili s šran-go.
»Člani skupine so zelo delavni, imajo veliko volje, radi žrtvujejo svoj prosti čas za vaje. Rezultat vsega tega pa so vabila za nastope, pohvale in priznanja,« je dejala Ema Goršek. Daleč največ uspeha do sedaj je fo-klorna skupina dosegla z Mlačvo. Takole je o pripravah na odrsko izvedbo
pripovedovala režiserka KARLA PODVRATNIK« Z Mlačvo smo najprej predstavili pred tremi leti domačem občinstvu. Sprejeta je bila zelo dobro, zato smo se odločili, da bomo z njo nastopiiilše kje drugje. Zaradi objektivnih razlogov so vsi naši načrti padli v vodo. Delo skupine je nekoliko zastalo. Po dveh letih pa nas je vabilo na leden folklore ob občinskem prazniku znova spodbudilo. Do sedaj smo imeli z Mlačvo deset predstav po krajevnih skupnostih naše občine, gostovali pa smo tudi že izven teh meja. Nastopamo največkrat dvakrat na dan, saj so stroški prevoza zelo visoki. Vsepovsod nas je občinstvo z navdušenjem sprejelo in nas nagradilo z dolgim ploskanjem. Med predstavo igra z nami vsa dvorana, saj so rekviziti, govorica nastopajočih, običaj sam zelo izvirni. Mlačva je prirejena v treh dejanjih. prikazuje pa delo mlatičev in mlatic od svita do poznega večera.« Seveda moramo zapisati še to, da skoraj ni prireditve ah proslave, kjerne bi nastopila s spletom plesov tudi folklorna skupina Oljka. Za nastope je treba biti primerno oblečen. In ta skupina je. Denar za nakup pražnje kmečke noše. značilne za Šmartno in okolico je dalo prosvetno društvo, nekaj pa so prispevali plesalci sami. Pred dobrimi tremi leti so pričeli člani skupine z zbiranjem starin, vendar niso imeli 'dovolj sredstev niti primernega prostora. Za razstavo so si predmete le sposodili, akcijo pa opustili.
In kakšni so načrti skupine? Do jeseni bi radi naštudirali kmečko ohcet, prejo, podoknico in se nautili nekaj novih plesov. Seveda ne bodo ostali le pri tem, pač pa se bodo pripravljali na samostojni večer. Smarškim folklori-stom volje in dela ne manjka, zato smo prepričani, da nam bodo v jeseni pokazali še nekaj nam nepoznanih šeg in navad Šmartna ter okolice.
Skupina Oljka na enem od nastopov
Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv
2
Piše: Renata Natek
Vse
zgradbe so iz rumenega kamna in nad glavnim vhodom je 12 velikih afriških figur, ki predstavljajo vsa glavna kenijska plemena. Takoj ko prestopite prag vhodnih vrat, ste v Long gallery (dolgi galeriji) in pred vami se razpre zgodovina Kenije, ki je upodobljena na 50 tapiserijah, delo afriških žena. V tem prostoru so razstavljene od 1968 leta in imajo pomembno vrednost prebivalcev Kenije. V zgradbi parlamenta je našla dom le ena politična stranka K. A. N. U. (Kenya Afričan National Union), ki ima 158 stalnih članov in 12 posebej izvoljenih. Volilno pravico imajo vsi prebivalci, stari nad 18 let. Kot večina afriških držav, je tudi Kenija doživela mnoga težka obdobja skozi zgodovino. Labodji spev pa si je ustvarila v letih 1963 in 1964, ko se osvobodi britanskega jarma in 1964 postane republika. Kenyatta, ki je v tem obdobju ministrski predsednik, postane uradno prvi predsednik, ki ga volijo vsakih 5 let.
Urin kazalec je hitel svojim potem in vedela sem, da se bom morala vrniti, čeprav si še nisem vsega ogledala. Tudi moj fotoaparat, ki je bil sicer sposojen in je prestal ognjeni krst, si je zaželel počitka. Na zemljo se je spustil mrak, postalo mi je precej neprijetno, tako mi je edini cilj — vrniti se v hotel. Pomislila sem, da če bom nadaljevala v tem tempu prihodnjih nekaj tednov, bom rabila po vrnitvi nekaj dni počitka, kar pa je danih pogojih nemogoče. Zgrudim se na prvo možno ležišče in v hipu pozabim, da so poleg prijatelji... moja utrujenost pre-
maga moje želje, da bi ostala budna.
Naslednje jutro se prebudim strašansko utrujena in počutila sem se porazno. Ali bom šele zdaj okusila vse te temperaturne spremembe? Bilo mi je resnično neznosno in želela sem domov.
Še včeraj sem bila na temperaturi —8 stpinj C, kot je kazalo živo srebro v naši dolini in danes se prebudim pri +30 stopinjah C, vedela pa sem da se na obalah Indijskega oceana povzpne na 40—45 stopinj C. Spreletela me je bojazen, da ne bom mogla dihati in moja prva misel je veljala domu in vrnitvi, kar pa vsaj ta trenutek ni mogoče. Vseeno pa sem ostala v mislih z mojimi doma in zavrtela telefonsko številko, da se jim javim in sporočim, da sem prišla srečno in začela svojo pot po Keniji. Ko sem odložila slušalko, sem sama sebi rekla, kako je mogoče, da tako daleč proč slišiš domač glas... In kaj bi brez tehnike in razvoja?!
/vtrika me je pozneje z vsakim dnem bolj prevzemala in kljub žalosti, ko sem odložila slušalko, sem vedela, da ne smem preveč misliti na dom.... Tudi misel, da bom stopila v leto 1981 sama, tako daleč proč od svojih, je bila zelo boleča. Vendar tudi to je življenje in Nairobi me je že vabil in prosil, naj si ga ogledam. Začela pa sem potem po mestu tam, kjer sem ga včeraj končala. V sklop konferenčnega centra, prav ob robu parka v katerem je parlament, najdete tudi poslednji dom prvega predsednika in duhovnega očeta in vodjo Kenije, ki pomeni Kenijcem toliko, kot pomeni nam tovariš Tito. Njegova grobnica me spominja na hišo cvetja, le
vstop je prepovedan. Vendar pa se ljudje zbirajo pred glavnim vhodom in s tem izkazujejo zahvalnost svojemu velikemu idolu, ki jih je popeljal v svobodo.
