NOVI TEDNIK
direktor in glavni ureclnii< NT&RC: Jože Cerovšek,
, nvorni urednik NT; Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
september 1991 • številka 38 • leto XLV • cena 30 dlnarlev
(do
la
orni?
Slon med porcelanom
slovenske pollllke
Igor Bavčar: »Potrebujemo profesionalno in depolitizirano policijo.« Stran 16
Mlekarniške igrice
v Mlekarni ni vse tako, kot je želel prikazati direktor Čulk. Stran 3 in 18.
lolarji in
vropska liga
Jure Zdovc bolj zadovoljen pri Knorru kot
v NBA ligi. Stran 13.
an 3
inister
avrnii župana
m 12
stopnina za
ogarsko dolino
m 6-7
lei^arodni
brtni sejem uspel
pnec brezvladja
Šentjurju
f^EČICA I 63270 LASKO
(pri tovarni TIM)
(063) 731-046
-	olje Zvezda	43,90
~ moka ttp400	15,90
-	pivo Ziatorog
1 zaboj	445,00
-	prašek Yoly do
95 stopinj, 3 kg	159,90
smo na Grobelno,
b so rekli, da smrdi,
bn 17
2. stran - 26. september 1991	

Konec brezvladja
Šentjurčani so za novega župana izvolili Jurija
Malovrha
Po skoraj dvomesečnem brezvladju
so v Šentjurju minulo sredo za novega
župana izvolili kandidata Slovenskih
krščanskih demokratov, dosedanjega
predsednika Zbora krajevnih skupno-
sti, Jurija Malovrha.
N^več pozornosti v razpravi so odbor-
niki namenili temu, kako nso bodoči žu-
pan opravlja svoje delo. Nekateri so se
namreč zavzemali za to, da opravlja funk-
cijo kot profesionalec, večina pa je tehta-
la možnosti o nepoklicnem županstvu ali
tem, da župan svoji funkciji nameni polo-
vični delovni čas.
Odborniki šentjurske občinske skupš-
čine so na skupnem zasedanju 24. julija
izglasovali sklep o odpoklicu župana
mag. Franca Kovača, ki pa je delo skupš-
čine vseeno vodil dft minule srede. Po
poslovniku o delu skupščine je bilo že
vnaprej znano, da bodo imena kandida-
tov za novega župana znana šele na sa-
mem zasedanju, a vseeno kaže, da se je
šentjurskim političnim strankam uspelo
poenotiti glede kandidature, saj so za žu-
pana predlagali le tri kandidate. Sloven-
ski krščanski demokrati so predlagali 46-
letnega prometnega inženirja, sicer di-
rektoija Komunalno obrtnega podjetja,
Jurija Malovrha, predlog za Franca Za-
hukoška je prišel iz vrst Slovenske de-
mokratične zveze, prenovitelj Mirjan
Bevc pa je kandidaturo zaradi prezasede-
nosti v podjetju odklonil.
Oba kandidata sta odbornikom pred-
stavila svoja delovna programa, zapletlo
pa seje ob tem, kako n^ bi bodoči župan
opravljal svojo funkcijo. Jurij Malovrh se
je namreč zavzemal, da bi županoval ne-
poklicno in še naprej ostal direktor Ko-
munalno obrtnega podjetja, glede na od-
ločitev odbornikov pa bi pristal največ
na polovični delovni čas. Drugi kandidat,
Franc Zabukošek, pa je predlagal polo-
vični delovni čas oziroma, če bi odborni-
ki tako zahtevali, tudi povsem profesi-
onalno opravljanje funkcije.
Razliko je bilo čutiti tudi v obeh pro-
gramih - Malovrh je poudaijal sodelova-
nje in skupna prizadevanja v občini ter
strpnost v prizadevanjih za boljše življe-
nje Šentjurčanov, Zabukošek pa se je
zavzel za dosledna prizadevanja za prav-
no državo, zasebno lastnino ter socialno
državo, saj le to vodi v demokracijo.
V glasovanju so se odborniki s 24 gla-
sovi podpore odločili za Jurija Malovrha,
ki je v slovesni zaprisegi obljubil, da bo
poskušal njihovo zaupanje kar najbolj
upravičiti. »Če bom delal napake, me na-
nje opozorite - če jih bo preveč, me pa
odtavite,« je za konec dejal odbornikom.
