LETO IX TOREK, 13. NOVEMBER 1979 ŠTEVILKA 11 9-mesečno poslovno poročilo Tako kot ob polletju tudi za devetmesečno obdobje izkazujejo TO razmeroma ugoden poslovni rezultat. Tako so vse TO dosegle večji celotni prihodek kot v enakem obdobju preteklega leta in razen TO »Tomaž Godec« in TO Podnart, tudi presegle plan za devetmesečno obdobje 1979. Pa tudi TO »Tomaž Godec« in TO Podnart sta se z 98 % izpolnitvijo plana tesno približala planu, saj je ob polletju Bohinj dosegel plan šele 88 %, Podnart pa 94 %. Podatki o CELOTNEM PRIHODKU so sledeči (v tisoč din): temeljna organizacija doseženo 30. 9. 79 indeks 30. 9. 79 30. 9. 78 30. 9. 79 plan 1979 »Tomaž Godec« 180.903 130 98 Rečica 210.886 149 121 Mojstrana 36.599 139 105 Podnart 40.366 129 98 Trgovina 130.758 248 159 DSSS 23.301 133 103 LIP skupaj 622.813 153 115 Celotni prihodek predstavlja doseženo plačano prodajo. Dejanska fakturirana prodaja je približno enaka plačani prodaji. V strukturi prodaje se je v razmerju do preteklega leta povečal izvoz in tudi prodaja med TO. Podatki so sledeči: doseženo v primerjavi s preteklim letom temeljne organizacije izvoz prodaja med TO eksterna prodaja 1979 1979 1979 1978 1978 1978 »Tomaž Godec« 95.209 146 55.797 588 119.736 99 Rečica 11.529 158 51.378 210 147.245 135 Mojstrana — — 17.572 214 17.892 102 Podnart 3.495 199 10.003 178 30.090 117 Trgovina — — — — 130.079 250 DSSS — - 22.617 140 477 41 LIP skupaj 110.233 148 157.367 246 445.519 131 od celotnega prihodka odpade na izvoz % v 1978 % v 1979 »Tomaž Godec« 47,0 52,6 Rečica 5,2 5,5 Podnart 5,6 8,7 LIP skupaj 18,2 17,7 Izvoz, preračunan v ZDA dolarje je znašal za DO LIP: — plan za 9 mes. 79 5.682.292 — dosež. v 9 mes. 78 4.324.856 — dosež. v 9 mes. 79 5.994.027 — dosež. do Diana % 105 — doseženo do 1978 v % 139 Precej večja prodaja v TO trgovina je dosežena zaradi prodale na debelo, za katero je TO v letu 1979 pridobila registracijo. Dosežena prodaja v TO trgovina se tako nanaša na: — prodaja na drobno 71.715.262 ali 36 % več kot v 78 — prodaja na debelo 59.042.738 PORABLJENA SREDSTVA, to so porabljeni neposredni mate-. .a!i za proizvodnjo (DIS) in fiksni (režijski) stroški, tudi izkazujejo razmeroma ugodno sliko. Za poslovni uspeh je namreč odločilno gibanje stroškov proizvodnje v razmerju do celotnega prihodka oz. do prodanih proizvodov. Pri neposrednih (DIS) stroških je dosežek ugoden zaradi delnega korigiranja cen na domačem in tujem trgu, ki so zadnja leta (Nadaljevanje na 2. strani) J cS lice ne ee Milke ob cÙneim čepu klike Spominsko obeležje pred Domom Joža Ažmana Praznih republike Zdravljica je namenjena naši republiki Jugoslaviji, katere rojstni datum (29. 11. 1943) praznujemo v teh dneh. Prelistajmo Knjigo zgodovine in našli bomo opisan dogodek, ki se je zgodil tega dne. To je bil mejni datum za našo državo, ki se je rodila v težkih pogojih — med samo narodnoosvobodilno vojno. 29.11.1943 zvečer se je v Jajcu začelo drugo zasedanje AVNOJ — Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Na zasedanju so sprejeli odlok, da postane AVNOJ vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, da bo Jugoslavija federativna država. Begunski vladi stare Jugoslavije je odrekel AVNOJ pravico vladanja. Svet je imenoval Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) za prvo ljudsko vlado. Tedaj je svet dal priznanje poveljniku narodno osvobodilne vojske Josipu Brozu-Titu in podelili so mu naslov maršal. Jugoslavija je izšla iz druge svetovne vojne kot organizirana država, kateri je bila trdna opora in hrbtenica Komunistična partija Jugoslavije. Vsi državljani so pomagali pri obnavljanju domovine. Življenje se je začelo normalizirati. Po vojni se je naša država znašla pred drugim »Domovina, edina je in tako dragocena. Zgradili so jo s krvjo, življenja so dali zanjo! Nazdravimo domovini! Prijateljstvo, mir in svoboda naj vežejo sleherno pot, ljubezen do zemlje domače prenašajmo na ves mladi rod!« (B. J.) bojem: bitko za ohranjevanje socializma, takšnega kot si ga je zamislila KPJ, borci s Titom na čelu. Zmagali so. 36 let obstajamo kot svobodna in neodvisna dežela in ne pustimo nikomur, da bi nam po svoje krojil usodo. Naš predsednik Tito pa je s popotovanji po svetu in s prizadevanji za mir dosegel, da smo kot država dosegli velik ugled in smo ena vodilnih držav v svetu neuvrščenih. K politiki neuvrščenih pristopa vedno več držav. Svetovni velesili je ne moreta več prezreti. V zadnjih letih uresničujemo politiko samoupravljanja, z delegatsko politiko naj bi samoupravljanje prešlo na slehernega državljana. Trudimo se, da ne bi ostalo vse le v teoriji, prakso ne smemo zanemariti. Tako se je zamislil narod na čelu s Titom. Angleški general in publicist, ki je bil med vojno načelnik angleške vojaške misije v Jugoslaviji — Fitzroy Maclean, je leta 1962 napisal: »Če je kdo otrok tega stoletja, našega nemirnega in vročega stoletja, je to Josip Broz Tito... dandanes znan po širnem svetu kot jugoslovanski maršal TITO!« Vesna Od 13. do 21. oktobra je trajal letošnji SAIE 79 (Salone Internazionale dell'Industrializzazione Edilizia). Gre za tradicionalni sejem gradbeništva, ki ga v Bologni prirejajo vsako leto. Iz naše delovne organizacije smo ga obiskali trije. Že prvi vtisi so kazali na dobro organizacijo, urejenost in visoko strokovno raven sejma. In takšni so ostali tudi po tro-dnevnem obisku. Razstavni prostor je bil vsebinsko razdeljen na štirinajst oddelkov, in sicer v trinajstih paviljonih in na odprtem razstavnem prostoru, in to: — gradbeno pohištvo in sorodni izdelki — predelne stene, sanitarni vozli — bazeni, kanalizacija, sončni kolektorji — strehe — leseni in kamniti tlaki, industrijski tlaki — keramika v gradbeništvu — oprema za sanitarije — avtodvigala — stroji in oprema za gradbišča — termoakustične izolacije, materiali za konstrukcije — konstrukcijski elementi — vodotesni material, stenske prevleke — strojna oprema za izdelke iz armiranega betona Poleg tega so bila vsak dan organizirana predavanja s področja gradbeništva, arhitekture, urbanizma, skratka veliko zanimivega, tako za gradbenike kot za druge obiskovalce. Ob našem obisku smo glavni poudarek namenili stavbarstvu, izolacijam, opažarstvu, stavbnemu pohištvu in spremljajoči mehanizaciji. SAIE 79 v Bologni V stavbarstvu se jasno odraža energetska kriza predvsem v izboljšani toplotni izolaciji konstrukcij oz. konstrukcijskih elementov. Pri tem se največ uporabljajo naslednji materiali v najrazličnejših izvedbah: — stiropor in »stiropene« — poliuretan — mineralna volna — glinopor in izdelki iz glino-por betona in ne nazadnje lesocementni izdelki, bodisi iz lesnega iverja ali lesne volne. Seveda gre za material, ki nas kot proizvajalce iso-spana toliko bolj zanima. S področja opažarstva se je predstavilo petnajst proizvajalcev opažnih sistemov in trije proizvajalci lesenih opažnih plošč. Seveda so bile uporabljene tudi Lipove Polipan plošče, ki so tudi na italijanskem trgu cenjene. V tej množici razstav-ljalcev so bile zajete vse vrste opažev, od lesenih, kovinskih do kombinacije obeh kakor tudi malotabelni, velikotabelni in izredno težki velikotabelni sistemi. Težko bi bilo pravilno oceniti v katero smer gre razvoj opažarstva v Italiji. Tudi okna in predvsem vrata so bila dobro zastopana. Lična in solidna izdelava vrat nekaterih proizvajalcev niti najmanj ne zaostaja za našimi in po moji oceni jih v podbojih celo prekaša. Veliko je bilo vhodnih vrat, ki so pri nas še nepoznana. Gre za vhodna varnostna vrata različnih izvedb, ki varujejo pred vlomi. Pri nas na srečo ta še niso potrebna. Težko je v teh nekaj vrsticah zajeti kaj več, saj je že sam prospektni material zelo obsežen. še in še bi lahko naštevali: od solarne tehnike, ki postaja vse bolj nujna bodočnost, izredne izbire keramičnih ploščic, opreme za sanitarije do oblog iz naravnega kamna, lesa in plute. Razstavljalcev in ponudnikov je bilo veliko in temu primeren je bil izbor materialov in izdelkov. In prav gotovo to ne velja samo za sejem. Miran Mozetič 9-mesečno poslovno poročilo (Nadaljevanje s 1. strani) pri nekaterih proizvodih že močno zaostajala za porastom cen materialov, delno pa zaradi raznih tehnoloških prihrankov. Pripomniti pa moramo, da večina cen naših proizvodov še vedno zaostaja za povečanjem cen surovin in materialov. Tako na primer kljub v tem letu korigirani ceni gradbenih plošč ta še vedno močno zaostaja za gibanjem cene hlodovine v zadnjih petih letih. Cena hlodovine je v zadnjih petih letih porasla za 150 %, cena gradbenih plošč pa samo 70 %. Enak primer je pri oblogah, ISO-SPAN zidakih in večini proizvodov. Fiksni stroški materialnega značaja so se gibali razmeroma ugodno in so s tem tudi pozitivno vplivali na poslovni rezultat. Porast stroškov v 1.1979 v razmerju do preteklega leta je nižji kot porast realizacije (razen pri TO Podnart) in so fiksni stroški zato tudi manj obremenjevali dohodek. Manj ugodna primerjava s preteklim letom pri TO Podnart je bila pričakovana in s planom predvidena, povečanje pa se predvsem nanaša na višjo amortizacijo in stroške vzdrževanja (tekoče in investicijsko) zaradi nove investicije. Sicer pa je tudi primerjava stroškov s planom ugodna, saj so dejanski stroški skupaj za DO nižji od planiranih, pa tudi od TO nobena ne prekoračuje planiranega razmerja do celotnega prihodka. TO Mojstrana in Trgovina prekoračujeta sicer planirani znesek fiksnih stroškov, vendar pa presegata tudi planirani celotni prihodek in je zato dejansko razmerje stroškov še vedno ugodnejše kot planirano. Več kot znaša povprečni porast stroškov so se povečali nekateri pomembnejši stroški kot so električna energija, goriva in maziva, prevozne storitve in pisarniški material. Gibanje stroškov proizvodnje v razmerju do celotnega prihodka je razvidno iz sledečega pregleda: TO 'o neposrednih (DIS) str.% režij, (fiks.) stroškov v celotnem prihodku v celotnem prihodku 1978 plan 1979 1979 1978 plan 1979 1979 »Tomaž Godec« 43,4 45,5 39,4 15,2 13,8 13,7 Rečica 53,0 54,7 53,2 9,8 10,2 8,0 Mojstrana 63,8 58,2 58,9 6,6 6,4 6,3 Podnart 56,3 52,4 53,6 8,3 11,6 10,0 Trgovina 89,7 88,2 93,3 2,0 2,0 1,3 DSSS 43,1 41,3 41,8 42,7 41,3 41,4 LIP skupaj 47,7 48,4 45,9 11,8 11,3 9,5 V porabljena sredstva spada- SIS, davkov in prispevkov iz do- jo tudi razni drugi (izredni) iz- hodka, kritje stroškov DSSS , za- datki, ki pa jih imata v opaž- varovalnih premij, obresti od nejšem znesku le TO Rečica in Mojstrana. Zneski pa se nanašajo na interno devizno stimulacijo na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma, in sicer: — TO Rečica 2.015,000 din — TO Mojstrana 259.000 din Ce od CELOTNEGA PRIHODKA odštejemo PORABLJENA SREDSTVA, nam ostane DOHODEK. Dohodek je namenjen za pokrivanje raznih obveznosti do kreditov in drugega. V letu 1979 iz dohodka pokrivamo tudi amortizacijo nad predpisano stopnjo, ker smo s sklepom DS TO povečali stopnjo amortizacije na dvakratno stopnjo predpisane. Vse TO so dosegle večji dohodek kot v preteklem letu pa tudi vse TO so dosegle znesek po planu, razen TO Trgovina. Podatki o dohodku so sledeči: TO znesek dohodka 30. 9. 1979 indeks 1979_____________1979 .1978 plan 1979 »Tomaž Godec« 84.349 148 112 Rečica 75.340 151 122 Mojstrana 12.692 162 102 Podnart 14.810 133 100 Trgovina 7.692 177 88 DSSS 13.555 136 103 LIP skupaj 208.438 148 112 Ena izmed meril uspešnosti poslovanja je doseženi dohodek na zaposlenega, ki je posebno primerna za medsebojno primerjanje po TO v okviru DO pa tudi z drugimi TO in DO in izven naše DO. V tem pregledu lahko primerjamo zaenkrat samo dosežke v DO, za primerjavo z drugimi namreč še nimamo podatkov. Primerjava po TO je sledeča: znesek dohodka TO na zaposlenega 30. 9. 1979 1979 1979 vrstni 1978 plan 1979 red »Tomaž Godec« 175.362 144 113 5. Rečica 248.647 150 130 2. Mojstrana 235.037 168 116 3. Podnart 200.135 135 106 4. Trgovina 320.500 170 92 1. DSSS 163.313 136 104 6. LIP skupaj 204.552 147 116 indeks dohodka indeks obveznosti iz doh. TO 1979 1979 1979 1979 1978 plan 79 1978 plan 79 »Tomaž Godec« 148 112 128 95 Rečica 151 122 146 119 Mojstrana 162 102 146 99 Podnart 133 100 132 89 Trgovina 177 88 204 85 LIP skupaj 148 112 140 103 CISTI DOHODEK dobimo, če od DOHODKA odštejemo obveznosti iz dohodka. Čisti dohodek je namenjen naj večji del za osebne dohodke, nato pa za sklad skupne porabe (za stanovanjsko gradnjo, regres za družbeno prehrano, regres za letovanje itd.), za rezervni sklad in poslovni sklad. Razporeditev čistega dohodka je urejena s samoupravnim sporazumom o razporeditvi CD in z letnim planom. Razporeditev CD na osebne dohodke in skla- de po periodičnem obračunu je v celoti izvršena po določilih obeh samoupravnih aktov. Razporeditev CD za osebne dohodke je tudi v skladu z resolucijo o družbenem planu Slovenije, po kateri morajo osebni dohodki naraščati počasneje kot dohodek ter tudi v skladu z določili samoupravnega sporazuma lesne dejavnosti Slovenije. Razporeditev čistega dohodka je sledeča: TO znesek 30. 9. 79 indeks struktura delitve 1979 1979 1978 plan 1979 1978 1979 »Tomaž Godec« 1. čisti dohodek 55.873 138 106 100,0 100,0 2. osebni dohodki 40.270 129 106 76,5 72,1 3. skup. poraba stanov, del 3.357 136 101 6,1 6,0 4. ostala skup. por. 3.280 201 100 4,0 5,9 5. za KS 820 781 125 0,3 1,5 6. poslovni sklad 6.037 155 105 9,6 10,8 7. rezervni sklad 2.109 148 111 3,5 3,7 Rečica 1. čisti dohodek 47.444 137 110 100,0 100,0 2 osebni dohodki 27.549 123 100 64,4 58,1 3. skup. por.-stanov. del 2.238 138 101 4,9 4,9 1 on 1 nn 4. ost. skup. poraba z.1/4 loV 1UU 3,3 4,6 5. za KS 92 99 43 0,3 0,2 6. poslovni sklad 13.418 164 145 23,5 28,2 7. rezervni sklad 1.883 151 122 3,6 4,0 Mojstrana 1. čisti dohodek 8.011 140 86 100,0 100,0 2. osebni dohodki 4.828 121 88 69,8 60,3 3. skup. por.