Dodobra sem si ogledala center in nadaljevala pot po glavni ulici, ki prav tako nosi ime prvega predsednika in se nadaljuje proti srcu Nairo-bija. Tu najdete vse velike hotele, na stotine raznovrstnih restavracij, trgovinic in stojnic, kjer je moč za nekaj drobiža kupiti spominek, masko ali figuroafriškihživali, kipa so več ali manj precej komercializi-
rane in v njih ne najdete več tipičnega afriškega rezbarjenja. Tukaj je nastanjenih večina svetovnih firm, ki uspešno prodajajo svoje izdelke Keniji. Odkrila sem tudi enega redkih spomenikov, ki je posvečen vojnim žrtvam, da pa je temu res tako, vam pove napis: ,,Padlim žrtvam 1914/1918—1939/1945". V tem delu Nairobija se bohoti ena največjih knjižnic glavnega mesta ,,Mclli-llan spominska knjižnica", ki je bila zgrajena 1929—31. Spominja na trafalgarski trg v Londonu, in vsebuje 120.000 knjižnih enot, kar
vsaj za naše razmere ni veliko. Skoraj pa sem pozabila omeniti, da je moč videti v centru eno najlepših džamij v Keniji. Zgrajena je bila 1925 in 1933 in pravijo, da je to model džamije v arabskem slogu, ki se pojavlja še v mnogih mestih širom Kenije.
Dovolj časa sem posvetila temu delu mesta in čeprav je bilo še mnogo stvari vredno ogleda, sem hitela naprej proti Univerzitetnemu trgu, kjer me je pozdravila vsaj meni zelo znana skulptura Jajnikovega vodnjaka, delo našega Foita. Pristala
sem pred vzhodno afriško univerzo, od 1970 imenovano Univerzo Nairobi. Za hipmi je zastal dih, mar je res mogoče, da stojim pred to impozantno skulpturo, ki jo je ustvaril prof. Foit, tik preden je prišel v Jugoslavijo in podaril vso svojo znamenito afriško zbirko mestu Velenju. Skulptura je našla mesto med univerzitetnimi zgradbami v parku s pogledom na Kenijski kulturni center in Državno gledališče. Kulturni center je zgrajen 1960 leta in v njem najdejo danes dom mnoge kulturne organizacije in ustanove, v neposredni bližini je še gledališče, kjer v foerju najdete napis, ki vam pove, da se lahko Kenij-ci pobahajo, češ da so nekaj originalnih kamnov Shakespearove rojstne hiše vgradili v ta teater. Prav tako vas napis seznani, da so iz Stratforda prinesli rastlinje, ki še danes raste okoli tega hrama umetnosti.
V mestu najdete še druge znamenitosti, ki dajejo poseben čas prestolnici. Zdi se, kot da bi hoteli ke-nijci pokazati vse na enem mestu in popraviti, karjebilozamujenoskozi desetletja. Zrasli so parki, ogledate si lahko muzeje, greste v kino ali v restavracijo — skratka, dani so vam vsi pogoji, da se ne boste dolgočasili in da vam ostane Nairobi v lepem spominu.
Prav tako se vse gospodarske poti stekajo v glavno mesto, od velikih licenčnih tovarn, do najenostavnejših delavnic. Glavni mecen kenijskega gospodarstva so ZDA, ki so tukaj našle precej ugodne možnosti za prodajo svojih izdelkov.
Dalje prihodnjič
Skupnost otroškega varstva Velenje
Vsa skrb pridobivanju novih mest
V	četrtek so se sešli na 28. seji člani izvršnega odbora občinske skupnosti otroškega varstva, na kateri so največ pozornosti namenili srednjeročnim načrtom te skupnosti.
V	srednjeročne smernice je skupnost zapisala predvsem tri pomembne naloge s tega področja. Največ pozornosti bo namenila zagotovitvi in razširitvi celotne družbene skrbi za otroka v času od rojstva do vstopa v osnovno šolo in to v povezani ter medsebojni odvisnosti posameznih oblik družbenega varstva. S pospeševanjem premišljenih oblik vzgojnovarstvene dejavnosti bo skupnost postopno izenačevala pogoje za razvoj in življenje vseh otrok. Družinam, v katerih so dohodki na družinskega člana na mesec manjši od ugotovljenih življenjskih stroškov za otroka, dogovorjenih v skupnosti socialnega varstva, bo zagotavljala minimalne denarne pomoči otrokom. Precej skrbi bo v srednjeročnem obdobju namenila pridobivanju novih mest v vzgojnovarstvenih zavodih za namene dnevnega varstva. Za vseko leto srednjeročnega obdobja načrtuje skupnost 2,5 odstotka večje število otrok zajetih v vzgojno varstveno dejavnost ali 325
na novo vključenih otrok. Za izvedbo tega programa bo otroško varstvo do leta 1985 dokončalo že v letu 1979 pričelo gradnjo jasli v Velenju za 168 o'trok v starosti od 8 mesecev do 7 leta. Zgradila bo vrtec v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki za 60 novo vpisanih otrok in za 40 otrok, ki so sedaj vključeni v dva oddelka v poslopju šole, v krajevni skupnosti Šalek—Gorica bo skupnost zgradila vrtec za 160 otrok v starosti od 8 mesecev do 7 ieta ter sofinancirala ureciitev posameznih oddelkov v krajevnih skupnostih Gaberke, Šentilj in Florjan—Skorno. V petih letih naj bi bi-lo za dnevno varstvo zgrajenih 14 oddelkov. Prav tako bo skupnost izvajala za vse otroke, ki niso vključeni v redne oddelke vzgojnovarstvenih zavodov, skrajšano pripravo otrok na šolo. Trajala bo 120 ur v vsakem letu srednjeročnega obdobja, zanjo pa je namenila 1.549.000 dinarjev. Za petletne otroke, ki niso vključeni v redne oddelke VVZ, bo pripravila skupnost vsako leto 80 urni vzgojni program. S 120 urno skrajšano pripravo otrok na šolo in 80 urnim programom za petletne otroke bodo vsakemu predšolskemu otroku izven vzgojnovarstvenega
zavoda nudili še 200 ur vzgojnega programa in tako prispevali svoj delež k izenačevanju pogojev za razvoj vseh otrok. V sodelovanju s strokovnjaki v zdravstvenih in socialnih službah bodovključevali v razvojni oddelek še otroke, motene v razvoju. Skupnost otroškega varstva bo v obdobju 1981—85 še naprej razvijala družinsko varstvo in vsako leto poskušala na novo pridobiti po eno varuhinjo. Ostale dejavnosti skupnosti pa bodo še urejanje otroških igrišč, skrbeli bodo za zdravo prehrano predšolskih in šolskih otrok ter subvencioniranje cen šolske prehrane, ugotavljali sredstva za materialno osnovo za delo vzgojnovarstvenih zavodov v izjemnih pogojih, nekaj pozornosti pa bo skupnost namenila izobraževanju kadrov za potrebe vzgojnovarstvenih zavodov.