IVANA STAMEJČIČ
Na ločeni seji so odborniki Zbora
združenega dela po nekajminutnih za-
pletih izglasovali tudi odstop svojega
predsednika Antona Komela. Komel je
namreč zavrnil obrazložitev svojega od-
stopa, odborniki pa se s takšnim nači-
nom niso strinjali in so sprva zahtevali
pojasnila, kasneje pa le pristali na to,
da do nadomestnih volitev delo njiho-
vega zbora vodi podpredsednik Franc
Krampi.
Ob volitvah novega župana so imeli
odborniki šentjurske občinske skupšči-
ne na dnevnem redu zadnjega zasedanja
še nekaj kadrovskih vprašanj. Potrdili
so imenovanje Marjana Planinška za
novega komandirja Postaje milice
Šentjur, Terezije Šra.mel za direktorico
Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah,
dosedanjo sekretarko Skupščine občine
Šentjur Slavico Gosar pa so s 15. okto-
brom zaradi odhoda na novo delovno
mesto razrešili te dolžnosti.
Liberalci so za i
absolutno pošteno!
v okviru 24. MOS se je v Ce-
lju sestal tudi razširjeni Izvr-
šilni odbor Liberalne stranke
in ocenil svoje delo v poldru-
gem letu obstoja. Liberalci so
zatrjevali, da ni njihov na-
men biti majhna, svojeglava
in hudobna stranka, ampak
so se odločili, da konstruktiv-
no delujejo znotraj Demosa.
Delo liberalcev v preteklem le-
tu sta ocenjevala predsednik
stranke Franc Golija in Vito-
mir Gros, pri tem pa menila,
da so prav v njihovi stranki
oblikovali vehko dobrih za-
konskih predlogov, a jim tega
nihče v Sloveniji kljub temu,
da so bili potem ti predlogi
sprejeti, ne prizna. Liberalci
bodo morali prodreti v medije,
kijih doslej niso upoštevali, to
pa bodo poskušali doseči
s sklicevanjem novinarskih
konferenc, na katerih bodo do-
kazali, kaj vse je njihova stran-
ka že naredila.
Čeprav bi bilo pričakovati, da
sta Liberalna stranka in Obrt-
na zbornica Slovenije
ka, pa sta prej nasprot«^'^
ugotavljali liberalci 'Jj
zbornici Slovenije in sj, ^
skemu Odboru za obn '
djetništvo, ki ga vodi B ^
gina, so očitali, (jg "f«
sprejem obrtne zakn
pohvalili pa so svoja eiJ*^
nistra za drobno gosp,^
in turizem Viktorja ^
in Inga Paša, ki sta v za?
obdobju storila vel^^
brega.
Liberalci so politiko i
stranke v celoti ocenili kfi
merno ter obljubili, da^
znotraj Demosa razčistili a
tere spore. Tudi z zunanja
nistrom dr. Dimitrijem
plom, ki se po besedah lil*
cev vse bolj vrača »v sUr
to«, ob promociji in posk
liberalcev, da prodrejo vi
narodno javnost, pa jih o«
goča in pred njimi d^e|
nost Liberalno-demoki
stranki. Sicer pa je po oo
članstva Liberalna sti
v vzponu in prav zdeO je ti
se mora tudi kadrovsko pi
viti za prevzem nekateri)
govornih funkcij, svoj
gram, ki postaja zanimiv
mo za LDS, ampak tudi a
SDZ, pa zaščititi.
Popravek
v prejšnji številki No
tednika je prišlo do neljubi
mote. Zamenjani sta na
bili sliki s podelitve prij
občine Žalec in priznanj II
toijem občine. Tistim na
se za pomoto opravičiuemi
__i
Glede paketa lastnic
zakonov se LS povsem^
z vladnim modelom in J;
zume odkod očitki o nevi
sti podržavjanja. Sami J
cer razdelili namesto i«
vladnem modelu) 30 ods
kov družbene lastnine i
državljane - se pa na teio
dročju zavzemajo za abs«
no poštenost. Prav Ub«
so namreč tisti, ki z in^
sko zakonodajo nimajo |
sar izgubiti, prav tako pa|
ničesar pridobiti, so š« p^
rili.	^
Ribnik Je treba očistiti
Poslanci republiškega Zbora združenega dela so se v času
24. MOS zbrali na Heiovnem srečanju v Celiu
v Domu obrtnikov na
Ostrožnem so se minuli četr-
tek sestali poslanci republi-
škega Zbora združenega dela
in na delovnem srečanju obli-
kovali stališča do zahtev slo-
venske obrti, ki jih je Obrtna
zbornica naslovila na vlado
in parlament, izčiščen pred-
log zahtev pa je podprl tudi
Odbor za obrt in podjetništvo
pri republiški skupščini.