-stanov. del 406 126 97 5,6 5,1 4. ost. skup. poraba 412 165 100 4,4 5,1 5. za KS 10 — 24 — 0,1 6. poslovni sklad 2.037 212 76 16,8 25,4 7. rezervni sklad 317 163 102 3,4 4,0 Podnart 1. čisti dohodek 8.218 100 87 100,0 100,0 2. osebni dohodki 6.045 122 94 66,7 73,6 3. skup. por.-stanov. del 506 129 97 5,3 6,2 4. ostala skup. poraba 533 197 100 3,6 6,5 5. za KS 22 129 42 0,2 0,2 6. poslovni sklad 741 49 48 20,5 9,0 7. rezervni sklad 370 134 100 3,7 4,5 TO Trgovina 1. čisti dohodek 4.482 155 85 100,0 100,0 2. osebni dohodki 2.451 140 93 60,8 54,7 3. skup. por.-stan. del 205 155 103 4,6 4,6 4. ostala skup. poraba 169 130 100 4,5 3,8 5. za KS 7 140 29 0,2 0,2 6. poslovni sklad 1.458 193 73 26,2 32,4 7. rezervni sklad 192 176 88 3,7 4,3 Delovna skupnost 1. čisti dohodek 11.744 2. osebni dohodki 10.125 3. skup. por.-stanov. del 896 4. ostala skup. poraba 692 5. za KS 31 Iz pregleda razporeditve CD je razvidno, da je pri vseh TO močno povečan znesek za ostalo skupno porabo, pri TO »Tomaž Godec« pa tudi še prispevek za krajevno skupnost. Ostala skupna poraba je v letu 1979 povečana zaradi sredstev, ki so potrebna za regres za družbeno prehrano tudi za naslednje leto, pri TO »Tomaž Godec« pa je prispevek za KS v letu 1979 in bo v naslednjih petih letih pove- 126 94 100,0 100,0 120 94 90,7 86,2 137 97 7,0 7,6 326 99 2,3 5,9 — 119 — 0,3 čan zaradi gradnje družbenega centra in drugih krajevnih obveznosti. AKUMULACIJA, ki jo sestavlja razporejeni del' čistega dohodka za poslovni sklad in rezervni sklad ter del dohodka in sicer amortizacija nad predpisano stopnjo, je v primerjavi z letom 1978 dosti ugodnejša pa tudi plan so presegle vse TO ra-en TO Trgovina in TO Mojstrana. Primerjava je sledeča: Obveznosti iz dohodka so se gibale v mejah doseženega dohodka, oziroma so naraščale nekaj počasneje kot dohodek. Za primerjavo v letu 1979 nismo upoštevali amortizacije nad predpisano stopnjo, ker te v letu 1978 nismo obračunali in tudi s planom za leto 1979 ni bila predvidena. Pa tudi sicer amortizacijo nad predpisano stopnjo še vedno uvrščamo v akumulaci- jo TO. Pri TO Mojstrana in Podnart v primerjavi tudi nismo upoštevali dela stroškov DSSS kot zamenjavo za združevanje investicijskega združevanja s TO »Tomaž Godec«. V primerjavi s preteklim letom so v razmerju do dohodka hitreje naraščale obveznosti iz dohodka samo pri TO Trgovina, v primerjavi s planom pa so v vseh TO v mejah plana oz. nižje. Primerjava je sledeča: indeks TO akumulacija 30. 9. 79 1979 1979 1978 plan 1979 »Tomaž Godec» 15.428 290 202 Rečica 21.173 225 196 Mojstrana 2.794 242 94 Podnart 2.394 133 124 Trgovina 1.940 224 87 DSSS 443 — — LIP skupaj 44.172 238 173 Uspešnost poslovanja merimo z raznimi primerjavami akumulacije. Za našo obravnavo bomo prikazali primerjavo akumulacije z doseženim dohodkom in primerjavo s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Primerjava akumulacije z dohodkom nam pokaže, kolikšni del dohodka smo namenili za razvoj TO in za njene rezerve. Primerjava s poslovnimi sredstvi pa nam pokaže donosnost naših poslovnih (osnovnih in obratnih) sredstev ali donosnost naložb, ki smo jih v preteklem obdobju izvršili. V razmerju do dohodka so vse TO močno povečale akumulacijo v primerjavi s preteklim letom, razen TO Podnart, ki je v obeh letih dosegla enako razmerje. V razmerju do poslovnih sredstev so razen TO Podnart vse TO dosegle ugodnejše razmerje akumulacije. Pri TO Podnart je vzrok za manjšo donosnost v novi investiciji, ki še ni v celoti aktivirana pa tudi takoj v prvem letu se po navadi ne dosega pričakovanih rezultatov. % akumulacije % akumulacije TO V dohodku do poslovnih sred. 1978 1979 1978 1979 »Tomaž Godec« 9,3 18,3 3,8 7,6 Rečica 18,8 28,1 8,2 11,9 Mojstrana 14,8 22,0 6,7 11,4 Podnart 16,2 16,2 6,9 4,7 Trgovina 19,9 25,2 4,4 5,5 LIP skupaj 13,2 21,2 5,2 8,7 Jože Lipnik Sklepi samoupravnih organov DS DO (30. 10. 1979) 1. Zborom delavcev je predlagal v sprejem samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih TO in DSSS; DS TO pa sprejem sam. spor. o ureditvi medsebojnih odnosov in drugih skupnih zadev v zvezi s poslovanjem mešanega podjetja Slovenia Bois. 2. Sprejel je pravilnik o samoupravni delavski kontroli — predlog opisa del in nalog razmnoževalca dokumentov v splošnem sektorju DSSS — ocenitev novosistemiziranih del in nalog v TO Podnart . pomočnik merilca žaganega lesa (138 točk) . skladiščnik žaganega lesa in izdelkov (205 točk) v kolikor bo DS TO Podnart sprejel sistemizacijo za omenjena dela do 10. 11. 1979 3. V javno obravnavo je dal ocenitev del in nalog v DSSS: — razmnoževalca dokumentov 141 točk — pomožne kuharice 152 točk 4. Obravnaval je 9-mesečni periodični obračun in ga potrdil. Sprejel je sklep o povišanju vrednosti točke za obračun OD. 5. Obravnaval je analizo izvršitve srednjeročnega plana 1976—1979. 6. Obravnaval je smernice za letni plan 1980 in ga predlagal v sprejem samoupravnim delovnim skupinam. 7. Sprejel je tolmačenje 68. člena samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v DO o postopku za usklajevanje investicijskih namer v TO oz. DO. 8. Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo. 9. Obravnaval je prošnji Godbe na pihala Gorje in Komornega moškega pevskega zbora pri KPD Zasip za finančno podporo pri nakupu glasbil in oblek. Godbi na pihala je dodelil 50.000 din, Komornemu moškemu pevskemu zboru pa 30.000,00 din. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (25. 10. 1979) 1. Obravnaval je poročilo o štipendistih, pripravnikih in študiju ob delu. 2. Sprejel je sklep o organizaciji tečaja za opravljanje izpita za voznike viličarja, tečaja angleškega jezika in seminarja iz varstva pri delu. 3. Ugodno je rešil prošnjo Matevža Kordeža za povrnitev stroškov šolanja ob delu na VŠOD Kranj 4. Jožici Arh je dodelil stanovanje v Boh. Bistrici, Jelovška 14/1. DS TO lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (24. 10. 1979.) 1. Kot dodatno k točki 3. zapisnika preteklega zasedanja je DS TO imenoval tov. Strgar Alojza za podpisnika sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samou-upravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980. 2. DS TO je posredoval v 21-dnevno javno obravnavo katalog del in nalog v TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica. Dosedanje pripombe naj bodo že vnesene v pripravljeni predlog. Vsa vprašanja oz. nejasnosti naj se sproti rešuje v času javne obravnave. Delovne skupine ter vodje skupin obdelajo predlog kataloga v času od 5. 11. do 10. 11. 1979. 3. Obravnavano je bilo poročilo o izvajanju akcijskega programa. Iz dela posameznih oddelkov in služb je razvidno, da se določene stvari rešujejo, nekatere so delno zaostale iz objektivnih razlogov in jih bomo morali obravnavati, posebno pa seveda tiste, ki se ne premikajo po začrtani poti. 4. Potrdil je predlog sistemizacije del in nalog »tehnolog II« v oddelku priprave proizvodnje. 5. DS je sprejel sklep o pristopu k spremembi samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1979, v besedilu, ki ga je določila Skupščina samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Za podpisnika je imenoval direktorja DO — Bajt ing. Franca. 6. Obravnaval in potrdil je samoupravni sporazum o združevanju sredstev Slovenijales — Trgovina in TO »TOMAŽ GODEC« zaradi preskrbe z repromaterialom, ki ga potrebujemo v naši proizvodnji. Za podpisnika SS je imenoval direktorja TO — Repe Jakoba, dipl. ing. 7. V smislu 7. člena pravilnika o osnovnih sredstvih je DS potrdil predlog, da v letu 1979 povečamo stopnjo amortizacije za 100%. Povečana amortizacija se obračunava od 1. 1. 1979 dalje. 8. DS je obravnaval in potrdil predlog sklepa o imenovanju inventurnih komisij za popis premoženja v TO »TOMAŽ GODEC«. 9. DS je potrdil predlog zvišanja konstante za stroškovno mestno pohištvo za 5 %, to je na 110 % in sicer za mesec oktober, november in december 1979. 10. Na predlog vodje oddelka za investicije in vzdrževanje je DS TO odobril nabavo sledečih osnovnih sredstev in opreme: — stružnica POTISJE, tip ADA, rabljena — robna furnirka SALGO, rabljena — strojček za vezavo paketov TITAN — stružnica POTISJE tip PA-C-30 200, nova — kombinirani stroj za cevi — kleparski — robilni stroj — kleparski — pribor za rezkalni stroj in stružnico ter del. mize 11. DS TO je potrdil prodajo osnovnega sredstva — lesenega podaljška stare lakirnice za ceno 15.300,00 din. 12. DS je obravnaval in potrdil predlog novih normativov za obrat pohištvo, ki niso več skupinski temveč so preračunani na posamezne operacije. 13. V zvezi z akcijskim programom bo z Zdravstvenim domom Bohinj sklenjena začasna pogodba za nego članov kolektiva v času bolovanja. Za poizkusno dobo približno tri mesece bo TO prispevala k plačilu OsD za eno medicinsko sestro. DS TO RECICA (19. 10. 1979). 1. Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju sredstev za uvoz surovin za izdelovanje lepil med Slovenijalesom TOZD 300 lesni in gradbeni material in LIP Bled, TO Rečica v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Janeza Petermana. 2. Sprejme se samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Radovljica v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika se pooblašča Zdravka Knafliča. 3. Sprejme se predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 v besedilu, kot je bil predlagan. Za podpisnika se pooblašča Stanka Ažmana. 4. Potrdi se predlog finančnega sektorja o povišanju stopnje amortizacije za 100 % v letu 1979 in sicer tako, da se amortizacijo obračuna po dvakratni predpisani stopnji. Priprave na volitve sekretarjev in sekretariatov 00 ZKS Vlogo in pomen OO Z K sta še posebno utrdila VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije in XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije pri nadaljnjem utrjevanju socialističnega samoupravljanja. Od aktivne vloge osnovnih organizacij je v veliki meri odvisno delovanje družbenopolitičnih organizacij, društev, samoupravnih organov in delegacij pri reševanju življenjskih problemov delovnih ljudi. Prav iz teh razlogov so zelo važne priprave na volitve novih sekretarjev in sekretariatov osnovnih organizacij. Čeprav so priprave v vseh osnovnih organizacijah že v polnem teku, saj morajo biti volitve izvedene do konca novembra 1979, ne bo odveč opozoriti na naloge, ki jih moramo v tej zvezi opraviti. Ocenjevanje aktivnosti osnovnih organizacij je naša stalna naloga, ki jo moramo posebno v času priprav na volitve še dosledneje izvajati z ocenjevanjem vsakega člana, z uveljavljanjem odgovornosti vseh pri izpolnjevanju programov dela. Zavedati se moramo, da lahko osnovna organizacija odigra svojo važno vlogo v naši samoupravni družbi le ob aktivnem delovanju vseh članov in ne le sekretariatov odnosno sekretarjev. Delo mora biti kolektivno ob istočasnem ugotavljanju individualne odgovornosti. Ugotovitve naj služijo kot podlaga za delo novoizvoljenih vodstev. Delovanje osnovnih organizacij je v veliki meri odvisno od idejno politične usposobljenosti njenih članov, zato naj se pri izbiri kandidatov za sekretarje in ostale člane sekretariata to upošteva, ne nazadnje tudi zaradi nove vloge sekretarjev v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 5. Glede varstva pri delu so bili sprejeti sledeči sklepi: — začeto študijo o izolaciji strojev je treba nadaljevati ter tudi tehnično uresničevati, — ponovno uvesti preventivne preglede za zaposlene (razen tistih, ki imajo obvezne preglede glede na sam značaj dela) in to postopno, — cepljenje proti influenci, ki ga vsako leto izvaja obratna ambulanta, naj se odzove čimveč zaposlenih. 6. V 15-dnevno javno obravnavo se posredujejo opisi del in opravil v oddelku B-4 podboji in sicer: — vrtalec in monter prijemnika, — vrtalec in monter nasadil, — upravljalec stroja za impregniranje, — pomočnik upravi j alca stroja za impregniranje 7. V 21-dnevno javno obravnavo se posreduje katalog del in opravil TO Rečica. Katalog opravil in del si vsak zaposleni lahko ogleda pri vodju SDS oz. delegatu za DS. V času javne obravnave se bodo vršile posebej še obravnave po samoupravnih skupinah v prostem času. Pripombe naj se posredujejo v pismeni obliki komisiji za VZD v TO Rečica, ki je dolžna vse pripombe obravnavati ter posredovati tudi odgovore. 8. Potrdi se nabava osnovnih sredstev in sicer: — čelni viličar Litostroj disei tip V 3,5 ds/2 — razne transp. valjčne proge skupaj s premikalnicami, — el. motor 18,5 kW, 2800 obr./min (2 kom), — hitri polnilec akumulatorjev UNIŠ — TOS Tip VPA 400 Kandidate za novo vodstvo moramo izbrati predvsem iz aktivnih članov osnovne organizacije, ki so s svojim delom v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih, delegacijah itd. dokazali uspešnost svojega dela in si pridobili ugled delovnih ljudi. Pri tem ne gre zanemariti kadrovske strukture glede spola, starosti in socialnega položaja celotnega članstva. Ob kadrovanju v osnovne or- 9. DS apelira na vse zaposlene, da se delovni čas bolje izkorišča, da se pavze med delovnim časom zmanjšajo, prav tako pa tudi podpira predlog za uvedbo stimulacije za pravočasno prihajanje na delo. 10. Tov. Marolt Jožetu se vsled slabih prometnih zvez iz Kranja dovoli, da pride na delo 5 do 10 minut po šesti uri, zamujeni čas pa potem nadoknadi. 