V tem letu je skupnost morala prevzeti na svoje rame še težko in odgovorno nalogo, dodeljevanje nadomestil za osebne dohodke v času porodniškega dopusta, skrbela pa bo tudi za zaščito družin z nižjimi dohodki, in sicer z dodeljevanjem denarnih pomoči (otroški dodatek)
T. P.
Osnovna organizacija ZSMS Plešivec
Pozornost delovnim akcijam in izobraževanju
V krajevni skupnosti Plešivec je med tamkajšnjimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi dokaj prizadevna mladinska organizacija.
Poleg uresničevanja lastnih nalog so mladinci v minulem letu krepko pomagali pri izvedbi akcij krajevne skupnosti, društev in organizacij. Tako so sodelovali pri pripravi že tradicionalnega kmečkega praznika in srečanju narodnozabavnih ansamblov, svoj delež so prispevali pri srečanju mladine celjske regije, ki pa ni najbolje uspelo. Prizadevni ple-šivski mladinci so se potrudili tudi ob pomembnejših kulturnih praznikih, za katere so pripravili krajše programe, krepko pa so zavihali rokave in prijeli za delo na treh delovnih akcijah, in sicer so urejali ceste, dvakrat pa so kopali jame za telefonske drogove. »V našo osnovno organizacijo so vključeni predvsem kmečki fantje in dekleta, zato je. vsako načrtovano akcijo kaj težko dobro opraviti. Največkrat izkoristimo proste sobote in nedelje. Ob večjih akcijah in prireditvah poprimemo za delo prav vsi,« je povedal predsednik osnovne organizacije ZSMS Jože Kotnik.
Ker je bila njihova dejavnost pestra in obsežna, so se vključili v tekmovanje Naš klub in bili še kar uspešni. Naštudirali pa so tudi eno odrsko delo, in sicer Glavni dobitek ter z njim sodelovali v Naši besedi. Dela jim resnično ni zmanjkalo. Če pa k vsemu temu dodamo še gostovanja, ki so jih plešivski mladinci pripravili z igro v sosednjih krajevnih skupnostih, je mera še bolj polna. Ena od večjih prostovoljnih akcij je bila urejanje športnega igrišča, da bi lahko prizadevno sodelovali še na
športnih tekmovanjih v naši občini. Čeprav jim te dejavnosti tudi sedaj ne manjka, so prepričani, da bo ta še bolje zaživela, ko bo nared večnamensko igrišče. Pozabiti ne
m
Jože Kotnik
smemo še na akcije, ki jih je mladincem naložila občinska konferenca ZSMS«. Da smo v preteklem letu uspeli uresničiti skoraj vse načrtovane naloge, se moramo zahvaliti sode(pvanju z našo podružnično šolo in vsemi družbenopolitičnimi dejavniki krajevne skupnosti Plešivec. Z vsemi nas vežejo tesni stiki, še najbolje s prosvetnim društvom in borci. Vsa leta do sedaj smo pogrešali tesnejšega sodelovanja z občinsko konferenco ZSMS, vendar se je to v zadnjem času le izboljšalo«, je poudaril Jože Kotnik.	*
Delovni program si 55 plešiv-skih mladincev, kolikor jih je vključenih vosnovnoorganizacijo
sestavijo za pol leta naprej. Načrtovane naloge porazdelijo po mesecih. Sicer pa za svojo dejavnost nimajo na voljo veliko denarja. Za sestanke morajo člani osnovne organizacije ZSMS Plešivec največkrat koristiti prostore podružnične šole, ki za klubske dejavnosti niso najbolj primerni. Težav je še več. Med njimi jih pesti tudi velika razdrobljenost, ki se pri njihovi dejavnosti še kako pozna. Pa kljub temu so pripravili tudi za to leto obsežen in pester program. V tem letu nameravajo urediti do konca športno igrišče, pripravili bodo dve delovni akciji, in sicer bodo pomagali pri napeljavi telefonskega omrežja in sodelovali pri očiščevalni akciji. Na skrbi imajo ureditev okolica spomenika *ha Fergunovem vrhu in Grmadi. Ob 8. marcu so pripravili za kra-janke proslavo, svoj delež, pa nameravajo prispevati še pri organizaciji kmečkega praznika in srečanju narodnozabavnih ansamblov. Ob 25. maju pa bodo sprejeli v svoje vrste nove člane. Toda to še ni vse. Po svojih močeh bodo pomagali pri uresničevanju nalog krajevne skupnosti in se vključili v akcije organizacij ter društev. Precej pozornosti bodo v tem letu namenili izobraževanju članov, udeležili pa se bodo vseh športnih tekmovanj v naši občini. Če pa jim bo ostalo še kaj prostega časa. bodo poskušali pripraviti še kakšno odrsko delo.
• »Naši uspehi bodo v prihodnje ' zagotovo še večji, saj je v srednjeročnih smernicah razvoja krajevne skupnosti Plešivec načrtovana izgradnja doma družbenopolitičnih organizacij, v katerem bomo našli svoj prostor tudi mi«, je končal pogovor Jože Kotnik.
ZK0 Velenje - literarni odbor
Člani literarnega odbora Dri Zvezi kulturnih organiza-
Izdali literarno revijo Hotenje
cij občine Velenje so pretekli petek v Velenju predstavili svojo prvo številko literarnega glasila HOTENJE. V to delo je bilo vloženo veliko ljubiteljske vneme in mladi avtorji Zdenka Gajser, Dušan Brešar Rozika Čanč. Boris Kumer in
Boris Salobir„.so ustvarili dokaj kvalitetno revijo ali kot je zapisal v brzojavki pesnik France Forstnerič iz Maribora, ki so ga tudi povabili na ta
slovesen trenutek, vendar se je opravičil, ker je bil službeno zadržan: Vaša revija ni na poprečni slovenski ravni. Ko jo ocenjujem, moram reči, da je dosegla visoko raven.«
Mladi literati — pesniki so v
svoji izpovedi ostali zvesti naši zemlji, obsojajo svet sebičnosti. sovraštva ...
Izid nove literarne revije, ki jo lahko dobimo tudi v velenjski knjigarni, ni le pomemben dogodek za člane literarnega odbora zveze kulturnih organizacij, ampak za celotno
občino, saj je to prva tovrstna revija doslej. Med pogovorom, ki se gaje udeležila tudi predstavnica republiške zveze. pa so člani odbora dejali, da si bodo prizadevali, da bi odslej izšli dve literarni reviji na leto; tako se bodo potrudili, da bodo do konca leta izdali še eno. K sodelovanju pa vabijo tudi druge literate.
Na seji so bili tudi predstavniki iz republike, Zagreba in drugi
Društvo energetikov Šoštanj
Pozornost dopolnilnemu izobraževanju
Predzadnjo soboto v prejšnjem mesecu so se zbrali člani društva energetikov na 13. redni seji skupščine in skupno s predstavniki Zveze energetikov Slovenije in pobratenega Društva energetikov Zagreb pregledali in kritično ocenili delo društva v preteklem mandatnem obdobju.
Po poročilih predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je bila obširna razprava. Predvsem so razpravljali o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju energetikov, ki naj bi postalo, poglavitna naloga šoštanjskega društva energetikov.
Najsvečanejšidel skupščine pa so bile podelitve priznanj in plaket. Tako so za uspešno sodelovanje pri delu energetikov na področju izobraževanja, za zasluge pri poglabljanju prijateljskih stikov in utrjevanju medsebojnih odnosov med pobratgiima društvoma Zagreba in Šoštanja izročili častno diplomo Društvo Energetika Zagreb. Priznanje za vložen trud in prizadevnost pri izvajanju skupnih nalog s ciljem za nadaljnje plodno sodeovanje
pa so prejeli Rudolf Topolšek, predsednik poslovodne komisije, Jure Nikolac, predsednik skupnosti energetikov Zagreb ter Josip Nasič, predsednik Društva energetikov Zagreb. Celotni odbor zagrebškega društva so šo-štanjski energetiki sprejeli za častne člane in jim izročili članske izkaznice.
Ker je letošnja skupščina potekala v jubilejnem letu (25-le-tnica obstoja društva energetikov Šoštanj), so ob tej priložnosti podelili 23 spominskih plaket. Njihovi dobitniki so bili predvsem ustanovni člani energetikov in tisti, ki so v teh letih društvu največ pomagali in prizadevno sodelovali pri izobraževanju strokovnih kadrov, in sicer v obliki predavanj, tečajev in podobno. Na skupščini so spregovorili tudi tehnični vodja šoštanjskih termoelektrarn Franc Slavič ter pohvalil dosedanje delo društva, predvsem njihovo skrb za dopolnilno izobraževanje strokovnih delavcev in jim tudi v prihodnje zaželel kar največ delovnih uspehov. Za izredno priza-
devno delo sta člane društva pohvalila tudi predstavnika Zveze energetikov Slovenije in Zagrebškega društva, ki so se zavzeli za še tesnejše navezovanje stikov in izmenjavo izkušenj.
Predsednik društva energetikov Šoštanj Franc Rogan je spregovoril o samem društvu. V svojih vrstah ima društvo največ delavcev elektrarne in tovarne usnja Šoštanj, in sicer delavce različnih strok in poklicev. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1956, število članstva pa se je povečalo od prvotnih 18 na 185. Najpomembnejša naloga v njihovem delovnem programu je izobraževanje in izpopolnjevanje članov in tudi ostalih, ki delajo na energetsko proizvodnih napravah v elektrarni ter drugod. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti še tesnega sodelovanja z ostalimi tovrstnimi društvi v Sloveniji ter vključevanja članov še na ostalih področjih družbenopolitičnega življenja v šoštanjskih termoelektrarnah, krajevni skupnosti, v Zvezi energetikov Slovenije in Jugoslavije.
© emonin kotiček
V Trgovski hiši Maximarket so dokončno uredili oddelek sanitarne keramike v druaem nadstropju
Sodobna trgovska ponudba vabi kupca
Od načina, kako trgovina ponudi blago kupcem, je veliko odvisno, kakšen bo njihov odziv. 10-letna praksa Trgovske hiše Maximarket je to v preteklosti že dokazala. Trgovska -ponudba pa se vsakodnevno prilagaja potrebam in zahtevam kupcev. Ena izmed prednosti je prav gotovo dokončno urejen oddelek sanitarne keramike, ki kupcu na enem mestu v enam nadstropju omogoča preglednost in izbiro. Kupljeno blago pa delavci Maximarketa kupcu naložijo v avtomobil v posebnem nakladalnem prostoru (vhod iz Erjavčeve ulice).
V drugem nadstropju (Etaža D) so na oddelku sanitarne keramike uredili 3 kompletne kopalnice v različnih barvah, da si bodo lahko kupci lažje predstavljali ureditev in, da si bodo lahko tudi lažje izmerili posamezne elemente kako se ujemajo s prostorom, ki ga imajo na razpolago in, ki ga želijo opremiti.
Kupci lahko kupijo različne stenske in talne keramične ploščice, litoželezne kopalne kadi v različnih barvah in dimenzijah, keramične umivalnike, bideje in VW školjke v različnih barvah. Vsi trije elementi so kompletirani v glavnem po garniturah v istih barvah.
Kot dodatno opremo pa je možno kupiti še ogledala in ogledalne omarice različnih velikosti, drobno kopališko opremo in galanterijo ter mešalne baterije (pipe) za umivalnike, kadi in bideje.
Prav tako v drugem nadstropju v Trgovski hiši Maximarket lahko kupite še talne kopalniške obloge na oddelku talnih oblog in dekorativi«ga blaga.
Za vse, ki na novo opremljate stanovanje ali pa ga preurejate, ne bo odveč, da si vzamete malo več časa in si pogledate ponudbo še na drugih oddelkih v drugem nadstropju. Na oddelku bele tehnike imajo na primer nerjaveča eno ali dvo delna korita z ali brez odcejal-nika v samostojni izvedbi ali pa z
omarico. Lahko izbirate tudi med različnimi velikosti bojlerjev za kuhinje in kopalnice.
Če ste se odločili, da boste napeljali v svoji hiši centralno ogrevanje boste lahko v drugem nadstropju v Maximarketu kupili tudi kotle za centralno kurjavo z ali brez bojlerjev na trda goriva, kurilno olje in plin. Prav tako lahko kupite oljne in plinske gorilnike.
Ob današnji energetski krizi bi bilo prav, da bi bili pozorni na vse vrste prihrankov na gorivu. Ena izmed naprav, ki občutno povečuje prihranek, je tudi avtomatska stikalna ura, ki sama po potrebi vklaplja gorilnik glede na zunanjo in sodobno temperaturo.
Našli boste tudi vse vrste ročnega in električnega orodja. Prav posebno zanimivi so električni varil-
ni aparati za domačo uporabo in manjšo obrt (od 60—180 A). Zanimivo je, da lahko s to napravo polnite tudi avtomobilske akumulatorje.
Že od nekdaj sem rad zbiral zanimivosti za Emonin kotiček v Maximarketu. Lahko trdim, daje letos napravljen bistven premik v kompletiranju ponudbe. Vedeti moramo, da obnova posameznih etaž traja že nekaj časa. Te dni pa je končana tudi druga etaža z novimi razporeditvami in kompletiranjem oddelka sanitarne keramike.