11. DS pooblašča dipl. ing. Prevc Edvarda, da nas kot pooblaščenec zastopa pred Temeljnim sodiščem v Kranju pri obravnavi gospodarskega postopka GP 74/69. ganizacije ZKS moramo upoštevati tudi bližnje volitve vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij in zagotoviti primerno kadrovanje, saj bodo le tako opravile svoje zahtevne naloge. Naloga komiteja občinske konference ZKS pred volitvami v osnovne organizacije je, da pregledajo kandidatne liste in dajo svoj pristanek. Delavski svet DSSS (30. 10. 1979) 1. Obravnaval je analizo izvršitve srednjeročnega plana 1976—1979 2. Seznanjen je bil z rezultatom 9-mesečnega obračuna 3. Sprejel je opis del in nalog pomožne kuharice in predlagal odboru za delovna razmerja, da prosta dela in naloge objavi. Celotne postopke kandidiranja je potrebno izvesti v oktobru in novembru in kot že rečeno, volitve je potrebno izvesti do konca novembra 1.1. Časa ni več veliko, zato je potrebno z vso resnostjo pristopiti k delu. Jaka Repe Prizadevanja v razvoju žagarstva O razvoju žagarstva se razpravlja na različnih nivojih. Delavci pogrešajo sodobnejše stroje, naprave, zaščito. Predvsem gre za zaščito človeka in okolja. Hitrejšega napredka seveda ne bi bilo, če ne bi sodelovali strokovnjaki, ki realizirajo, načrtujejo, predvidevajo boljše rešitve proizvodnje v ža-garstvu. Tako so strokovnjaki nakazali na različnih posvetovanjih, katere smeri razvoja žagarstva bo potrebno posodobiti. V smislu težnje človeka proč od hlodov, desk in hrupa bo v žagarstvu razvoj moral iti v tej smeri. Nastopajo pa tudi potrebe po hitri proizvodnji, po boljšem izkoriščanju pri obdelavi hlodovine in izdelavi takih sor-timentov, ki potrošniku najbolj ustrezajo. Neločljiva povezava hlodišče— žagalnica—skladišče žaganega lesa bo morala biti kar se da mehanizirana. Hlodovina za žaganje bo morala biti strokovno pripravljena, razžagana v iskanih sortimentih. Skladiščenje sortimentov in sortacijo teh bo potrebno pred oddajo posodobiti. Tako postavitev mehaniziranega skladišča oblovine poleg kvalitetnejšega lesa, kontinuirane dobave, lažjega izbora lesa pomeni tudi ukinitev delovnih mest, kjer je delo težko, nevarno, izpostavljeno vremenskim neprilikam. Na skladišču hlodovine naj bi se v prihodnje opravila vsa dela z viličarjem. V žagalnici bo potrebno organizirati pretok sortimentov tako, da bo prisotnost delavca minimalna. Primarni stroji bodo morali biti taki, da bo pogojen boljši izkoristek pri žaganju, proizvodnja kvalitetnih sortimentov in v dimenzijah za pokrivanje potreb potrošnika. Stroje bo treba zaščititi za manj ropota, delavcem pa omogočiti delo v posebnih kabinah (daljinsko upravljanje). Obdelavo rezil bo treba poenostaviti, pri večjih pomikih žaganja pa omogočiti hlajenje rezil. Težiti bo treba k čim tanjšim listom rezil za žaganje. Na skladišču žaganega lesa bo treba uvajati mehanizacijo za hitro, strokovno sortacijo žaganega lesa. Zlaganje, merjenje, označevanje, paketiranje sortimentov bo treba posodobiti. Stroje, naprave, priprave bo treba prirediti tako, da bo pretok materiala čimhitrejši z manj delovne sile. V celotnem sistemu žaganja pa bo za dosego omenjenih ciljev potrebna večja uporaba elektronike. Izbor strojne opreme naj bo načrten s poznavanjem uporabnosti, zmogljivosti in ustrezajoč drugim zahtevam. Bistveno pa bo treba izboljšati tudi odnos do vzdrževanja, nege strojev in naprav. Izboljševati pa bo treba poklice v širšem profilu in višje vrednotiti poklice v žagarstvu. Tand V lesni industriji so različne izvedbe viličarjev nepogrešljivo pomagalo pri delu — joto Ažman Ogled žogolnice v TO »Tomaž Godec« Enajst slušateljev delovodske šole za lesarstvo pri DU Radovljica, od tega šest članov LIP-a Bled, smo si v okviru strokovnih ekskurzij ogledali mehanizirano hlodišče in žagalnico v TO »Tomaž Godec«. Zbrali smo se pri vratarju, kjer nas je čakal vodja Janko Kavčič. Najprej nas je odpeljal na mehanizirano hlodišče. Tu smo se seznanili z lupljenjem, razrezovanjem in sortira- njem hlodovine. Pot nas je vodila k bazenu, od tu pa v žago. V žagi smo se zadržali največ časa, saj je bil namen ogleda v prvi vrsti namenjen temu obratu. V njej smo si ogledali postavitev strojev, kako poteka razrez hlodov, sistem odstranjevanja odpadkov in nazadnje s problemi, ki se tu pojavljajo. Ustavili smo se še pod »kozol- cem«, kjer deske zlagajo v skladovnice. Obiskali smo še ostale obrate v naši TO, vendar se v njih nismo zadrževali dalj časa. Strokovni ogled smo sklenili v sejni sobi, kjer nam je tov. Kavčič posredoval informacije, ki so nas še zanimale. Po uradnem delu ekskurzije smo pridobljeno znanje zalili v bližnjem gostišču. Polak Tone Problemi priganjajo Spet bo leto naokoli, problemi v zvezi s sekanjem, spravilom, žaganjem oblovine pa se kopičijo in kličejo po mehanizaciji. Pomanjkanje delovne sile, delo v slabih pogojih, sprostitev količin sortimentov v večji masi in boljši izbor teh za posamezne potrebe vedno bolj postaja zahteva po sodobnejši obdelavi gozdnih sortimentov. To je jasno skupini, ki načrtuje postavitev mehaniziranega skla-dišča oblovine na območju bazena Rečica ob tovarni LIP Bled. Ni pa postavitev mehanizacije cilj samo skupine, ampak bo po tolmačenju na zborih in sprejemanju po samoupravnih organih moralo biti poznano vsem zaposlenim, zakaj se odločamo za tako velika investicijska vlaganja. Strokovna skupina je na sestanku ponovno ugotovila, da je izgradnja nujna. Namen mehaniziranega skladišča, način izgradnje in uporabo pa je treba racionalno obravnavati in izgradnjo približati potrebam. Tako je v zvezi z izgradnjo predvideno, da bomo uredili teren v pasu med gostilno Stare in železnico. Predvideva se postavitev ene linije izza mehaniziranega lupljenja oblovine. Posebno pozornost bo treba posvetiti taki izvedbi lupiinika, da bo možno normalno lupiti tudi drobnejšo oblovino za preprečitev večjih okvar na lupilniku. Dogovorjena je dolžina mnogokratnikov, ki bo v mejah od 3—10 m. Izmera gozdnih sortimentov bo opravljena na liniji po 'lupljenju. Les, dobavljen iz zasebnih gozdov, pa bo izmerjen ob priliki nakladanja na kamione. V kratkem besedilu izdelana obrazložitev potrebe po tej mehanizaciji bo podan na delovnih mestih v obeh organizacijah, kjer bo tudi odločitev z glasovanjem. V tem besedilu bo predstavljeno Gozdno gospodarstvo Bled kot investitor, LIP Bled pa kot sovlagatelj. Izdelan bo tudi predlog za odobritev kredita pri banki. Prav tako je skupina strokovnjakov zadolžena za izdelavo samoupravnega sporazuma izgradnje in koriščenja mehanizacije med GG Bled in LIP Bled. Takoj po sprejetju po samoupravnih organila v postavitvi mehaniziranega Skladišča oblovine bo treba naročiti glavni projekt, na čigar osnovi bo po odločitvi vrste tehnologije izdelan še gradbeni projekt. Oboje bo zaupano v obdelavo Industrijskemu biroju Ljubljana. Pri načrtovanju izgradnje ceste za možno zaporo podvoza mimo Gostilna Stare, v ozadju železniška proga. Prostor med gostilno in progo bo kmalu dobil drugačno podobo — foto Ažman gostilne Stare pod železnico je treba poiskati najboljšo rešitev za zadostitev interesov krajanov, delovnih organizacij, ki so vezane na to povezavo; prav tako pa tudi v skladu s prizadevanji občinskih organov za rešitev prometnega režima tega območja. Za nabavo opreme bo treba poiskati najugodnejšega ponudnika. V ta namen bodo izdani razpisi, v podjetja, ki to vrsto opreme izdelujejo. Za pospešeno delo izgradnje bo iz vrst strokovnih delavcev GG Bled določen vodja izgradnje mehaniziranega skladišča oblovine. Vzporedno s temi prizadevanji pa tečejo tudi priprave za izgradnjo kotlovnice za kurjenje ostankov, napadlih na tem mehaniziranem skladišču in mehaniziranem Skladišču v Boh. Bistrici. To kotlovnico bi predvidoma izgradili v TO Boh. Bistrica. Prejetih je bilo več ponudb. Delovna skupina se je odločiia, da bo projekt izdelal Industrijski biro Ljubljana. Tako se torej oblikujejo priprave za gradnjo. S pametno, hitro rešitvijo omenjenih problemov bo izgradnja hitrejša, cenejša, lažja, boljša v pričakovanih racionalizacijah dela pri transportu, obdelavi, sortaciji oblovine. Novi način dela pa bodo pospešili in poenostavili proizvodnjo gozdnih sortimentov. Napravili bomo dolg korak v prizadevanjih za omejitev napo-na pri delu, izpostavljenosti vremenskim neprilikam, potreb po večjem številu zaposlenih, predvsem gozdnih delavcev pa tudi delavcev LIP. S takim načinom dela bo pogojena tudi enakomernejša dobava hlodovine, žagarskemu obratu in boljšo kvaliteto žagovcev. Tand Konstituiranje organov opravljanja SOZD Po izvolitvi novih delegatov v delavski svet SOZD GLG in v odbor samoupravne delavske kontrole, se je novoizvoljeni delavski svet sestal na konstitu-antni seji 19. 10. 1979. Izvolil je izmed sebe novega predsednika in njegovega namestnika. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen delegat ZLIT-a Tržič tov. Kopač Franc, za njegovega namestnika pa delegat iz Jelovice tov. Rihtaršič Rafko. Novoizvoljenemu delavskemu svetu in novemu predsedniku želimo uspešnega dela v zahtevnem in odgovornem obdobju, ko se bo sprejemal srednjeročni plan SOZD za naslednje petletno obdobje. Ob konstituiranju je bila izrečena zahvala za opravljeno delo delegatom delavskega sveta prejšnjega mandata ter dosedanjemu predsedniku DS SOZD GLG tov. Lavrič Jožu iz Lip-a Bled. V sredo, 30. 10. se je sestal novoizvoljeni odbor samoupravne delavske kontrole v SOZD, ki je izvolil izmed članov odbora za predsednika tov. Pavlin Franca iz DO Jelovica. Odbor bo moral temeljito proučiti vse zadeve, ki so v njegovi pristojnosti in v posameznih primerih predlagati tudi sankcije zaradi neipolnjeva-nja dogovorjenih sklepov in nespoštovanja sprejetih samoupravnih splošnih aktov. Delavski svet SOZD GLG je na oknstituantni seji sprejel naslednje sklepe: — Na podlagi priloženih potrdil o izvolitvi se verificira mandat novoizvoljenih delegatov DS SOZD GLG (III. mandat). Za predsednika DS SOZD GLG se izvoli tov. Kopač Franc, za njegovega namestnika pa tov. Rihtaršič Rafko. — Zapisnik prejšnje seje DS SOZD GLG so delegati soglasno potrdili. — Verificira se sprejem sprememb in dopolnitev statuta SOZD GLG. Spremenjeni statut SOZD velja in se uporablja od 20. 10. 1979 dalje. Strokovna služba SOZD je dolžna pripraviti prečiščeno bese- dilo statuta in ga posredovati članicam SOZD. — DS SOZD iemnuje v kolegijski poslovodni organ za dobo 6 mesecev po predlogih članic naslednje člane: GG Bled: Čuk Cveto, direktor GG Kranj: Zupan Leopold, v. d. direktorja LIP Bled: Bajt Franc, direktor ,ELOVICA Škofja Loka: Kokelj Tine, direktor ALPLES Železniki: Demšar Jože, direktor ZLIT Tržič: Tonkli Stane, direktor GRADIS—TOZD LIO Škofja Loka: Ilovar Leopold, direktor AERO Celuloza Medvode: Zule Slavko, direktor — Do naslednje seje DS mora strokovna služba pripraviti konkreten predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v poglavju o sestavi KPO, skladno z ZZD. —■ Delegati delavskega sveta so soglasno sprejeli analizo uresničevanja srednjeročnega plana SOZD GLG za obdobje 1976—80 z vsemi pripombami, ki so se pojavile v razpravi. — Delegati DS so sprejeli smernice za srednjeročni plan 1981—1985 s pripombami odbora za pripravo osnutkov planskih dokumentov in s pripombami delegatov DS SOZD GLG. Obenem so tudi zavzeli stališče, da zahtevajo, da je SOZD GLG podpisnik srednjeročnega republiškega plana. — Ugotovitve iz analize gospo-darsko-finančnih dosežkov članic SOZD GLG po obračunih za I. polletje 1979 so bile soglasno sprejete. — Delegati DS SOZD GLG so soglasno sprejeli poročilo o izvrševanju finančnega plana delovne skupnosti skupnih služb SOZD GLG za obdobje I—IX. 1979. — Delegati so soglasno sprejeli informacijo o osnutku samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med Jelovico in Gradisom Škofja Loka. ERZAR Slavko Rezultati ankete IOK OO sindikata je razpisal anketo po vprašanju spremembe delovnega časa oz. opustitev dela vsako prvo soboto v mesecu in uvedbo dela en dan v tednu po 10 ur. Izid ankete gotovo zanima vse člane kolektiva zato rezultate ankete objavljamo. LIP, Lesna industrija, BLED — anketnih listov skupaj 1.012 100,0 % — pravilno izpolnjenih 707 69,9 % — neveljavnih 84 8,3 % — ni bilo vrnjenih 221 21,8% Odgovori na vprašanja so sledeči: 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 360 NE 347 Abstin. 305 bi delali: % 35,6 % 34,3 % 30,1 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 266 NE 441 Abstin. 305 v tednu 10 ur: % 26,3 % 43,6 % 30,1 3. Ali ste zato, da je to dan DA 242 NE 465 Abstin. 305 ponedeljek: % 23,9 o/o 46,0 % 30,1 4. Ali ste za katero drugo rešitev: Večina predlaga 40 urni tednik, ostali pa so zato, da ostane tako kot je bilo dosedaj. Problemi, ki jih navajajo so prevozi, otroško varstvo in podobno. Po TO je izid ankete sledeč: TO, Lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica — anketnih listov skupaj 489 100,0 % — pravilno izpolnjenih 377 77,1 % — neveljavnih 48 9,8 % — ni bilo vrnjenih 64 13,1 % Odgovori na vprašanja so sledeči: 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 161 NE 216 Abstin. 112 bi delali: % 32,9 % 44,2 ‘% 22,9 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 112 NE 265 Abstin. 112 v tednu 10 ur: % 22,9 % 54,2 '% 22,9 3. Ali ste zato, da je to dan DA 99 NE 278 Abstin. 112 ponedeljek: % 20,2 % 56,9 '% 22,9 4. Ali ste za katero drugo rešitev: enako kot pod točko 4. v skupnem rezultatu TO, Lesna predelava Rečica — anketnih listov skupaj 308 100,0 % — pravilno izpolnjenih 200 64,9 % — neveljavnih 29 9,4 % — ni bilo vrnjenih Odgovori na vprašanja so sledeči: 79 25,7 % 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 98 NE 102 Abstin. 108 bi delali: % 31,8 % 33,1 % 35,1 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 56 NE 144 Abstin. 108 v tednu 10 ur: % 18,1 % 46,8 % 35,1 3. Ali ste zato, da je to dan DA 49 NE 151 Abstin. 