Prihodnji Emonin kotiček pa bo namenjen pomladno-poletniponud-bi v Maximarketu.
Prijetno nakupovanje vam želi
vaš
JANEZ DOLENJSKI
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA RO ,,BEOGRAD"
OBVEŠČA
cenjene stranke, da je TEHNIČNI SERVIS VELENJE prenehal obratovati 24. marca 1981. Naročila sprejema TEHNIČNI SERVIS CELJE, tel. 27-700.
Skupščina občine Velenje
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
dela in naloge
TAJNIKA SKUPNOSTI ZA CENE
v oddelku za gospodarstvo
|
Poleg splošnih pogojev, navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi.
ELEKTRONSKA INDUSTRIJA - RO ..BEOGRAD" Tehnični servis VELENJE
Foitova 2
OBJAVLJA
licitacijo osebnega avtomobila Zastava 750. Izklicna cena je 6.000,00 din.
Licitacija bo 7. aprila 1981 ob 15. uri.
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
V Velenju, Foitova 2 PRODAJAMO
poslovni prostor v velikosti 128 m2. Prostorje mogoče deliti na dva prostora in sicer v velikosti cca 58 in 70 m . Vrednost m2 je din 21.000,00. Lokal se lahko uporabi za mirno dejavnost. Interesenti naj se oglasijo pisno na naslov: REK Velenje — Kadrovsko splošni sektor, 63320 Velenje, Rudarska 6. Rok: do 15. aprila 1981.
gorenje!®©
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje	,
Tovarna gospodinjske opreme n. sol. o., Velenje Komisija za medsebojna razmerja DSSS, n. sol. o., Velenje
OGLAŠA
prosta dela in naloge
1.	GLAVNEGA RAČUNOVODJA
2.	RAČUNOVODJA
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati pod točko 1 in 2 izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri
2.	najmanj 3 leta oz. 5 let delovnih izkušenj na področju računovodskih poslov
3.	poižkusno delo v trajanju 75 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Gorenje TGO VELENJE, Kadrovski sek*or, 63320 Velenje.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku roka za prijavo.
DO ,,ERA" VELENJE TOZD MALOPRODAJA
OBJAVLJA
prosta opravila in delovne naloge
1.	OSKRBNIKA - KUHARJA (1 delavec)
2.	POMOČ PRI OSKRBI IN STREŽBA (1 delavec)
za določen čas — v času sezone za počitniški dom Piran.
3.	ČIŠČENJE v p. e. Mesnica Velenje — 4-urna zaposlitev za nedoločen čas.
Prijave sprejema kadrovska služba ,,ERA" Velenje, Kersni-kpva 1 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
Koledar
Šah
Petek, 3. april — Ljuba Sobota, 4. april — Izidor Nedelja, 5. april — Vinko Ponedeljek, 6. april — Viljem Torek, 7. april — Darko Sreda, 8. april — Albert Četrtek, 9. april — Tomaž
Mali oglasi
s
KVALIFICIRANO NATAKARICO ali s prakso sprejemem za nedoločen čas. Tel. 850-178, (v Velenju). Gostilna OBIRC, Kersnikova 3, Sevčnikar.
UGODNO PRODAM SPAČKA, letnik 1974, v voznem stanju
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
3.	4. dr. Zuber (dnevni), dr. Popovič (nočni)
4.	4.-5. 4. dr. Dovšak (dežurni), dr. Kopitar (pom. dežurni)
6. 4. dr. Zupančič (dnevni), dr. Lešnik (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
3.	4.-5. 4. dr. Stupar 6. 4.-7. 4. dr. Dovšak 8. 4.-9. 4. dr. Lazar
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
4.	4.-5. 4. dr. Ranko Bakulič,
Šercerjeva 13, Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
3. 4.-9. 4. Ivo Zagožen, dipl. vet.. Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Boris KRK. roj. 1958, elektrotehnik iz Skal in Melita CERKOVNIK, roj. 1962, prodajalka iz Hrastov ca; Stojan OŠTIR, roj. 1954, študent iz Logatca in Nadija VIDULIN, roj. 1954, inženir matematike iz Pule; Zdenko PLEŠE, roj. 1953, ekonomist iz Zalesine in Katarina BOkALIČ, roj. 1951, dipl. ekonomisMz Velenja; Alojzij J AMR A, roj. 1950, rudar iz Velenja in Anica KODRUN, roj. 1961, gospodinja iz Velenja. Smrti:
Jožefa VEITHASER, upokojenka iz Skal 8", stara 81 let; Alojz HLDOBREZNIK. inv. upokojence. iz Podkraja 4, star 51 let; Jožef MIRT. inv. upokojenec iz Skal SS. star 50 let
Najboljši Korpnik
Karateisti Velenja in Celovca so se pomerili v že tradicionalnem srečanju v borbah in katah. Dvoboj se je končal neodločeno 12:12. Najboljši je bil Korpnik iz Velenja, kije bil nepremagljiv tako v borbah kot v katah, razočaral pa je reprezentant Smajlovič.
Pokrovitelj uspelega, sedaj že tradicionalnega srečanja je bila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Prvenstvo slovenskih mest
Pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine V«.:-nie razpisuje šaleško šahovsko društvo Velenje, izvršni svet skupščine občine Velenje, Šahovska zveza Slovenije in regionalna šahovska zveza Celje prvenstvo članskih, mladinskih in ženskih reprezentanc slovenskih mest in krajev za leto 1981. Prvenstvo bo v Rdeči dvorani v Velenju v nedeljo 5. aprila ob 9. uri. zaključni del pa bo istega dne ob pol petih popoldne.
in komplet šipe za Fiat 850. Jože Poprask, Ljubija 101, Mozirie, tel. 830-051.
RTV SERVIS JOŽE RŽEK, Šlandrova 16 Velenje, (Pri zgornji Tržnici Era), obvešča cenjene stranke, da je servis odprt vsak dan od 8,— 1». ure in od 15.— 18. ure, ob nedeljah pa tudi od 10. — 12. ure.
KUPUJEM RAZNO RABLJENO notranjo stanovanjsko opremo. Zvone Korenjak, Ve-grad, Telefon 851-181. (Samo dopoldne)
SOBO ODDAM SLOVENSKEMU DEKLETU. Naslov v uredništvu.
PRODAM FIAT 750, letnik 1969, v voznem stanju in globok otroški voziček. Informacije od 6,—14. ure, razen sobote. Tel.
850-875.
PRODAM ZASTAVO 101 L letnik 1978. Informacije po tel. (063) 830-725 po 14. uri.
FANTOVSKO ŠPORTNO KOLO na 3 prestave ugodno prodam. (1980) Informacije po telefonu 852-087. (popoldne)
GRADBENO BARAKO in gradbeni material prodam. Tel.
851-357.
PRODAM 2500 m2 zemlje, lahko bi bila gradbena, gozd-—grmovje. Naslov v uredništvu.
PRODAM GS PALAČE, letnik 77. Vprašati Zdravstvena postaja Šoštanj
Košarka
Poraz v gosteh
Igralci šoštanjskeElektreso v 16. kolu slovenske košarkarske lige gostovali v Ljubljani in srečanje z domačo Ilirijo izgubili z rezultatom 86:75 (40:35). Gostje so v začetku drugega polčasa povedli s 45:44, vendar niso imeli zadosti moči, da bi vodstvo obdržali do konca srečanja. Koše za Elektro so dosegli Le-tonja 8, Gombovc 19, Hliš 14, Caj-ner II, Napotnik 4, Breznik 19.
V jutrišnjem srečanju bodo košarkarji Elektre na veliki preizkušnji, saj v njihovi telovadnici gostuje kraški Zidar, vodilna ekipa na lestvici. Tekma se bo začela ob 19.
Tudi delavci Surovine iz Šoštanja se to pomlad marljivo vključujejo v akcijo čiščenja okolja v krajevnih skupnostih. Preteklo soboto so odvažali skelete starih avtomobilov, odsluženih gospodinjskih strojev in drugo navlako iz krajevne skupnosti Gaberke. Tudi odpadni material je zelo dragocen, zato bodo s svojo akcijo nadaljevali in to verjetno že v soboto v krajevni skupnosti Skale.
RADIO VELENJE
IŠČEMO NOVE NAPOVEDOVALCE
Zaradi načrtovanega povečanja števila oddaj razpisuje RADIO VELENJE avdicijo za nove napovedoval-
Vse, ki jih zanima napovedovanje in imajo vsaj srednješolsko izobrazbo, primeren glas, nepreočitno narečje in posluh, se naj prijavijo pisno na uredništvo RADIA VELENJE, Velenje, Foitova 10, do ponedeljka 6. aprila.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starca očeta
STANISLAVA ŠKORJANCA
PLESKARJA V GORENJU
se iskreno zahvaljujemo DO TGO — Vzdrževanje, tovarišu Tonetu Lebarju in sodelavcem za
nesebično pomoč.
Enako se zahvaljujemo tudi družinama Povh in Rebol, vsem sosedom, prijateljem in znancem za
izraženo sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi stanovalcem Prešernove 16, Planinskemu društvu Velenje, godbi, pevcem
in duhovniku za opravljen obred.
Hvala strežnemu osebju bolnice Topolšica — oddelka Planika. Želujoči: žena Julka, hčerki Andreja z družino, Metoda in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
ALOJZIJE DREV
iz Lokovice pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Stuparju in dr. Menihu ter sestri Faniki Krbavac za medicinsko pomoč do njene
zadnje ure.
Iz srca se zah valj ujemo tudi dobrim sosedom Povše, Likeb, Sevčnikar in Drev za nesebično pomoč, župniku za opravljen obred ter pevcem in govornikom.
Žalujoči: mož Stanko, hčerke Marjana z družino, Jožica z Melito in Irena ter sestre Mara, Tinica
in Fanika z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata
FRANJA SEVCNIKARJA-OBIRCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, članom ZB NOV, ZRVS, VVI,
PGD Vinska gora in Bevče, govorniku, pevcem in godbi ZARJA Šoštanj. Najlepša hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in darovali
cvetje in vence. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala..
Njegovi: žena Anica, hčerki Mateja in Alenka ter brata Ivan in Jože z družinama.
'f!'J| - :


nama
Vse blago v eni hiši!
Veleblagovnica R a 111 a
VELENJE
Koncert mešanega pevskega zbora Gorenje
Pevci iz vseh delovnih organizacij
V sredo, 8. aprila (in ne 3. aprila kot je bilo sprva napovedano) ob 20. uri bo v domu kulture Velenje letni koncert Mešanega pevskega zbora Gorenje, ki ga vodi Ciril Vertačnik. Zbor je lani prejel bronasto medaljo na tekmovanju zborov Slovenije v Mariboru.
M PZ Gorenje je bil ustanovljen pred dobrimi štirimi leti z namenom da združuje tiste delavke in delavce delovnih organizacij Gorenja in drugih, ki jih veseli zborovsko udejstvovanje ter petje revolucionarnih, umetnih in ljudskih pesmi domačih ter tujih skladateljev. V štiriletnem obdobju je to postal zbor odprtega tipa, kjer pojejo vsi, ki imajo veselje do zborovskega petja, ne glede iz
katerih delovnih organizacij prihajajo. Zbor šteje 65 članov, ki vaje pa imajo dvakrat na teden v velenjski knjižnici.
Zbor je doslej prirejal letne koncerte v Velenju, pa tudi v drugih krajih občine in izven občinskih meja. Leta 1980 seje zbor uvrstil na finalno tekmovanje najboljših pevskih zborov Slovenije. ki je bilo v Mariboru. Na. tekmovanju je zbor, s komaj triletnimi izkušnjami prejel bronasto medaljo.
V letošnjem letu bo zbor še enkrat koncertiral v Velenju in sodeloval pri uprizoritvi kantate »Hej partizan« Radovana Gobca, ki jo bo izvedel skupaj z Rudarsko
godbo Velenje in mešanim pevskim zborom Svoboda iz Šoštanja. Razen tega bo zbor sodeloval tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu na Dolenjskem ter sodeloval z pevskimi zbori iz Slovenije, drugih republik in iz tujine.
Letni koncert, ki bo 8. aprila bo posvečen jubileju socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na sporedu bodo partizanske in domoljubne pesmi ter slovenske narodae in umetne pesmi tujih skladateljev. Zboru bo dirigiral Ciril Vertačnik, solisti pa bodo Anica Kramar sopran, Jože Oštir tenor in Stane Gorjup bariton.
Nič nas ne sme presenetiti
Uspešno odbili desant
V skladu z letnim načrtom usposabljanja je občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje predvidel, da bodo izvedli eno od akcij skupaj z vojaki iz Celja. Tako so bile enote JLA iz Celja ves teden na pohodnem taborjenju v občinah Žalec in Velenje. V posameznih akcijah, ki so jih imeli vojaki med tem borbenim usposabljanjem so sodelovale iz velenjske občine tudi enote teritorialne obrambe krajevnih skupnosti Šentilj in Podkraj-Kavče. Krajani omenjenih krajevnih skupnosti so vojake in njihove starešine sprejeli nadvse prisrčno. Prišli smo med prave prijatelje.