108 ponedeljek: % 15,9 4. Ali ste za katero drugo rešitev: enako kot pod točko 4. v skupnem rezultatu % 49,0 % 35,1 TO, Lesna predelava, Mojstrana — anketnih listov skupaj 53 100,0 % — pravilno izpolnjenih 27 50,9 % — neveljavnih — — — ni bilo vrnjenih Odgovori na vprašanja so sledeči: 26 49,1 % 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 22 NE 5 Abstin. 26 bi delali: % 41,5 % 9,4 '% 49,1 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 22 NE 5 Abstin. 26 v tednu 10 ur: % 41,5 % 9,4 % 49,1 3. Ali ste zato, da je to dan DA 21 NE 6 Abstin. 26 ponedeljek: % 34,6 '% 11,3 % 49,1 4. Ali ste za katero drugo rešitev: enako kot pod točko 4. v skupnem rezultatu Predlog je bil tudi, da prva izmena dela en dan v tednu od 6.—16. ure, druga izmena pa od 12.—22. ure. TO, Lesna predelava, Podnart — anketnih listov skupaj 78 100,0 % — pravilno izpolnjenih 33 42,3 % — neveljavnih — — — ni bilo vrnjenih Odgovori na vprašanja so sledeči: 45 57,7 % 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 17 NE 16 Abstin. 45 bi delali: % 21,8 % 20,5 % 57,7 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 17 NE 16 Abstin. 45 v tednu 10 ur: % 21,8 % 20,5 '% 57,7 3. Ali ste zato, da je to dan DA 16 NE 17 Abstin. 45 ponedeljek: % 20,5 4. Ali ste za katero drugo rešitev: enako kot pod točko 4. v skupnem rezultatu % 21,8 % 57,7 Đ3S3 — Bled — anketnih listov skupaj 84 100,0 % — pravilno izpolnjenih 77 91,7 % — neveljavnih — — — ni bilo vrnjenih Odgovori na vprašanja so sledeči: 7 8,3 % 1. Ali ste zato, da ob sobotah ne DA 62 NE 15 Abstin. 7 bi delali: % 73,8 % 17,9 % 8,3 2. Ali ste zato, da bi delali en dan DA 59 NE 18 Abstin. 7 v tednu 10 ur: % 70,2 % 21,5 % 8,3 3. Ali ste zato, da je to dan DA 57 NE 20 Abstin. 7 ponedeljek: % 67,9 % 23,8 % 8,3 4. Ali ste za katero drugo rešitev: enako kot pod točko 4. v skupnem rezultatu Analiza rezultata ankete: On anketnih listov skupaj (brez TO Trgovine) 1.012 je dalo: pozitiven odgovor z DA: 1. vprašanje 360 ali 35,57 % 2. vprašanje 266 ali 26,28 % 3. vprašanje 242 ali 34,91 % negativen odgovor (abstiniram in nepravilno izpolnjeni) z NE: 1. vprašanje 652 ali 64,43°/o 2. vprašanje 746 ali 73,72 % 3. vprašanje 770 ali 76,08 % Zaključek: Iz analize rezultata ankete je razvidno, da je od 1.012 anketirancev odgovorilo povprečno na vsa vprašanja z DA 28,59 %, ostalih 71,41 % pa se ne strinja z uvedbo predlagane spremembe delovnega časa. Torej večina anketirancev se strinja z obstoječim delovnim časom in iz navedenih objektivnih vzrokov niso za spremembo. IOK OOS Janez in Minka Brane sta zaposlena v Mojstrani. Minka dela kot embaler vhodnih in garažnih vrat, Janez pa je zaposlen kot polnojarmeničar pri usluž-nostnem razrezu v Belci. Ko sem jo vprašal, kako je zadovoljna s stanovanjem, je odgovorila, ki bi izrazile takšno zadovoljstvo. »Nisem vedela, da so to tako lepa stanovanja. Lastna udeležba je bila sicer precejšnja, je pa zares lepo in prostorno stanovanje.« Nova stanovanja Gradbeno podjetje Gradbinec Kranj, TOZD Jesenice, je začelo lansko leto graditi 2 stanovanjska bloka v Mojstrani. To je prva družbena gradnja, ki jo lahko imenujemo usmerjena gradnja. To so namreč stanovanja, ki niso namenjena za prodajo zunanjim kupcem, ampak izrecno samo domačinom. V mesecu avgustu so bila stanovanja že vseljiva. Na razpolago je bilo 18 stanovanj. Od tega je LIP Bled kupil 2 za naša delavca, ki sta zaposlena v Mojstrani. Ko smo izročili ključe našim delrr/com, sem jih povprašal, kako se ob tej dodelitvi počutijo. Mrak Justin je pri Lipu zaposlen od leta 1965. Ima štiri otroke, žena pa ni zaposlena. »Skoraj ne morem verjeti, da sem v svojem stanovanju,« je dejal. »Vedno sem si želel, da bi bil na svojem in od nikogar od- visen. Ta želja se mi je izpolnila. Žena je od veselja imela solzne oči.« S tem smo tudi v Mojstrani vsaj delno rešili stanovanjski problem. Že naslednje leto bo SGP Gradbinec pričel graditi še tri take stanovanjske bloke. V letu 1982 bo na razpolago v Mojstrani še 27 stanovanj. Noč Nova stanovanjska bloka v Mojstrani — joto Noč 12. 1. 1942 legendarno dražgoško bitko. Nismo se pozabili spomniti na dramatično prizorišče na Lipniški planini. Saj prav danes mineva 37. let in 20 dni, odkar so v hudih bojih dali svoja življenja prvi najboljši borci, med njimi tudi španski borec, organizator ljudske vstaje, komandant Cankarjevega bataljona in narodni heroj Jože Gregorčič. Čas nas je že priganjal, zapustili smo Rovtarico in se odpeljali po vijugasti cesti proti Rudnemu. Po strmem bregu proti Dražgošam so nas obsevali skozi meglo sončni žarki popoldanskega sonca. Na ostrem ovinku nas je čakalo prazno parkirišče; pri spomeniku je že bilo nekaj obiskovalcev, mi pa smo udeležbo še dopolnili; sledili so januarski dogodki iz leta 1942. Pogled na jesensko obarvano panoramo Selške doline je vzbudil med nami pravo zadovoljstvo. Tudi foto posnetkov ni manjkalo. Zadovoljni, ker je pohod v Dražgoše uspel, smo se odpeljali preko Jamnika, Krope in Kamne gorice proti domu. A. J. Akcija NNNP in AMD Bohinj hod po partizanskih obeležjih preko Jelovice v Dražgoše. Startno mesto smo določili ob 13.30 na parkirišču AMD v Bohinjski Bistrici. Zbralo se je precejšnje število članov. Na zamudnike zaradi skopo odmerjenega časa nismo čakali. Kolona je točno ob 13.30 krenila po asfaltni cesti proti Nemškemu rovtu. Ker smo prejšnji dan Oddelek B4 podbojev v TO Rečica. Sestavljanje lestvice (stranice) za slepi podboj — foto Ažman igrali vlogo kurirjev, se nam je zdelo nujno, da se ustavimo na Orešju, kjer so partizanski kurirji tik pred svobodo doživeli pravi ognjeni krst. Tu nam je nekdo od navzočih članov obudil nekoliko spominov na tragičen dogodek, o kurirskih vezah in nalogah, ki so jih opravljali na tem območju. Nato je kolona zopet krenila in že smo bili na Rovtarici. Na gozdni jasi smo parkirali in šli preko ceste do spomenika padlih borcev. Tu smo zopet obujali spomine na dogodke, ki so se na tem mestu tragično odigrali. Ker so bila ravno na tem koncu Jelovice prva zavetišča partizanov, velja omeniti, da je na Vodiški planini v avgustu 1941 bil ustanovljen Cankarjev bataljon, za komandanta pa je bil postavljen Jože Gregorčič. To je bila prva večja regularna enota na Gorenjskem, ki se je že takrat oborožena upirala okupatorju. Cankarjev bataljon je že proti koncu 1941. leta vodil hude boje z Nemci v Poljanski dolini in na Blegašu. Med njimi tudi AMD Bohinj je v svojem programu v akciji NNNP pri KS Bohinjska Bistrica določil motorizirane kurirje. Ti kurirji so svoje naloge za čas akcije NNNP uspešno opravljali. Tu smo videli, da smo bili potrebni prenašati hitre naloge in obvestila in tudi pri prevozu ponesrečencev ni manjkalo naše aktivnosti. Naše društvo pa ni končalo svoje aktivnosti v tej akciji že v soboto dopoldan, 29. IX. 1979. Z namenom, da še bolj popestrimo svojo aktivnost v akciji NNNP, smo organizirali v nedeljo, 30. IX. 1979 motorizirani po- ★ Z nepozabnega srečanja borcev in aktivistov NOV, ; internirancev in upokojencev DO Lip, Lesna industrija Bied ! Letos je bilo 27. oktobra v Bohinju. Pred kulturnim domom Joža Ažmana v Boh. Bistrici je kljub hladnemu dopoldnevu številnim udeležencem srečanja žarelo v očeh toplo, osrečujoče zadovoljstvo, ko so si segali v roke, veseli, da so še kar pri močeh. se je oglasila na odru poskočna viža in je priplesala folklorna skupina DPD Svobode »Tomaž Godec« iz Boh. Bistrice, je vzvalovilo v dvorani veselo razpoloženje. Ni se še poleglo ploskanje, ko je že stopi Ina oder direktor temeljne organizacije »Tomaž Go- sih smo imeli enega inženirja, danes jih je 30, število kvalificiranih delavcev pa je naraslo od 113 na 297. Še in še so razmišljali upokojenci, srečni in ponosni. Spominjali so se vloženih skrbi tudi v delavsko samoupravljanje od 23. oktobra 1950 dalje, ko je zasedal prvi delavski svet. »Mladi se zavedamo,« je nizal misli'tov. Repe, »kako vzpodbudni so za poglabljanje socialističnih vrednot in medsebojnih odnosov stiki z vami, saj sta poleg žrtvovanih fizičnih moči vlagali v težkih razvojnih pogojih za skupni napredek tudi prizadevno posredovanje delovnih izkušenj, medsebojno spoštovanje, zaupanje in tovarištvo, kar predstavlja solidne temelje uspešnemu samoupravljanju in razvoju podjetja. Zavedamo se tudi vrednosti vaše delovne odgovornosti in discipline, ki ste jo skrbno gojili, vaše požrtvovalnosti in vzlju-bitve DO LJP Bled. Poleg strokovnega izpopolnjevanja ste imeli pravo razumevanje za nujna investiranja v tehnološko posodabljanje in razvoj DO. Da, mladi čutimo dolžnost za nadaljevanje vaših uspehov in hvaležnost za vaše vložene napore. Tudi to srečanje naj prispeva k našim medsebojnim stikom. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi požrtvovalnim organizatorjem brezhibnih priprav za današnje prisrčno slavje. Vsem navzočim pa želim obilo sproščenega, osrečujočega zadovoljstva tar zdravja, da bi se naši stiki ohranjevali še mnogo let!« Ko je odhajal burno pozdravljen, je spregovoril navzočim predsednik Zveze društev upokojencev občine Radovljica tov. Kos Alojz. Po prisrčnem pozdravu je čestital delovnemu kolektivu DO stanja upokojencev. To pa je tudi ena od programskih nalog Društev upokojencev, ki si prizadevamo, da se naše minulo delo prične povsod ustrezno vrednotiti in da smo prisotni pri soodločanju preko delegatskega sistema na vseh področjih družbene dejavnosti, saj z bogatimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami lahko mnogo prispevamo k napredku. Nato je zaželel vsem dobro počutje in veselo razpoloženje, gostiteljem, kolektivu delovne organizacije LIP Bled pa se je zahvalil za pozornost. Misli tov. Kosa so podkrepili navzoči z glasnim odobravanjem. V imenu občinske zveze borcev NOV je pozdravil navzoče borce in aktiviste NOV, internirance in vse navzoče upokojence njen predsednik tov. Stanko Starover-ski. Zahvalil se jim je za napore, Vložene v obnovo večinoma požganih lesnih obratov, ki so jih obnavljali z borčevsko požrtvovalnostjo in ustvarjalno vnemo, s cilji, rojenimi v krvavi borbi in v socialistični revoluciji. Na obnovljenih žagah razrezani les je mnogo pripomogel pri nagli obnovi porušene domovine. »Z napredno socialistično zavestjo ste mnogo pripomogli pri usmerjanju skupnega odločanja za organizacijsko preosnovo lesne proizvodnje, pri posodabljanju in naglemu razvoju lesne industrije. Zveza borcev NOV želi, da bi posredovali svoje bogate izkuš- Prisrcno je bilo svidenje nekdanjih sodelavcev Čeprav različni po letih in preživelih težavah, so bili enotni v preprosti iskrenosti in proletarski vedrini. Po vstopu v lepo urejeno, prostorno vežo, so si z zanimanjem ogledovali dela nadarjenih slikarjev — samoukov iz Bohinja. Seznanjali so jih s priradno bohinjsko lepoto v naravnih, ubranih barvah, kakor jo doživlja deloven človek, zato ni manjkalo pohval. Po kratkem okrepčilu so napolnili sodobno opremljeno dvorano, ki je s svojo leseno oblogo prispevala k sproščenemu, domačemu počutju. Zgovorna napovedovalca tov. Nada Frelih in tov. Milan Mravlje sta po prisrčnem pozdravu izraženem v zapeti pesmi »Slavljenec« pojasnila, da obsega kulturni program poleg folklornih plesov, govorov in recitacij koncert moškega pevskega zbora prosvetnega društva iz Zasipa pod vodstvom tov. Marjana Eržena. Zaželela sta, da naj vzbujajo ubrani napevi ob lepi ljudski besedi v navzočih praznično razpoloženje in poglabljajo lepe spomine na Skupno delo, ki je skovalo neomajno tovarištvo, zakoreninjeno v DO LIP Bled. Čim dec« tov. Jaka Repe in izrekel v imenu celotnega delovnega kolektiva in samoupravnih organov DO LIP Bled udeležencem topel pozdrav. Ob njegovem nagovoru so oživčli v številnih udeležencih spomini na vloženo 'delo v minulih 31 letih, ko se je iz po vojni obnovljenih žagarskih obratov razvila sodobna lesna industrija. Začeli so z izdelavo zabojev in razvili proizvodnjo stavbnega pohištva ter lesne moke. Podjetje se je razširilo s priključitvijo Jelke v Radovljici, KZ v Mojstrani in Embalaže v Vintgarju. Po ukinitvi zaboj ame so uvedli izdelavo panelnih plošč. Dokaj truda je bilo vloženega v rekonstrukcijo žage na Rečici, v Boh. Bistrici in v Podnartu. Zgrajeni so bili obrati za proizvodnjo vrat, opažnih plošč, vhodnih vrat, ISO-SPAN izdelkov in skupno z GG Bled mehanizirano lesno Skladišče v Boh. Bistrici. Nekateri so 'si že ogledali obrat sodobnega pohištva iz masivnega smrekovega lesa ter obrat predelave lesa v Podnartu. Z razvojem proizvodnje pa se je dvignilo tudi število zaposlenih od 352 v letu 1948, na 976 v letu 1978. Vča- Udeleženci so z zanimanjem in navdušenjem spremljali kvaliteten koncert moškega pevskega zbora V dvorani Doma Joža Ažman LIP Bled, ki je prvi med delovnimi kolektivi v občini začel posvečati dokajšnjo skrb tudi upokojencem, kar dokazujejo tudi ta vsakoletna srečanja. »Za nas upokojence je to velikega pomena. Veselimo se vsakih novic o napredku tehnologije dela, o izboljšanju strojnega parka, širjenju in modernizaciji obratov, saj se zavedamo, da je naš standard odvisen od delavca proizvajalca. Pa ne samo to, ugotavljamo tudi, da je samoupravni delegatski sistem dobil svojo vlogo in mesto v kolektivih, ki ju že prerašča in se Vključuje v splošno samoupravo v bazi, v krajevni Skupnosti in kjer pač živimo. Danes že lahko ugotavljamo, da prihaja že marsikje do dejanskega vrednotenja minulega dela ne samo z zakonskimi predpisi pač pa tudi po spoznanju kolektivov samih, ikii se na različne načine oddolžujejo svojim bivšim delavcem. Tako sodelovanje in skrb pa bosta morala postati še učinkovitejša in stalna predvsem v smeri tesnega sodelovanja med kolektivi in upokojenci, zaradi socialne sigurnosti in gmotnega nje zlasti mladini v delovni organizaciji, da se bodo zavedali vrednosti lin žrtev priborjene svobode in pridobitev NOV ter socialistične revolucije. Poleg strokovnega znanja je prepotrebna pri obrambnem usposabljanju tudi globoka socialistična zavest, ki je živ vrelec nesebične, požrtvovalne borbenosti ter tovarištva, ki poraja občutek varnosti in učinkovite obrambne moči. Taka mladina je vreden naslednik vašega uspešnega dela. Želim vam, da bi ob lepih spominih in zavedajoč se uspešnega razvoja vašega vloženega dela potekalo to srečanje čim prijetnejše in da bi se zdravi srečali še mnogokrat! Obenem pa se zahvaljujem DO LIP Bled za vso pozornost, ki jo posveča svojim borcem in aktivistom NOV ter internirancem.« Zamišljeni so spremljali navzoči pozdrav in želje tov. Staroverskega, ki jim je osvežil spomin na najtežja in vendar najlepša doživetja v življenju. Vse, kar je bilo zgrajenega po osvoboditvi, je bilo vredno ogromno žrtev v NOV. Svobodni so šele lahko dokazali ustvarjal- Jaka Repe no moč združene proletarske volje. V enakopravni Titovi Jugoslaviji so postali gospodarji svojega dela, kar je bila davna želja brezpravnih, izkoriščanih delavcev. Srečni in ponosni so se Slavko Staroverski zahvaljevali govorniku. Medtem je bil že napovedan nastop moškega pevskega zbora, ki je doživeto zapel štiri narodne pesmi. Znane, priljubljene melodije so prebudile v zavesti navzočih lepo mladost, spomin na fantovska vasovanja, na kupovanje leota dekletom na vaških sejmih, na danjih srečanj z bohinjskimi mladostne želje ob pranju prvih pionirji. Saj so prav delavci iz plenic v potoku, na bolesti ne- obrata »Tomaž Godec« prevzeli uslišane ljubezni in dekliški po- pokroviteljstvo nad njihovim nos ob postavnih ljubimcih. Spo- pionirskim odredom in jim omo- minjali so se nekdanjih lepih gočili vzpostavitev samoupravne- običajev, ki so jim priljubljali ga proizvodnega podjetja Pionir, rodno domačijo. Pa jih je pre- ki je prejelo za lepe delovne dramil iz zamišljenosti tov. Milan uspehe številne nagrade in pri- z napovedjo recitacije tov. Jane znanja republiških in zveznih or- Beravs, domače uslužbenke, ki ganov Ljudske tehnike. Radi so pa posveča mnogo prostega časa obiskovali njihove bogate razsta- Recitatorke osnovne šole dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica plodnemu pesnikovanju. Zbrano smo prisluhnili njeni pesmi »Živeti v miru«. Že prve misli: »Lepo je živeti v miru, čudovito hrepeneti v svobodi in še lepše je upati, da bo še mir v naši domovini . . .«, so nas osvojile. Razmišljali smo o vrednosti prestanega gorja za osrečujoči mir doma in v svetu, za svobodno življenje bodočih generacij. Kako naglo pozabljamo, da je treba mir spoštovati in ga nenehno ohranjati: »da bodo ljudje močni kot jeklo, da bodo en sam narod, eno samo močno vejnato deblo. Za čas, kadar bo treba braniti mir . . .« Recitirala je tudi svojo pesem »Draga mama«. V pismu iz tujine sprašuje sin svojo mater, če mu je lahko odpustila, ko je odšel tako daleč v svet. Sporoča ji, da ga kljub udobju vabijo njene oči domov. Pesem zaključuje: »Povem ti, kar že veš ... Mačeha je nam tujina. Najlepša je domača zemlja, slovenska domovina. In če še kdaj, mama, bi rodila sina, ne dovoli, da vzela bi ti ga tujina!« Za doživeto povedana čustvo je pesnica požela toplo priznanje. Tov. Nada pa je že napovedala zborno recitacijo pionirjev iz osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Ob njihovih lepo povedanih mislih o revolucionarni borbi in delovnih uspehih v socialistični, Titovi Jugoslaviji, se je marsikdo od navzočih spomnil nek- ve. Veseli so bili njihove tehniške zvedavosti pri ogledih tovarne im so jim dovolili, da so jih fotografirali pri strojnem delu. Jana Beravs-Vesna Dovolj je bilo časa za sproščen klepet, pa vseeno so prijetne ure prekmalu minile Zakaj ne, saj so bili med njimi tudi njihovi otroci in tudi bodoči delavci DO LIP Bled. Z dobro voljo so soglašali pri dodeljevanju podpore za novoletne jelke, počitniška letovanja pri morju, za izpopolnjevanje prepotrebnih učil in za potrebe mladinskega športa. Seveda so nagradili recitatorje z iskrenim priznanjem. Napovedovalec tov. Milan je povedal, da bodo zapeli pevci v drugem delu koncertnega programa pet pesmi iz naše revolucionarne preteklosti, saj je bila prav pesem v najtežjih in v naj-ponosnejših zgodovinskih obdobjih naše najmočnejše gibalo in tolažilna opora. Ponosno je zazvenela pesem »Mi vstajamo« in polna svobodoljubja marsikoga spomnila na oboroženi upor v Bohinju, v decembru 1941. »Pesem talcev« je segla v srca vsem, ki jih je že čakala ista usoda, vendar so bili odpeljani v taborišča smrti in že na koncu svojih moči dočakala svobodo. Ob pesmi »Počiva jezero v tihoti« so podoživljali mnogi bolečo tesnobo ob vsiljeni okupaciji in njenih grozotah. Ob borbeni vsebini in napevu Kajuhove pesmi XIV. di- viziji pa so podoživljali navzoči nekdanje trdno zaupanje v Titove borce in živo vero v končno zmago in osvoboditev. S pesmijo »Bolen mi leži«, ki je že iprav toliko naša kot makedonska, so obudili pevci v poslušalcih zavest pripravljenosti na vse žrtve za ohranitev svobode. Za bogato spominsko doživetje so bili deležni pevoi sproščenega priznanja. Sledili sta dve recitaciji pesmi tov. Andreja Trojarja, zaposlenega v domači delovni organizaciji. Izvedel jih je doživeto tov. Milan Mrovlje. Tudi ta pesnik ustvarja verze ob delu, zato diha iz njih prirodna zavest delavca — ustvarjalca. Ko je predstavil tov. Milan upokojeno delavko — pesnico tov. Angelo Pintar in nam je povedala eno izmed številnih svojih pesmi, smo se vsi vprek čudili njeni prirodni tenkočutnosti, mehko žuborečim mislim in sproščeni ubranosti. Tudi njeno poezijo je oblikovalo delo, topli tovariški odnosi in sproščeno sožitje z naravo. Marsikdo si je mislil: »Ko bi poslušal prirodno uglašene Gregorčičeve verze ...« Prepričan sem, da ni bilo med navzočimi nikogar, ki bi ne zaželel Pintarjevi mami še mnogo zdravih let, polnih topline, kakršna je rojevala njene čuteče pesmi. Tov. Nada je med programom povedala, da poteka sodelovanje med delovnim koldktivom LIP Bled in nastopajočim moškim pevskim zborom iz Zasipa v smislu smernic 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije: ČLOVEK, DELO, KULTURA. Prihodnje leto bo praznoval že 55-letni jubilej. Seveda iso se v tej dobi že izmenjani mnogi pevci in zborovodje. Izmed slednjih se hvaležni spominjajo pokojnega tovariša Janeza Grma, ki se je vozil na vaje iz Bohinja. Ljubil je petje, saj mu je posvečal ves prosti čas. V sedanji zasedbi nastopa zbor že 8 leto pod umetniškim vodstvom tov. Marjana Eržena. Za seboj imajo že nad 50 uspelih koncertov. Trije izmed Upokojenka Angela Pintar njih so prejeli že zlate Gallusove značke, vse ostale pa še čaka republiško priznanje z bronasto Gallusovo značko. V njihovem imenu se je tov. Nada najtopleje zahvalila organizatorju srečanja DO LIP Bled za vsestransko pomoč in razumevanje pri krepitvi vokalno-glasbene kulturne dejav- Alojz Kos nosti. Izrazila je tudi njihovo željo za še plodnejšim sodelovanjem. Navzoči so jih nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Tov. Milan pa je napovedal še pet narodnih in umetnih pesmi. Z »Lovsko« so nas spomnili na zdravo, segavo »jagrsko« razpoloženje. Ob koroški narodni pesmi »Nmau čez izaro, nmau čez gmajnico«, kjer je dragi dom, z (Nadaljevanje na 8. strani) Folklorna skupina je otvorila in sklenila srečanje Z nepozabnega srečanja borcev in aktivistov NOV, internirancev in upokojencev DO Lip, Lesna industrija Bied (Nadaljevanje s 7. strani) mojo zibelko ...« smo se spominjali prelepega otroštva in nepozabne mladosti. Nič manj niso bile doživete pesmi »Na trgu«, »Večerni ave« in prijetno zveneča koroška pesem »Mojcej«. Ob zadnji smo zaželeli bratom onstran Karavank, da bi bili kmalu deležni svojih zakonitih manjšinskih narodnostnih pravic. Z njo je zaključil komorni moški pevski zbor tudi svoj koncert. Prav o otvoritvi muzeja Tomaža Godca. Z zanimanjem pa so si ogledali spomenik revolucije pred domom, darilo delovnega kolektiva LIP Bled, ki so ga izdelali njihovi mizarji v temeljni organizaciji »Tomaž Godec« po načrtu akademskega kiparja tov. Tihca. Izpred doma se jim je nudil lep pogled na smučišča na Kobli, zato so jih zanimale tudi žičnice in njihova nadaljnja izgradnja. Med potjo v muzej so si ogledali tudi osrednji spomenik bohinj- V muzeju Tomaža Godca gotovo jim je bil sleherni od navzočih hvaležen. Kulturni program je zaključila skupina z vriskajočimi vižami in folklornimi izvirnimi plesi. Dobro razpoloženi in nasmejani smo se poslavljali od njih. Tov. Milan je povabil navzoče na ogled muzeja Tomaža Godca, nato pa se bodo odpeljali z avtobusi do Bohinjskega jezera, kjer si bodo ogledali spomenik prvim pristopnikom na Triglav leta 1778 ter dalje v hotel Zlatorog na kosilo in na zabavni del srečanja. Udeleženci od drugod, ki se niso udeležili prvomajskega delavskega tabora ob otvoritvi kulturnega doma Joža Ažmana v Boh. Bistrici, so bili večinoma informirani po televiziji, dnevnikih ali po Glasilu DO LIP Bled o poteku slavja, o zasedanju CK ZKJ ob navzočnosti tov. Tita in skim žrtvam NOV na Trgu svobode ter spominska obeležja pred pošto, na sirarci in na Sturmovi hiši, kijer so bila zadnja posvetovanja pred oboroženo bohinjsko vstajo v decembru 1941. Čeprav so bili mnogi že v muzeju Tomaža Godca, so si vseeno nabavili pregleden katalog s kratkim zgodovinskim orisom dogajanj, ki jih predstavlja muzej. Ponovno so si ogledali prostor, kjer je bilo konstituiranje CK KPJ med 15. in 18. marcem 1939. Pozorno so si ogledovali panoje s prikazom naprednega gibanja in NOB v Bohinju, življenje Tomaža Godca in njegovo obnovljeno usnjarno. Pri spomeniku prvim pristop-nikom na Triglav pri Bohinjskem jezeru so udeleženci prevzeto prisluhnili pesmi »Oj Triglav moj dom«, ki jo je zapel moški pevski zbor iz Zasipa. Med vožnjo ob kristalno čistem Bohinjskem jezeru, so občudovali, kako so se zrcalile v njem okoliške planine. In že ‘jih je pozdravila v hotelu Zlatorog vesela glasba folklorne skupine. V sodobno urejenih prostorih je kaj naglo stekel sproščen razgovor pri omizjih starih znancev, nepozabnih tovarišev in tovarišic. Folklora je otvorila ples, ki se je po izdatnem kosilu nadaljeval ob igranju ansambla Nika Kraigherja. Ob dobri kapljici, ki je bila na izbiro, se je razpoloženje občutno stopnjevalo. Organizatorji so poskrbeli, da se ni nihče dolgočasil. Nekateri res niso plesali, zato pa so se radovali veselja ostalih in se spominjali svoje mladostne razigranosti. Drugi so nadaljevali že zjutraj začete razgovore. Ja, na razpolago je bilo tudi kopanje v pokritem bazenu, ki so se ga nekateri poslužili s pravim užitkom. Kar prehitro je mineval čas. Tudi v tem veselju je bila značilna priročna sproščenost in odkrito zadovoljstvo, brez kakršnekoli nerodnosti. Da, tako se znajo po- Posnetek pred spomenikom prvih pristopnikov na Triglav veseliti le v delu pobrateni tovariši in tovarišice, četudi različne starosti. Pri odhodu, na avtobuse pa je prevladovala iskrena želja, da bi se prihodnje leto spet srečali vsaj tako zdravi in srečni. Pri tem pa je čutil vsak toplo hvaležnost DJ LIP Bled za to’> ko lepih in prijetnih doživljajev med res osrečujočim srečanjem. FF Slikovno gradivo: Minka Korošec Za nekatere udeležence je bil ples ob živahni glasbi prava poslastica Obveščanje v združenem delu - spoznanje tudi za Nemce! Z »RDEČIMI MANAGERJI« REŠENI RDEČIH ŠTEVILK — tak je namreč naslov v članku (objavljenega 25. septembra) v zahodnonemškem časopisu Morgenpost iz Hamburga. (Povzeto iz celovškega Slovenskega vestnika od 12. oktobra.) Gre za zadevo, ki je zahodne gospodarstvenih hudo presenetila. Tovarna Körting v zgornje-bavarskem Grassauu je bila pred dobrim letom v stečaju. Od 1300 zaposlenih jih je v tovarni ostalo le še 500. Takrat jo je kupilo naše Gorenje. Pisec članka poudarja, da na zunaj ni nič opaznega, da že eno leto vodijo to tovarno Jugoslovani, le da je sedaj v njej 1400 zaposlenih, sto več kot pred stečajem. V tovarni že upajo, da bodo do konca leta prvič izkazali dobiček. — Jasno je, da se gospodarstveniki sprašujejo, kaj se je vendar spremenilo v tej tovarni, da so se tako hitro izkopali iz težav. Na to jim odgovarja Nemec, eden izmed vodilnih v tem »novem obratu« Gorenja. In ker je del odgovora zanimiv predvsem za nas, ki se ukvarjamo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu, objavljamo prevod tega dela po vsebini in obliki: »... ,Na delovnem mestu se ni nič spremenilo. Tovarna je prav tako organizirana kot prej, veljajo ista tarifna pravila.’ ,BOLJE SMO INFORMIRANI’ Boljše pa je sodelovanje Be-triebsrata (neke vrste posvetovalnega obratnega sveta) z vodstvom firme: V torek, 30. oktobra, je praznovala Delavska univerza Radovljica dvajsetletnico uresničevanja nadvse odgovornega družbenega poslanstva. V 3412 oblikah je usposobila preko 245.000 občanov. Za uspešno izvrševanje učnih programov je pritegnila nad 80 rednih in izrednih sodelavcev. Ob tej priložnosti je bila deležna občinskega priznanja skupščine občine Radovljica. Vseh dvajset let je v skladu družbenimi potrebami in možnostmi stalno izpopolnjevala obseg in kvalitete vgojnoizobraže-valnega dela, ki temelji na so- ,Smo mnogo bolj natančno in sproti obveščeni o naj novejših načrtih.’ Pri odgovorih vodilnih je obratni svet navzoč. Odgovoren za ta ,management odprtih vrat’ je glavni poslovodja Oskar Pistor (49). Slovenec je ta koncept prinesel s seboj iz matičnega podjetja v Velenje, ki je vodeno po načelih delavskega samoupravljanja . ..