Vsi smo se razveselili tudi povabila vodstva krajevne organizacije socialistične zveze, da sodelujemo skupaj na mitingu ob tabornem
ognju, katerega so organizirali samo za nas. Mladinci so izvedli recital, najbolj pa nas je navdušila mlada pevka, ki je ob spremljavi harmonikarja zapela nekaj slovenskih borbenih pesmi. Na koncu je v roke vzel harmoniko tudi naš vojak, in skupaj z domačini smo okrog ognja zaplesali nekaj kol. Ko smo zvečer nekoliko utrujeni zaradi pohoda trdo zaspali, nas je poleg odej grel občutek, da se je tudi ta dan ponovno potrdila trdna vez in ena od največjih pridobitev naše revolucijc — bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi.
Vrhunec je vaja oziroma pohodno taborjenje vojakov doseglo sredi preteklega tedna, ko so vojaki skupaj s pripadniki teritorialne obrambe uspešno odbili helikop-
trski desant na območju krajevne skupnosti Šentilj in s tem pokazali svojo veliko usposobljenost in učinkovitost proti nameram sovražnika, pa četudi bi skušal prodreti na naše ozemlje s pomočjo desanta.
Sprejeti cilj pred začetkom vaje je bil dosežen, saj je ljudstvo dosledno sledilo sklepom komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Komiteji pa so resnično zaživeli kot družbeni dejavnik, ki so usklajevali delo, tako da so lahko vsi organi izvajali svoje naloge tako kot so zapisane v načrtih. Ta zapis o vaji lahko strnemo z ugotovitvijo vseh, da je tudi ta vaja znova potrdila, da sta ljudstvo in armada eno.
S. V.
,.>ovra/ni' desanine enote' uničila sovražnika.
so vdrle na naše o/emlje, vendar je vojska združena z ljudsko uspešno in učinkovito
Kje ster delegati?
Že nekajkrat zapored, zadnjič pa 25. marca 1981, seja skupščine krajevne skupnosti Velenje—levi breg ni bila sklepčna. Zadnje seje seje udeležilo le 17 delegatov, skupščina pa ima 52 delegatskih mest. Takšna neresnost in neodgovornost nekaterih delegatov v veliki meri onemogočata delo krajevne skupnosti. Zato se je predsedstvo krajevne konference SZDL odločilo, da bo objavilo imena tistih delegatov, ki se dosedanjih sej niso udeležili ali pa so bili večkrat neupravičeno odsotni. To so: Jakob Bedrač, Prešernova 2, Franc Puc, Cankarjeva 2, Bojan Osolnik, Šaleška 19. Roman Terglav. Šaleška 2 c, Franjo Habat, Kraigherjeva 8, Gvido Ovnik, Prešernova 7, Štefan Cvar, Jenkova 3, Danilo Rogič. Jenkova 11, Franc Novak, Prešernova 6, Žarko Božič, Prešernova 4, Marko Švent, Šaleška 16, Slavno Fijavž, Šar leška 2 d, Anton Štajner, Foitova 2, Olga Novinšek-Kotnik, Jenkova 3, Matjaž Podvratnik, Šaleška 2 b, Feliks Zamuda. Prešernova 22, Milan Mazej, Šaleška 2 b, Franc Krapše, Šaleška 18. Maijan Matijevič, Jenkova 9, Janez Palir, Prešernova 12, Pavla Aman. Prešernova 9, Franc Guček, Prešernova 16. Anton Kampuš, Prešernova 2 in Kristina Satler. Prešernova 6.
Ob koncu bi radi poudarili le to. da smo se za takšen način odločili zato, ker vidimo, da delegatov ne zanimajo srednjeročne smernice razvoja naše občine, samoupravnih interesnih skupnosti. niti težave in razvoj svoje krajevne skupnosti. Zaradi nesprejetih odločitev skupščine je zastalo skoraj celotno delo krajevne skupnosti. Mogoče bi bilo prav, da bi krajani povprašali svoje delegate, kako in v kolikšni meri zastopajo njihove potrebe in želje v najvišjem organu krajevne skupnosti.
Predsedstvo krajevne konference SZDL Velenje — levi breg
Nogomet
Prva spomladanska zmaga
V 4. kolu spomladanskega dela prvenstva je v Velenju gostovala ekipa Proleterja izZrenjanina. Čeprav gostje z igro niso upravičili svojega visokega položaja na prvenstveni lestvici, pa so domači nogometaši zmagali z veliko muko. Zmagovalca je odločil neubranljiv prosti strel Džuroviča v 49. minuti. Tudi na tej tekmi so si igralci Rudarja ustvarili veliko prilik za zadetek.
Dogodkov, ki so se razvijali med 60. in 65. minuto igralci in gledalci ne bodo dolgo pozabili. V tem obdobju so imeli domači igralci popolno premoč na igrišču in Proleterjevi igralci so brezglavo reševali svojo mrežo. V 62. minuti je njihov branilec zaustavil hiter prodor Narandže s prekrškom in sodnik Delalič iz Sarajeva je upravičeno dosodil enajstmetrovko. Na presenečenje gledalcev je žogo vzel Ru-smir in jo poslal mimo desne vratnice. S tem je kapetan domačih zastre-Ijal že drugo enajstmetrovko zapored. podobno se je zgodilo pred 14 dnevi proti Iskri. Samo dve minuti kasneie je sodnik že drugič odločno pokazal na belo točko zaradi prekrška na Trniničem. Takrat se je za strel odločil Džurovič. Udarec je bil izredno močan, vendar za nekaj centimetrov previsok. Zoga seje od prečke odbila na zemljo in z zadetkom ni bilo nič. Dve zastreljani enajstmetrovki sta pomenili pravi stres za gledalce, pa tudi igralce, ki pa so kljub-temu obdržali dragoceno vodstvo in zasluženo zmagali.
Tokrat neodločeno
Na igrišču v Šmartnem je bil preteklo nedeljo že drugi derbi slovenske nogometne lige. Toda s trboveljskim Rudarjem so igrali le neodločeno 1:1. Kljub temu pa so Smarčani še vedno 1. na lestvici. Po 12. kolih imajo 19 točk, prav toliko kot drugouvrščeni Železničar. ki pa ima slabšo razliko v golih.
V prvem delu igralci z igro niso zadovoljili gledalcev, tako eni kot drugi niso imeli priložnosti za zadetek. Nekoliko boljši je bil drugi polčas, kot sta padla tudi oba zadetka. Povedli so Trboveljčani, domačini pa so izenačili iz enajstmetrovke, potem ko je branilec Rudarja igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Mrežo je zatresel Hren. V nedeljo gostujejo Smarčani v Kranju.