« Menimo, da je tu kakršenkoli komentar odveč — medsebojno obveščanje v združenem delu se samo potrjuje! JR dobnih pedagoško andragoških izsledkih. Programska usmerjenost je bila zasnovana na temeljih marksizma v povezavi s teorijo in prakso našega samoupravnega socializma. Družbeno izobraževanje je imelo na delavski univerzi ves čas pomembno mesto, ki pa se prav zadnje čase še bolj krepi. Organizirali so 170 različnih seminarjev in 32 oddelkov političnih šol, ki se jih je udeležilo 7.645 občanov. 2.014 predavanjem obrambne vsebine je prisluhnilo 157.587 ljudi. Do konca leta 1980 bo vključila v izobraževanje vse delegate v občini. S strokovnim in splošnim izobraževanjem se je delavska univerza vključevala v usposabljanje za delo in ob delu ter izobraževanje za kulturne in socialne potrebe delavcev in občanov. Med leti 1975 in 79 je organizirala 491 različnih strokovnih in splošnih tečajev, šol za starše in življenje, ki se jih je udeležilo 10.559 občanov. V okviru kulturno estetske vzgoje pa je pripravila 347 prireditev in razstav, ki se jih je ogledalo 60.484 ljubiteljev. V osnovnem izobraževanju so od petega razreda dalje izobrazili 661 delavcev, kar je v primerjavi s podatkom, da v občini Radovljica nima končane osnovne šole kar četrtina vseh zaposlenih, malo. Izobraževanje ob delu na srednjih šolah ima pri DU že dolgo tradicijo. Vrsto let je bila Delavska univerza Radovljica sploh edina ustanova v občini, ki je izobraževala na tej stopnji. V 22 oddelkih poklicnih šol se je v dvajsetih letih šolalo 553 delavcev, v 96 oddelkih tehniških srednji šol — delovodskih, ekonomskih in komericalnih pa 2445 delavcev. V dvajsetih letih so združenemu delu izobrazili preko 700 ekonomskih, strojnih, lesarskih, elektro in komercialnih tehnikov in delovodij. Vzgojno izobraževalni proces poteka v 12 opremljenih učilnicah in kabinetu, razpolagajo z dvorano z 80 sedeži in precej kvalitetno in bogato strokovno knjižnico za potrebe izobraževanja ob delu. Enajstčlanski kolektiv pa se sooča tudi s preprekami. Nujno potrebujejo ustrezne prostore za družbeno izobraževanje. Nadejajo se, da bodo z novim centrom usmerjenega izobraževanja lahko zadostili tudi tej potrebi. INDOK CENTER Skupščina občine Radovljica Dopisujte v Glasilo Dvajset let DU Radovljica Razstava gorenjskih likovnih skupin Moški komorni pevski zbor — foto Papier Likovna skupina LIKOR pri ZKO Radovljica in komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Radovljica sta bila organizatorja 2. srečanja likovnih skupin Gorenjske. Prvo takšno srečanje je bilo v lanskem letu pod pokroviteljstvom Iskre Kranj. Že na prvem srečanju je bilo ugotovljeno, da so takšna srečanja koristna ter sklenjeno, da bo takšna oblika likovnega prikazovanja na Gorenjskem vsakoletna kulturna manifestacija in vsako leto v drugi občini. lepim kulturnim programom. Ko že omenjam kulturni program, ne morem mimo dejstev, da je v naši DO nekaj izrednih literatov. Na razstavi sta se predstavila Jana Beravs, ki jo kulturniki poznamo že nekaj časa kot uspešno pesnico in Andrej Trojar. Tov. Trojar ima zbirko svojih pesmi, ki obsega preko štiristo pesmi. V rimi in tekstu spremljajo njegovo življenje vse od rane mladosti pa do danes. Za nastop smo izbrali tri pesmice, ki so bile izredna osvežitev v kulturnem programu. Radovljica je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je tokrat srečanje v naši občini ter podprl kulturne ustvarjalce. Tov. dr. Cene Avguštin pa je nato vse navzoče popeljal s strokovnim predavanjem po razstavi. Tov. Avguštin, ki je bil tudi strokovno vodja pri izboru razstavljenih del, je z zadovoljstvom ugotovil odnos naših delavcev do slikarske kulturne ustvarjalnosti. V svojem strokovnem izvajanju je izrazil zadovoljstvo nad kvaliteto raz- Delavci popoldanske izmene so si v času odmora z zanimanjem ogledali razstavljena dela — foto Papier Letos se je predstavilo javnosti 45 slikarjev ter 3 kiparji. Zastopane pa so bile likovne skupine iz Iskre Kranj, Petra Lobode iz Domžal, likovna sekcija Dolik z Jesenic ter likovne skupine pri ZKO Kranj, Škofja Loka, Tržič in Likor pri ZKO Radovljica. Letošnje srečanje likovnikov lahko uvrščamo med kvalitetnejša amaterska kulturna prizadevanja na Gorenjskem. Da pa je bila dana možnost prav naši DO, TO na Rečici, je plod večkratnih uspešnih likovnih razstav. 5. oktobra ob 18. uri je bila slavnostna otvoritev razstave z V programu je nastopil še moški komorni pevski zbor KPD Zasip, ki nam je predstavil 6 slovenskih narodnih in umetnih pesmi. V imenu delovne organizacije je vse navzoče pozdravil Zdravko Knaflič. V kratkem, vendar bogatem nagovoru je izrazil zadovoljstvo, da se ta kulturna manifestacija dogaja prav v naši DO. Pozdravil je vse avtorje ter izrazil potrebo po takšnih in podobnih kulturnih prireditvah, ki so v prid našemu delovnemu človeku. Tov. Jože Smole, predsednik občinskega sindikalnega sveta stavljenih del. Slikarstvo na Gorenjskem zavzema vse večji kulturni prostor. Ob zaključku sta predsednik ZKO Radovljica prof. Niko Ru-pelj ter tajnik ZKO Jože Smolej podelila posebna priznanja vsem avtorjem — udeležencem razstave. Ob koncu lahko ugotovimo, da so takšna kulturna prizadevanja delovnih ljudi izrednega pomena za kulturni razvoj in osveščanje delovnih ljudi ter veliko doprinosi k razvoju naše samoupravne družbe. Ciril Kraigher Spominsko obeležje Andreju Prešernu V petek, 19.9.1979 je minilo točno 38 let od dne, ko je v Meji dolini na Pokljuki padel prvi partizan Andrej Prešeren. Ob tej priložnosti sta organizaciji ZB KS Zasip in Gorje odkrili spominsko obeležje na domu, kjer je Andrej živel in kjer še danes živi njegova žena. V kratkem kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor in recitatorji osnovne šole iz Gorij ter pevski zbor iz Zasipa. Spomin na predvojnega revolucionarja in borca je osvetlila članica občinskega komiteja ZKS Radovljica tov. Porova, lik kulturnika-fotografa pa je orisal predstavnik foto kino kluba Andrej Prešeren Jesenice, ki nosi njegovo ime. Kdo je bil Andrej Prešeren? Rojen je bil 1894. leta v Gorjah. Njegova mladost sodi v čas močnejšega kapitala in s tem porajanja mladega delavskega razreda. Ko je bil star 10 let, je na Javorniku in Jesenicah izbruhnila prva splošna delavska stavka. Andrej se je učil kovaške obrti, nakar se je zaposlil pri KID (Kranjska industrijska družba). Mladi Prešeren je vzbujal med delavskim razredom pozornost, kajti na vsakem koraku se je potem, ko je spoznal osnovne ideje socializma, tudi sam pridružil gibanju. Na Jesenicah ter v domači okolici je sodeloval v naprednih akcijah. Leta 1923 je bilo ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Svoboda, katerega soustanovitelj je bil Prešeren in hkrati prvi tajnik društva. Januarska monarhistična diktatura v letu 1929 je predstavljala hudo obdobje za delavsko gibanje, še zlasti za ZKJ. Že takrat so bili aretirani nekateri svobodoljubi, med njimi najvidnejši Andrej Prešeren. Ko se je vrnil iz zaporov v Ljubljani, je ostal brez zaposlitve. V kulturnem in političnem delovanju pa ni popustil. Še naprej je urejal in zbiral knjige ter se naučil fotografiranja. Že leta 1934 je bila v Sp. Gorjah ustanovljena prva celica KP. Po letu 1936 je sodeloval tudi z revolucionarko Marijo Žumro-vo, ko se je po osmih letih vrnila iz Sovjetske zveze. Po zletu Svobod 1935. v Celju, ki so se ga udeležili tudi gorjanski svobodoljubi, je bilo delovanje društva prepovedano. Namesto Svobode so ustanovili Vzajemnost. Prešeren je bil zopet soustanovitelj. Zaradi vsega tega je imel Prešeren večkrat težave s policijo. Januarja 1941 so bili Andrej Prešeren, Jakob Vodnjov iz Gorij ter Franc Pavlič iz Zasipa vpoklicani na orožne vaje. Ob zlomu stare jugoslovanske vojske so bili ti možje zopet doma. Poslej so se dogodki razvijali hitro. Komunisti so v tistih dneh že razglašali priprave na oborožen odpor. Že maja 1941 je bil Andrej Prešeren med iskanimi, zato se je umaknil v ilegalo. Andrej Prešeren je postal junija 1941 prvi gorjanski partizan. V tistih dneh se je z Jeseničani mudil v Poljanah, pozneje pa z gorjansko skupino na Pokljuki. Kot prvi partizan je postal zgled ostalim gorjanskim prvoborcem. Za njimi so v juliju in avgustu šli v partizane bratje Žvan, Repe, Komar, Bas-sanese, brata Kocjančič in Ambrožič ter še nekateri. V septembru 1941 so se mudili in taborili za Mejo dolino. Z njimi je prišel v stik tudi pastir in domačin Janez Čop. Za Andreja Prešerna je bilo prav to usodno. Po izdajstvu je Čop pripeljal nemške policiste, tako da je bila uničena vsa majhna partizanska enota. Tovarišev, ki so se spopadli z Nemci, je bilo le sedem, zato so se umaknili. Ni znano, ali so Prešerna najprej ujeli psi in je bil ustreljen potem, ali pa je bilo obratno. Dejstvo je, da so ga policisti tam ubili in tam so ga tudi vsega razmesarjenega našli tovariši. Andrej Prešeren je padel tedaj, ko je uporu komaj stekla zibelka. Andrej je živel tako, kot je pred 130 leti zapisal njegov veliki soimenjak in sorodnik France Prešeren: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dno-vi!« Ciril Kraigher Žalosten izgled v počitniških prikolicah V mesecu oktobru letos so naši delavci pospravljali prikolice v prezimovalne prostore. Seveda to ni nič novega, saj vemo, da je treba prikolice pospraviti sleherno leto. Ni moj namen, da pisarim o tem. Povedal bi rad, tako delavcem iz DSSS in vsem drugim iz temeljnih organizacij, da je stanje, v kakršnem so ostale prikolice po sezoni, zelo žalostno. Žalostno zato, ker so nekateri naši delavci med sezono na družbeno lastnino popolnoma pozabili in prav nič pazili na predmete v prikolicah. Mirno lahko vprašamo: »Ali so doma prav takšni, skregani s higieno in z drugimi dosežki civilizacije? Morda pa so doma snažni in bolj pazljivi, pa kot turisti pokažejo svojo pravo podobo. Poslušal sem pripovedi delavcev, ko so se vrnili iz vseh treh obmorskih krajev, kjer so bile naše prikolice postavljene. .Resnično smo bili presenečeni in tega sploh nismo pričakovali. Saj se zgodi kakšna škoda, toda toliko škode in umazanije le ne bi pričakovali. Sklenil sem, da o vsem tem obvestim vse bralce. Mogoče se bo le v kom oglasila vest in bo priznal krivdo (gotovo bolj samemu sebi kot drugim). Ali smo sploh prebrali v navodilih: »Škodo, ki jo bo koristnik povzročil na prikolici ali inventarju, bo moral poravnati, in sicer po končani sezoni, ko se bo ugotovila vrednost škode.« Drugo leto oziroma drugo sezono morajo biti ukrepi proti malomarnežem strožji. Po vsem tem, kar smo slišali, lahko rečemo, da imajo nekateri daleč pod povprečjem razvit čut za higieno in odgovornost za družbeno lastnino. B. J. ZAHVALA Minilo je nekaj časa, kar so se vrnili naši otroci, ki so bili v vašem domu v Seči pri Portorožu. Deležni so bili velike pozornosti in ugodja s strani vaše kuhinje in upravnika doma, zato se vam najtopleje zahvaljujemo za nudeno pomoč in bivanje v vašem domu. V naslednjem letu pa želimo ponovnega sodelovanja in vašega razumevanja pri nudenju zatočišča v vašem domu za namene uresničevanja programa šole v naravi. Ravnatelj osnovne šole Bled: Peter prof. NUK Izlet na Koroško Sindikalna podružnica TO »Tomaž Godec« Boh. Bistrica že več let organizira vsako jesen po dva izleta. Letos smo se odločili za ogled hidrocentrale Djer-dap in po zamejskih krajih Koroške pod naslovom: Rož, Podjuna, Zilja, venec treh dolin, ti nekdaj si zemlja naša bila, zdaj narod v njej trpi. predstavlja simbol o nastanku mesta. Pripoved govori, da je bila pred nastankom mesta močvirnata pustinja. Po njej se je vlačila zver, ki so ji rekli zmaj. Takratni lovci so zver ujeli in zemlja se je osušila. Zato še danes teče voda iz zmajevega žrela in prikazuje osuševanje zemlje. Stražar ob njem vestno opravlja svojo nalogo, da mu ne bi zmaj pobegnil. Za ta izlet se je prijavilo 72 članov. Relacijo poti smo določili iz Bohinja 15. 9. ob 5. uri zjutraj, preko Jezerskega v Železno Kaplo, Celovca, Beljaka, Trbiža in nazaj v Bohinj. Preko Jezerskega vrha smo se odločili zato, da spoznamo prvo trgovsko pot preko Karavank, ki je povezovala deželo Kranjsko z zahodno Evropo. Toda sreča nam ni bila preveč naklonjena. Zemeljski plaz na avstrijski strani nam je onemogočil prevoz z avtobusi. Po informacijah pri UJV Radovljica smo pot preusmerili preko Ljubelja. Peljali smo se nad Tržičem mimo spomenika padlim borcem podružnice koncentracijskega taborišča Mathausen do obmejne postaje Ljubelj. Po dovoljenju obmejnih organov smo nadaljevali pot skozi predor. V avtobusih ni manjkalo šaljivosti in tudi steklenice so odigrale svojo vlogo. Lepa vijugasta cesta nas je vodila proti dolini Celovec je postal glavno mesto Koroške šele v 14. stoletju. Pred tem časom so bila večja mesta: Beljak, Šmohor, Velikovec in glavno mesto Koroške Šentvid na Glini. Celovec je med drugo svetovno vojno odigral svojo vlogo v korist nemškega raj ha. Toda zavedni Slovenci so vztrajno vodili borbo za priključitev k matični domovini. Kaj se je zgodilo s takimi, smo videli v drami »Vrnitev«, ki jo je napisal ravnatelj celovške gimnazije dr. Janko Messner, ki je dobro poznal razmere na Koroškem. V Celovcu danes živi tudi nekaj naše manjšine z najvišjimi predstavniki, ki ostro zavračajo pritisk in zahteve avstrijske vlade. Zahtevajo pa uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja vse pravice naši manjšim. Dve uri sta hitro minili in vrnili smo se k avtobusom. Odpeljali smo se v smeri Vrbskega jezera, kjer smo si ogledali Spominski posnetek nekaterih udeležencev Rož, ki je bila pokrita z jutranjo meglo kot v tistih septembrskih dneh leta 1918 po prvi svetovni vojni, ko je čakala na odločitev svoje pripadnosti. Toda usoda slovenske Koroške je pripadala Avstriji. V vasi Pod goro smo se ustavili pred gostilno. Prijazni gostilničar nam je s slovensko besedo zaželel dobro jutro. Videli smo, da v tej hiši kar gladko teče slovenska beseda. Po kratkem postanku smo se odpeljali v Borovlje. Borovlje že več let slovijo po svoji puškarski obrti. Najprej so izdelovali vojaške puške, nato so se opredelili za lovske, ki danes slovijo po vsem svetu. Rojak svojih prednikov iz Boh. Bistrice, izdelovalec lovskih pušk Franc Sodja, vsako leto razstavlja puške po sejmih širom naše države. Tudi v puškarskem muzeju imajo bogato zbirko. Mi si zaradi skopo odmerjenega časa vsega tega nismo mogli ogledati. Pot smo nadaljevali preko Drave proti Celovcu. Pripeljali smo se v mesto in parkirali pred sejemskim stadionom. Vzeli smo si dve uri časa za ogled mesta. Prišli smo tudi do veličastnega spomenika v obliki zmaja, ki svet v miniaturi. V prečudovitem parku smo lahko videli vse najznamenitejše zgradbe sveta. Vse to izgleda kot najlepše mesto na svetu, ki si ga lahko predstavljamo samo v pravljicah. Zapustili smo pravljični svet in pred nami se je odprla gladina Vrbskega jezera. Jesensko obarvana jezerska obala je oznanjala počitek in konec turistične sezone. Gostov ni bilo več videti. Hoteli in gostišča so bili še vedno okrašeni z balkonskim cvetjem. Tudi za postanek v Vrbi smo si odmerili nekaj časa. Tako lepo urejeno letovišče si velja ogledati. V njem prirejajo razne glasbene festivale, izseljenska srečanja itd. Odpeljali smo se proti Beljaku, kjer smo imeli v hotelu »CITI« rezervirano kosilo. Po kosilu smo zapustili Beljak in nadaljevali pot v Ziljsko dolino. V tem delu Koroške se spominjajo turških vpadov iz leta 1473. Še danes uprizarjajo resnične zgodbe iz tistih časov: Mi-klovo Zalo in Štehvanje. Leta 1348 so ti kraji doživeli hud potres. Rapokana gora Dobrač je zasula 17 vasi in gradov. Reka Zilja se je zajezila in v njej je potonilo še 10 vasi. V Ziljski dolini smo se ustavili v vasi Peče, v gostilni »Mejni deželni dvor.« Tu smo se malo osvežili. Z gostilničarjem Francijem Zwittar smo malo pokramljali, saj je bil pred 20 leti kot lesni praktikant v TO Bohinj. Zapustili smo vas Peče in se odpeljali proti zadnji koroški Kobla je ena od naših najlepših smučišč. Leži na osojnih legah spodnjih bohinjskih gora, se razteza od Bohinjske Bistrice s koto nadmorske višine 521 m do sedla Koble s koto 1465 m, od Ravenske planine do planine za Malim vrhom. Samo ime nosi po grebenu Kobla, ki ga ni videti iz doline. Ko bo smučišče gotovo, bo obsegalo skoraj 2000 ha smučišč. Z izgradnjo tega zimsko športnega središča se je pričelo pred petimi leti. Sama izgradnja je Nežka vse ve Nežka mi je svetovala: Če hočeš, da ne boš jokala, pospravi danes rožice, da ti ne bodo zmrznile. Nisem Nežke poslušala, nisem rož pod streho dala. Rekla sem, oh, zdaj še ne„ saj še sije sončece. Pa prišel je zvit četrtek, in pred petkom mrzla noč, rožice so vztrepetale, vklenjene v leden obroč. Angela Pintar vasi Podklošter. Sonce se je poslavljalo in puščalo zadnje žarke na obronkih Karavank. Tudi mi smo se poslovili od naše prelepe Koroške in zamejskih Slovencev. Prestopili smo avstrij-sko-italijansko mejo in že smo bili v Trbižu. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot proti Gozd Martulj- razdeljena v dve etapi. Prva etapa je že dograjena in obsega dvosedežnico iz Boh. Bistrice do zaselka Ravne in urejeno smučarsko progo, dvosedežnico od zaselka Ravne do Medeče doline in vlečnico na isti trasi z urejenimi smučišči. Druga etapa pa je v izgradnji in bo pripeljala smučišča do vrha. Ta etapa je sedaj eno samo gradbišče. Zato si poglejmo malo od bliže, kaj se dogaja na tem delu smučišča. Sama dela na drugi etapi so se pričela že v letu 1978. Priskr- ku. V hotelu ŠPIK smo večerja- li. Po večerji smo odšli proti domu s polno vtisov in zadovoljstva, z željo, da bi naši zamejski Slovenci še vedno ostali zvesti naši domovini in da bi skupno praznovali rojstni dan naše domovine. AJ bela so se gradbena dovoljenja in projekti, izsekavala se je trasa za dvosedežnico in trasa smučišča Kobla III. Uredil se je dostop do spodnje postaje. Zabetonirali so se temelji spodnje postaje žičnice in temelji za montažno tovorno žičnico. V letu 1979 se nadaljujejo dela na drugi etapi, in to: dokončala se je spodnja postaja dvosedežnice, zgradili so se temelji za stebre dvosedežnice, katere se bo pričelo montirati v teh dneh. Vzporedno je v teku priprava trase za družinsko progo okoli Kravje črne gore. Ko se bodo zaključila gradbena in montažna dela na dvosedežnici Kobla III, se prične z montažo elektro strojne opreme. Za pogon dvosedežnice Kobla III, ki je na zgornji postaji, se postav-ija 20 KV daljnovod od transformatorske postale na Ravnah po Srnakovi dolini preko planine za Malim vrhom do lovske koče na Laškem, od tu pa bo potekal kabel do transformator-ia pri zgornji postaji Kobla III. Če bodo ugodne vremenske razmere, bodo montažna dela izvršena v roku oziroma pred snegom. Tako bo lahko ta del etape obratoval že v tej zimski sezoni. V izdelavi je ovrednotenje in programska zasnova celotnega območja med Ravensko planino in Savnikom ter Ravnami in Koblo. Že po prvotnih grobih ocenah je razvidno, da je na omenjenem prostoru možno zgraditi sistem, ki bi nudil kvalitetno smučanje velikemu številu smučarjev, saj bi kapaciteta zgrajenih žičniških naprav zmogla 12000 smučarjev na uro. Ta številka pa takoj narekuje potrebe po izgradnji nastanitvenih kapacitet in ostalih gostinskih objektov. Upam, da bodo bralci iz teh par skopih podatkov zvedeli, kaj se dogaja na smučiščih smučarskega centra Kobla, da o finančnih težavah, ki jih ima, ne bi govoril. Obenem pa lahko ugotovimo, da so vlaganja v tak objekt potrebna, saj so to edinstvena smučišča pri nas, kar je potrdil tudi delegat FIS in izbral te terene za izvedbo svetovnega prvenstva v smuku v letu 1982. Kako bomo smučali mi, člani konzorcija? V letošnji sezoni bo potrebno odšteti za celodnevno karto 80,00 din. Te karte bo imela v prodaji OOS in je število omejeno. Smučarski center Kobla nam da tudi eno celoletno karto, ki je prenosljiva. Kdo in kako bi se smučalo s to karto, pa bi se bilo potrebno dogovoriti. Mislim, da bi to karto koristili tisti člani našega kolektiva, ki zastopajo barve naše TO na raznih smučarskih tekmovanjih. Lovro Vojvoda Po Primorskem Dolgo smo tuhtali in govorili, kam na sindikalni izlet bomo šli. Opustili strio relacijo — Split, od »riganja« z vlakom preveč bi bil zbit! Postojnska jama, Lipica bila sta kraja dva, kamor naša je skupina šla! Kakor 's škafa dež je lil, ko smo se pred LIP-om zbrali in se v dva kombija zbasali. Zbijali smo stare šale, vice in vmes še druge govorice. Vsak je dobre volje bil, smeh je bil nepogrešljiv. Pri šoferju Jožica se je smejala, se trudila prav močno: da vsak vic pove tako, da se smejal sploh bo kdo! Zakonca zadaj sta sedela, zraven je Maruša pela. V sredini delil je Dane vsem piškote, poln je bil humorja in dobrote. V Postojno kmalu smo pripotovali, pred vhodom v jamo smo se zbrali. »Hitro, hitro! Karte so, vlak nas čaka! Pojdimo!« je prešerno razigrana poklicala naša Ana. V jami čudovite so lepote, nekateri smo jih že poznali, a smo spet jih vneto ogledovali. V koncertni dvorani smo se nasmejali: spomnimo se možakarja, ki jo je vstran pobral, dežnik razpel in nagnil 's flaše, saj zeblo ga ne bo globoko pod zemljo! Naslednja postaja bila je Divača: na vrsti je južina b’la, pa tudi pijača. Lipica je pravo kraljestvo konj, tam po hlevih smo hodili in vodički smo sledili. Videli smo lepe sorte in oblike, konje prekrasne, ki nosijo lovorike. Program je v dvorani bil izpeljan, so konji plesali, kar ne vidiš vsak dan! Po soški dolini nazaj nas je vodila pot. Jesenske barve, večerna slika primorskih vasi. . . Škoda le, ker se hitro zmrači. Čez Podbrdo in Jelovico smo se vozili. Glasno smejali se in peli vsi, se kombi je tresel, a prebrnil se ni! Pri dobrem znancu v bohinjskem kraju smo pravo kavo srebali, vmes pa analizo izleta delali: »Izlet enkraten, družba razigrana.« Vsi smo si edini b'ii: tèga za pozabit ni! Vesna HOBLA - včeraj, danes, jutri »Naši kraji« Zahodno pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke leži Srednja vas v Bohinju. Vse do leta 1906, ko je bila zgrajena bohinjska železnica, je bil to osrednji kraj Bohinja. Potem pa je to vlogo postopoma prevzemala Bohinjska Bistrica. In tako je danes Srednja vas le še središče Zgornjega Bohinja. Ni pa še tako dolgo, ko so bili Srednja vas in drugi kraji v Zgornji bohinjski dolini na videz še bolj odmaknjeni. Povezala in približala vsakdanjemu utripu v Bohinju jih je potem asfaltirana cesta. Zdaj je Srednja vas ena od dvajsetih krajev- jo drugam, ker za gradnjo stanovanjske hiše zelo težko dobijo dovoljenje. V Srednji vasi je obnovljena štirirazredna osnovna šola in varstvo za predšolske otroke. Višje razrede osemletke otroci obiskujejo v Bohinjski Bistrici. Od delovnih organizacij je tu Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas z obratoma žaga in mizarstvo v Češnjici. Če omenimo še samoposrtežno trgovino v Srednji vasi in trgovino v Jereki, ki sta last GKZ Srednja vas in trgovino v Češnjici (Ljubljanske mlekarne) ter dve gostilni v Srednji vasi, kulturni dom v Češnjici in pošto v Srednji vasi, smo našteli takorekoč vse. Toliko za uvod, zdaj pa si oglejmo pobliže te kraje. V Srednji vasi je od 1849. leta do smrti (1882) bival Luka Porenta, izumitelj novega kranjskega panja. Češnjica v Bohinju je druga največja vas v krajevni skupnosti. Osem metrov riše leži kot Srednja vas. Sicer pa je to gručasta dolinska vas v bregu pod Javomico, od tod pa vodi pot na planino Zajamnike, kjer je precej vikend hišic in planinskih kočic. Tudi Češnjica ima znane planine za poletno pašo: Jelje, Krstenico, planino na Kraju, Zajamnike. Jesenska paša pa je na Senožetih, Pokrovcu in Ravnah blizu Koprivnika in Podjetja. Na koncu Zgornje bohinjske doline je razvlečena na višini 615 metrov JEREKA, ki se ime- Folkiorna skupina v Bohinju iz Češnjice v jeseni 1945 nih skupnosti v radovljiški občini — ena od štirih v Bohinju. Poleg prebivalcev Srednje vasi so združeni v krajevni skupnosti še krajani Češnjice, Jereke in Podjelja. Okrog 300 hiš in 1065 prebivalcev (op. p. oktobru 79) — šteje Srednja vas z ostalimi naselji vred. Okrog 350 jih je zaposlenih v OZD v Bohinju, nekaj pa se jih vozi na delo drugam — izven Bohinja. V naši TO LIP Bled Boh. Bistrica je zaposlenih 101 delavcev. Četrtina se jih ukvarja s kmetijstvom, približno desetina vseh je upokojencev, 15 % je šolske mladine, slaba četrtina vseh pa je še nedoraslih predšolskih otrok. Zadnja leta prebivalstvo precej upada, mnogi se odseli- SREDNJA VAS v Bohinju leži na nadmorski višini 590 metrov. Je razpotegnjena vas ob vstopu Ribnice z gorske soteske v širšo ravan ob obeh straneh ceste in levo od tod pod prisojnim strmim obronkom Pokljuke. Južno od vasi so senožeti s seniki. Tod je doma živinoreja in kot pravijo nekateri, je zemlja premalo za kmetovanje. Domačinom so dobro poznane pašne planine: Konjšca, Praprotnica, Ši in znana zelena Uskovnica. Na začetku vasi sta ohranjeni dve stari kašči Španova in Prežljeva iz začetka 17. stoletja. V cerkvi sv. Martina je za glavnim oltarjem Jelovškova freska iz leta 1755. Na stranskih oltarjih pa so slike Matije Langusa. Spodnje Gorje: Staro vaško korito, ki je dolgo dobo dajalo dobro, zdravo in pitno vodo iz lastnega vaškega zajetja, danes ne služi več svojemu namenu. Lansko leto so delali novo kanalizacijo in so pri tej priliki pokvarili dovod do tega korita. Le-ta es ne napaja iz rednega, splošnega vodovodnega omrežja. Vedeti pa je treba, da so vsa ta vaška korita služila z dobro pitno vodo ljudem kot tudi živini. Obenem je tudi vaška zanimivost in je zaščiten predmet v vasi. Upajmo le, da bo korito še kdaj uporabno. Foto: Jože Ambrožič nuje po potoku, ki teče skoznjo. Tudi tu imajo v glavnem živino, največ pa pridelajo krompirja. Cerkev Sv. Marjete iz začetka 16. stoletja ima rezljan glavni oltar. Na bližnjem griču Dunaja so ostanki gradišča, topilnice in železove rude. V blišnji Judovski jami so našli rimski denar. Od tod sta doma strokovnjak za cerkveno pravo Alojzij Odar in prvi pristopnik na Triglav Matevž Kos. Kulturno izročilo: Nekaj pa imajo vendarle ti kraji, ki jim daje nekakšno starostno izročilo: koozlce, balkonske hodnike, preko katerih poleti visijo gorenjski rdeči nageljni, v jeseni pa koruzni storži, (seveda vsako leto manj), nekdanja skupna napajalna korita v vaseh, zanimive strešne kritine, ki se počasi umikajo novejšim materialom. Češnjica in Srednja vas? Spomladi na južni strani Senožet cvetijo češnje in od tod ima ime Češnjica. Srednja vas pa ima ime po tem, ker je nekako na sredi med vasmi v Zgornji bohinjski dolini. Prva fara v Bohinju je bila včasih prav v Srednji vasi. Potem so na Senožetih hoteli graditi cerkev. Toda ponoči je nekdo prenesel tramovje za gradnjo cerkve na nasprotno stran, na Ravnje. Ljudje so takrat rekli, da je to božja volja m so tako zgradili cerkev na Ravnjah. V Češnjici išterilka 80, po domače pri 'Sokliču, živi 81-letni Franc Urbanc. On je prava zakladnica spominov in dogodkov o življenju v teh krajih. France pravi, da se Bohinjci zelo težko ločijo od svojega kraja. Menda zato nimajo velikih imen, ki bi potovala po svetu in prinesla od tam kaj izkušnje. '»Kolikor vem je šel iz Srednje vasi po svetu samo en podobar in še ta je doma umrl. Se pa 'lahko pohvalimo, da so ise »Kravji bal« in »Kmečka ohcet« rodili prav v Češnjici. In še danes imaimo tukaj »otepanje«. To je zanimiv običaj, ko mladi fantje na Silvestrovo hodijo od hiše do hiše in zbirajo hrano in podobno za mlad par; vsakdo kaj primakne. Izkupiček seveda potem zalijejo.