Prepričljiva zmaga
Nogometaši Elkroja so se v tem kolu pomerili s Savinjsko v Žalcu in visoko zmagali. Boljši nasprotnik so bili sicer že v prvem polčasu, vendar so premoč kronali le z enim zadetkom. Zapravili so še nekaj lepih priložnosti, dvakrat pa je žogo zaustavila vratnica. V nadaljevanju so nato le uspeli izraziti svojo premoč. Dosegli so še štiri zadetke, poraz pa so domačini nekoliko ublažili z edinim zadetkom tik pred koncem srečanja.
Za Elkroj so igrali: Pusovnik, Tratnik, Petrin, Zunter, Bentek, Skok, Špende (Kneževič), Hrastnik, Ermenc, Zvir, Lamot. Zadetke so za goste dosegli Zvir, Hrastnik, Zdnter, Ermenc in Zeleznik, srečanje pa je vodil Miletič iz Celja.
J. P.
Rokomet
Jutri derbi v Šoštanju
Rokometaši Šoštanja so v prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva dokazali, da so se kljub težavam dobro pripravili za nadaljevanje prvenstva v slovenski rokometni ligi. Preteklo soboto so gostovali v Trbovljah in brez ležav premagali domače igralce in to kar s 13 goli razlike. Šoštanjčani so tekmo dobili z rezultatom 29:16(11:7).
»Pričakoval sem. da bomo imeli težje delo. vendar pa so me igralci Rudarja presenetili v slabem pomenu besede, tako da to srečanje ni moglo povsem pokazati, kakšna je pripravljenost naše ekipe za nadaljevanje prvenstva,« je dejal po prvi zmagi trener Šoštanja Bojan Levstik. »Kljub temu pa menim, daje naša ekipa solidno pripravljena za nadaljevanje prvenstva. Morda še nismo dovolj uigrani, kar pomeni, da lahko še bolje zaigramo.«
Poleg Jelovice, Slovenj grajčanov in igralcev Minerve bodo Soštanjčanam najbolj nevarni za 1. mesto igralci Lipe. ki bodojuti i gostovali v Šoštanju.
»To bo eden izmed derbijev, vendar pa na domačem igrišču ne smemo izgubiti niti točke. če želimo uresničiti naš cilj. to je uvrstiti se v višjo ligo. Mislim, da smo sposobni zmagati, igralci bodo dali vse od sebe in dokazali da so dobro delali med pripravami. Seveda pa nam bo potrebna tudi močno podpora gledalcev. Pričakujemo, da se bodo ljubitelji rokometa v čim večjem številu zbrali na tekmi in naš spodbujali.« je dejal pred jutrišnjem derbijem v Šoštanju trener Bojan Levstik.
Ta vsekakor zelo zanimiva tekma se bo začela ob 18. uri.	S. V.
Tesen poraz
Preteklo soboto se je začel spomladanski del prvenstva v II. zveznih rokometnih ligah za ženske. Rokometa-šice Velenja so morale v I. kolu v goste vodilni ekipi igralkam Rudarja iz Labina. Gostje so presenetile domačinke z dobro igro in dokazale da so dobro pripravljene za nadaljevanje prvenstva. Igralke Rudarja so zmagale z rezultatom 22:19 (10:7). Za Vele-njčanke dosegle S. Golič 2, D. Golič 8, Omerovič 3, Džordževič I. Bovha 1. Špoljar 4.
Jutri, ob 19. uri bo v Rdeči dvorani prvenstveno srečanje med rokometa-šicami Velenja in Borova. Ekipa Borova je trenutno s 14. točkami na 6. mestu, Velenjčanke pa so s točko manj na 7. mestu Domače igralke se bodo morale jutri zelo potruditi, da bi se gostjam oddolžile za visok poraz v jesenskem delu. Poleg tega je ekipa Borova, kot kaže. prav tako dobro pr pripravljena za nadaljevanje prvenstva, saj je v 1. kolu igrala neodločeno z igralkami Splita, ki so na 2. mestu. Rokometašice Velenja pričakujejo, da se bo jutri zbralo kar največ gledalcev v Rdeči dvorani in jim s spodbu janjem pomagalo osvojiti točki.
Osvojile točko
Igralke Smartnega so se iz gostovanja vrnile s točko, saj so z ekipo Pred-vora igrale neodločeno 14:14, v prvem polčasu pa so celo vodile z rezultatom 11:10. Po prvem spomladanskem kolu so Šmarčanke na 5. mestu, imajo 15 točk. vodi pa Mlinotest z 21. točkami pred Predvorom 18. V drugem spomladanskem kolu 1. slovenske rokometne lige se bodo igralke Smartnega srečale na domačem igrišču z igralkami Ete.
Odbojka
Dobro v gosteh
V nedeljo je bilo odigrano 5. kolo I. SOL za ženske. OK Ljubno je gostovalo v Ljubljani in zmagalo proti domači ekipi OK Tabor s 3:2 (5:12, 15:12, 15:13. 11:15. 18:16). Derbi drugo in tretje uvrščenih ekip. v ligi je bil izredno dramatičen. V zaključnih akcijah so imele Ljubenke več živcev in sreče ter zasluženo osvojile nove točke. V nedeljo bo OK Ljubno igralo doma z ekipo Malgaja z Raven na Koroškem.
Darko Menih
Tekmovanje ribičev
Rjpubliška tekmovalna komisija je razpisala 3. zimsko prvenstvo Slove-niie v metih obtežilnika v tarče SKISH in tarče ARENBURG in muhe SKISH v dvorani. Organizator tega zimskega dvoranskega športnega tekmovanja je bila ribiška družina Paka Šoštanj, kije to tekmovanje pripravila v telovadnici osnovne šole Karel De-stovnik Kajuh. Tekmovanja se je v nedeljo udeležilo žal le 18 tekmovalcev. ki so nastopili v 5 ekipah. Med ekipami je 1. mesto zasedla ribiška družina Paka. 2. je bila ribiška družin; Velenje. 3.pa ribiška družina Straža — Sava. Med posamezniki je 1. mesto zasedel Vlado Mešič. 2. je bil Franc Rebevšek. 3. Rudi Mešič in 4. Boris Mrak. vsi člani ribiške družine Paka. Franc Rebevšek je v disciplini Aren-berg obtežilnik dosegel vse možne točke.
Miloš Volk
30 let nrm jm
velenje DELA
trg. in proizvodna DO
ZA POTROŠNIKA IN SPLOŠNO PRESKRBO
V	VELEPRODAJIINDUSTRIJSKIH PROIZVODOV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
V	OBRTNI KOOPERACIJSKI PROIZVODNJI
V	VELEPRODAJI PUAČ