« (Več o tem običaju v decembrski številki »Glasila«.) Kako je bilo včasih s padarji? »Ja, ja, to je bilo pa tako. Včasih je prišel zd ravnik v Zgornjo bohinjsko dolino s konjsko vprego. Vendar ga niso šli iskat za vsako figo — kot dandanes. Če se je kdo malo slabše počutil ali kaj podobnega, so kar padarja naročili.. Teh je bilo v Bohinju več. Čaje so kuhali in zagovarjati so znali, da bi hudobnega duha izgnali. Običajno je tak zagovornik v hišo prinesel dve slami ali dve palčki, ki sta navzkriž ležali na križpotju. Govoril je nerazumljive besede in odšel. In če je bolnik potem vseeno umrl, je rekel, da je bil hudobni duh močnejši.« V Češnjici je bilia pred leti še zelo živahna kulturna dejavnost, ki pa sedaj močno upada, odkar je v vasi kino. V 35 letih so domači igralci postavili na oder 109 predstav — 60 dram, 30 komedij in spevoigre. Tudi France Urbanc ima veliko zaslug za delo dramske sekcije. Celih 35 let je sodeloval pri društvu, bil je 22 let režiser, ustanovitelj folklorne 'Skupine, pisec predgovorov k igram in tudi sam ie napisal igro enodejanko — »Slike 'bohinjskega sadjarja«. »Samota ubija,« je potožil na koncu. »Če ne bi imel televizije in spominov ma včerajšnjo kulturno dejavnost, bi obupal!« »To je 'tako, vas brez kulture je kakor 'hiša brez rož. No, na srečo jih imata Češnjica in Srednja vas veliko.« . Da se je življenje spremenilo, ni »kriva« le cesta. Bohinj nikdar ni bil odmaknjen kraj Gorenjske in zato utrip novega časa in tehnike ni is 'težavo prodrl vanj. Danes ima na primer vsaka hiša v krajevni -skupnosti radijski sprejemnik in 'televizor. Avtomobilov, bi lahko rekli, je za ozke ulice in dvorišča skoraj preveč. In 'namesto vprežne živine kar pogosto drdrajo sem in tja traktorji z raznimi stroji, kosilnice in druga mehanizacija. Pojavili iso se že vikendi in marsikdo razmišlja, da bi v 'domačiji uredil turistične sobe. Utrip časa je torej že močno posegel v ta predel in nekateri najistarejši ise bojijo, da bodo pašne planine in potrkavanje zvoncev živine na njih čez čas le še za okras. Najmanjša vas v krajevni skupnosti se dedi na Zgornje in Spodnje Pod jelje. Imenuje se po planini Jelje, Iki 'leži severovzhodno od tod. Podjelje ima skupaj 25 hiš. Leži na dveh terasah na nadmorski višini 800 oziroma 900 do 950 metrov zahodno od Koprivnika. Med vojno je bil to kraj, kjer so se partizani počutili kot doma na osvobojenem ozemlju. Besede izdajstva tu niso pozna- li, zato so bili o sovražniku, kadar je prišel gori, partizani vedno pravočasno obveščeni. Po vojni, ko je v dolini vse bolj začel cveteti razvoj, je Podjelje iz dneva v dan bolj zaostajalo. Včasih je bila tu prva sadjarska šola na Slovenskem. Danes so od nje ostali le še zidovi, ostala pa je še tradicija. Sadja, in to kvalitetnega, je tu še vedno dovolj. In še danes marsikdo pride po cepiče, da oplemeniti drevje v dolini. Nekako pred dvajsetimi leti so se začeli resni pogovori, da je iz Jereke v Podjelje nujno treba zgraditi cesto. Majhen kolovoz, po katerem se ni dalo priti v vas z avtom, je že takrat postajal velika razvojna cokla. Toda leta so tekla in krajani so se že nekako navadili, da, kadar je nanesla beseda na cesto, ni nihče pomislil na drugo, kot na stare ponovljene obljube. No in želja se je uresničila leta 1976, ko se je začelo zares. Kljub težkemu terenu, saj je bilo na več krajih treba novo traso ceste vsekati v živo skalo in narediti štiri mostove, je danes cesta gotova. Sicer pa je cesta široka štiri metre. Stroški ceste so znašali 600 starih milijonov, sredstva pa so prispevali: občina Radovljica, Gozdno gospodarstvo Bled, LIP Bled in druge delovne organizacije. Seveda ne smemo poza-prispevali tudi sami vaščani s biti pri vsem tem, da so precej prostovoljnim delom, lesom im zemljiščem. V Podjetju številka 20, po 'domače pri Kristanu, živi 69-letni Jože Stare, ki se ukvarja is kmetijstvom. Med drugim nam je povedal, ‘da so pri njem vedno tudi vsi pomembnejši sestanki, kadar se v krajevni skupnosti Kaj odloča. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko so bili tu vsi predstavniki radovljiške občine in je bila sprejeta odločitev, da je treba začeti z akcijo za gradnjo ceste. »Seveda smo bili vsi takoj za to,« pravi Jože Stare. »Bil je že Skrajni čas, da dobimo cesto. Saj nihče ni več hotel ostati doma. Mladi so odhajali v dolino. Še zdravnik se je ustrašil, kadar je kdo zbolel in je moral semkaj peš. No, zdaj pa je vse drugače, daj se do 'zadnjih hiš pride z avtomobiloiiri.« »Včasih, ko ni bilo avtomobilov, traktorjev in kaj vem kakšne motorizacije še,« pripoveduje Jože, »je bilo tu pri nas približno tako kot spodaj v dolini. Potem pa so se začele kazati razlike, še najbolj pa smo ‘spoznali, kako smo odrezani, ko je tu gorello. — Gasilci so se komaj prebili gor,« je končal svojo pripoved Krištanov Jože iz Podjelja. In čeprav so Podjelci čakali nanjo dolgih dvajset let, je ta solidarnostna akcija radovljiške občinske skupnosti za 25 hiš v (Nadaljevanje na 12. strani) Minka Smukavec iz Podjelja korajžno vodi konja po novi težki, pričakovani cesti »Naši kraji« (Nadaljevanje z 11. strani) Podjelju nič manj, če ne še bolj pomembna. V oktobru pa so se opravljala dela na novem električnem vodu visoke napetosti in postavitev javne razsvetljave. ŽELJA PO NAPREDKU Kakšne so težave in želje ljudi danes? Na to vprašanje je odgovoril predsednik KS Srednja vas, Anton Stare, zaposlen v TO Tomaž Godec Boh. Bistrica. Avtobusni prevozi so zadovoljivi. Avtobus kar 16-krat na dan »napravi« krog okrog Bohinja. Iz Češnjice pa poteka tudi direktna zveza do Ljubljane. Poleg rednega vzdrževanja vaških ulic in cest je bilo letos precej narejenega. V KS smo razpisali referendum za samoprispevek za dobo 5 let. S pomočjo krajanov bi uredili komunalne naprave in asfaltirali vaške ulice (75 %), 25 °/o sredstev pa oddelili za Muzej Tomaža Godca Boh. Bistrica. V poletnih mesecih smo uredili terene in asfaltirali vaške ulice v Srednji vasi in Češnjici. V tem mesecu pa urejajo kanalizacijo v Srednji vasi (200 m) in Jereki pribl. 300 m. Drug problem, ki se rešuje in obljublja že 12 let, je ureditev potoka Suha in izsušitev zemljišča. Pred leti je bil urejen že potok, ki teče pod vasjo Češnjica, v dolžini 900 metrov. Poleg ceste v Podjelje se krajani lahko pohvalijo še z eno pomembno akcijo, ki so jo speljali s skupnimi močmi v letu 1976. V Jereki so postavili televizijski pretvornik, ki je približno 280 lastnikom televizijskih aparatov odprl okno v svet s sprejemanjem prvega in drugega ljubljanskega televizijskega programa. Aparaturo je kupila krajevna skupnost, ostali material za postavitev pretvornika pa so prispevali: Gradbeno podjetje Bohinj, LIP Bled, GKZ Srednja vas, Filbo Boh. Bistrica in krajani. Slednji so opravili predvsem prostovoljna dela. Da je akcija uspela (trajala je leto dni), pa imata precej zaslug Anton Stare in Anton Medja, oba iz TO Tomaž Godec. V Češnjici pa zelo pogrešajo telefon. Še večja težava je trgovina, ki je začasno nameščena v prostorih gasilskega doma. Predpisov ne izpolnjuje več tudi trgovina v Jereki, kajti inšpekcijske službe že prepovedujejo obratovanje. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu 180 gospodinjstev ostalo brez kruha in drugih živil. Tega problema KS sama ne bo mogla rešiti, zato bo potrebna pomoč tudi v okviru Skupščine občine Radovljica. Prav tako je tudi z javnimi lokali. Gostilna v Češnjici je že par let zaprta, prav tako nameravajo zapreti še gostišče Rupa, ker ne ustreza svojemu namenu. KS ima v načrtu ureditev zavetišča na avtobusni postaji na križišču v Jereki. Krajani so ob čakanju na avtobus izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Tudi tu bi morali KS priskočiti na pomoč DO, katerih zaposleni so iz Jereke. Delno smo vam predstavili KS Srednja vas, ljudi in njihovo življenje. KS je v analizi izvršitve srednjeročnega plana ugotovila, da je le-tega v pretežni meri izpolnila, nekaj nalog je še v teku, ostale planske zadolžitve, ki niso mogle biti izvršene, pa bo vključila v plan za naslednje obdobje. Veliko je še dela in le s skupnimi močmi bo KS uspela svoje področje urediti. Branko Sodja Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Solar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar. STANJE ZAPOSLENIH g učencev v fc; poklicnih JS lsenih ■a šolah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 490 + 13 TO Rečica 309 + 11 TO Mojstrana 53 + 6 TO Podnart 25 DSSS 80 1040 31 Biljana naša SE zvira, se smeje te gleda grdo, ti jezik pokaže, a ne prehudo. Mislim, da veste kdo je to. Zdaj dile poreže popiše brž to voz še zaključi in že se smeji. Mislim, da veste o kom se govori. PLUT MAGDA TO Podnart Naš Pave/ Poročili so se: Marjan SMUKAVEC — TO Tomaž Godec Marjanu KNAFLIČU — sin Velike muštace in dvoje oči se nam tam iz za vogala smeji. To bo naš Pavel, kaj mislite vi? Mašino zalavfa delat hiti varovalka mu crkne se Pavel zjezi, pa nam še zavpije na čik pavzo zdaj vsi. Naš Pavel je duša, kot očka je naš nam v stiski pomaga tud smeje se rad. Za nas se potegne in z nami drži, res dober je Pavel, to pa drži. Šiht se nam vleče, če Pavelna ni hitro nam mine, če ob mašini stoji. Glava se skrha on nese jo brust, Vojko pa pravi, drugič žeblje na miru kar pust. Glava je dobra so dile zanič, Pavel se jeza vse je zanič. Jutri bo bolje mu reče Anton, Pavel pa pravi; kaj pa ti veš kakšne jaz jutri volje bom. PLUT MAGDA TO Podnart Alpski kvintet na veliki turneji Alpski kvintet s pevko Ivanko Krašovec je vse bolj znan in priljubljen tako doma kot v tujini. Njihova značilna melodika privablja staro in mlado. Kolikor ga ne moremo neposredno slišati ali videti, ga vedno pogosteje lahko slišimo po radijskih valovih. Fantje so v pristnih gorenjskih narodnih nošah z znano pevko Ivanko Krašovec posneli že vrsto odličnih gramofonskih plošč. Konec letošnjega septembra so odpotovali na veliko turnejo po Nemčiji, ki bo trajala 80 dni. Potovali bodo po Nemčiji od Miinchna do Fleusburga tik ob danski meji. Tako bodo nastopili v osemdesetih večjih zahod-nonemških mestih. Ta turneja nastopa pod naslovom »Veseli muzikantje«. Na teh koncertih bodo nastopali skupaj z drugimi nemškimi narodno zabavnimi ansambli. Pripomniti pa je treba, da je alpski kvintet na takšni turneji letos že tretjič zapored. To pomeni, da je kvintet res kvaliteten in zelo priljubljen tudi v Nemčiji kot v sosednji Avstriji. Ti fantje s pevko Ivanko se bodo vrnili 14. decembra. Potem se bodo malo oddahnili. Za Silvestrovo pa bodo zabavali goste v blejskem hotelu Toplice. V januarju pa jih bomo lahko videli in poslušali na ljubljanski televiziji v oddaji, ki so jo posneli med svetovnim prvenstvom v veslanju na Bledu. Ansambel sestavljajo: Ivanka Krašovec — solo pevka, Ivan Prešeren — trobenta, Vinko Sitar — klarinet, Jože Burnik — harmonika, Janez Per — bas in vodja Jože Antonič, ki igra kitaro. Vsi člani ansambla so doma z Gorenjske, le Ivanka je Belokranjčanka. Srečno potovanje in vrnitev jim želimo. Jože Ambrožič Odbojka 11. in 19. oktobra je bilo organizirano občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Kot že velikokrat doslej, so se tega tekmovanja udeležila le naša dekleta, kajti moške ekipe nismo uspeli izbrati. Dekleta oz. žene v postavi Šifrer, Peterman, Štros, Dežman, Sodja, Benčina, Jensterle, Arh, Pikon in Urankar so zasedle odlično 3. mesto in to brez kakršnihkoli priprav. Pohvaliti velja še tov. Cirila Kraigherja, ki je po strokovni (tehnični in psihološki) plati veliko pripomogel k doseženemu uspehu. Rezultati predtekmovanja: Bolnica Begunje : Lip 0:2 (3:15, 7:15) PTT Radovljica : LIP 1:2 (15:7, 11:15, 10:15) Elan I : Lip 0:2 (1:15, 1:15) Rezultati finalnega tekmovanja: UO Skupščine Radovljica : Lip 2:0 (15:13, 15:5) Iskra Lipnica : Lip 2:0 (15:7, 15:11) Končni vrstni red: ženske: točk 1. Iskra Lipnica 100 ?.. UO SO Radovljica 90 3. LIP 80 4. Vezenine 70 5. Iskra Otoče 60 6. PTT Radovljica 51 7. Elan II 42 8. Sukno 33 9. Bolnica Begunje 25 10. Veriga 17 11. Elan I 10 Na občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki so prvo mesto zasedli odbojkarji GG Bled — joto Kraigher Pri moških je tudi letos prvo mesto osvojila ekipa GG Bled. Primožič Naš skladiščnik Zjutraj je jezen, se opoldne smeji, špale prebira spet se jezi. Roke so v boku nagubano čelo le kaj premišljuje naš ljubi skladiščnik? Je treba našpalat, pa dile premetat, le kdo bo to delal se vpraša skladiščnik. So dile še v kaštah, v skladišču jih ni dela zmankuje stroj že stoji. Se Čufar spet jeza, nas gleda grdo na viličarja sede se vozi lepo. PLUT MAGDA TO Podnart Angela Pintar MOJE SANJE Slišiš, poslušaj me, sinko moj, kaj se sanjalo mi je nocoj. V sobi ob skrinji stari sva stala, vsakdanje stvari sva med sabo kramljala. Naenkrat se duri neslišno odpro in moje oči se v prikazen upro. O groza, ne morem verjeti očem, oči ni, ne nosu, obraz ves koščen. V prostoru bil je že poln mrak in smrt proti meni usmeri korak. Ob meni se bela žena ustavi in z roko kretnjo pomembno napravi, tedaj pa se zdrznem in ji velim: »pusti me, pusti, da še živim, delo me čaka, ni časa umreti, otroci sami še ne znajo živeti.« Nekaj je rekla a jaz pa takoj »nič ne pomaga, ne grem še s teboj!« In smrt je povesila roko koščeno, proč obrnila je mrzli pogled. Hvala ti, dobra smrt; še sem ji rekla, nato pa kot nora iz hiše je stekla. Nikdar ne pozabim, če sto let živim, kako ropotal je njen strašni kostim.