Poglavitne zahteve sloven-
skih obrtnikov, ki želijo le ena-
kopravnejši položi z ostalim
gospodarstvom in ureditev
najosnovnejših pogojev gospo-
daijenja, so v politiki naletele
na precejšen odziv in tudi pod-
poro. Obljube o 60 tisoč novih
delovnih mestih v naslednjih
štirih letih ter povečanje
z zdajšnjega 7 na 17 odstotni
delež v družbenem proizvodu
Repubhke Slovenije pa so
prav gotovo porok, da politika
na v Celju izrečene obljube ne
bo smela kar tako pozabiti.
Sicer pa je poslance v Zboru
združenega dela presenetilo
dobro pripravljeno gradivo,
v katerem obrtniki niso poza-
bili niti na vprašanja izobraže-
vanja in skrbi za kadrovsko
politiko v obrtništvu, ter do-
slednost, s katero zahtevno
urejanje razmer v obrti. Obrtna
zbornica Slovenije se zavzema
za sistemsko zakonodajo, kate-
re osnova mora biti nova Usta-
va. Po zagotovljenih temeljih
za celovito statusno ureditev
gospodarstva pa naj bi sledila
zakonodaja s področij prava
družb ter zakoni o kapitalskih
družbah, trgovinski zakonik
ter obrtna zakonodaja.
Delovnega srečanja poslan-
cev Zbora združenega dela sta
se udeležila tudi minister za za-
konod^o Lojze Janko ter fi-
nančni minister Dušan Šešok.
Prvi je opozoril na štiri ključne
naloge, ki jih je potrebno
s sprejetjem nove Ustave, obli-
kovanjem novega gospodar-
skega sistema, sodobne zako-
nod^e ter ukrepi tekoče go-
spodarske politike čimprej
uresničiti, Šešok pa je zahteve
obrtnikov skoraj v celoti pod-
prl. Obljubil je pomoč vlade, ki
bo v okviru pristojnih resornih
ministerstev kmalu izobliko-
vala svoja stališča, obrt pa je
ocenil za dejavnost, ki lahko
bistveno prispeva k vzponu
gospodarstva. Opozoril pa je,
da se vlada trenutno ukvaija
s čiščenjem velikih gospodar-
skih sistemov in da trenutno
še ni prave preusmeritve iz ju-
goslovanskega na zahodnoe-
vropska tržišča.
Poslanci so v razpravah pod-
pirali prizadevanja obrti, hkra-
ti pa ocenjevali, da mora pote-
kati zagotavljanje normalnih
pogojev gospodarjenja za vse
gospodarske dejavnosti enot-
no (ne pa d^ati prednost ene-
mu na račun drugega). Posla-
nec, sicer pa eden večjih slo-
venskih obrtnikov Pavel Ledi-
nek iz Maribora pa je razmere
v slovenskem gospodarstvu
slikovito primeijal z ribnikom
v katerem zaradi umazane vo-
de umirajo ribe - nov zarod ne
bo pomagal, dokler se tudi vo-
da temeljito ne očisti.
Zbor združenega dela bo
obrniško problematiko in zak-
ljučke, ki so jih oblikovali po
delovnem srečanju v Celju,
uvrstil na dnevni red enega
svojih prihodnjih zasedanj.
IVANA STAMEJČIČ
V pozdravnem govoru poslan-
cem republiškega Zbora zdru-
ženega dela je celjski župan
Anton Roječ opozoril na moč
celjskega gospodarstva pred
nacionalizacijo, saj je bila
v Celju nacionalizirana kar
osmina celotnega slovenske-
ga premoženja. Predsednik
zbora Jože Zupančič pa je po-
udaril, da je Celje v času 24.
MOS mesto delovnega sreča-
nja poslancev tudi zaradi te-
ga, ker je ta čas na enem me-
stu zbranih n^več tistih slo-
venskih obrtnikov, ki s svoji-
mi idejami in pobudami vpli-
vajo na uspešno preobrazbo
slnvenskeera foSDodarstva.
Celjska pomoč Sisku
Celjski župan Anton Roječ je pred kratkim obiskal
Sisak, pobrateno občino in mesto, ki s približno 80 tisoč
prebivalci in podobno industrijsko strukturo, zadnje
čase še tesneje sodeluje z mestom ob Savinji.
V času novembrske poplave je Sisak ponudil pobrate-
nemu mestu veliko večjo pomoč kot smo je bili deležni iz
repubhškega središča, zato je zd^ v Celju potrebno zasta-
viti kar najširšo pomoč ogroženim prebivalcem te občine.
Celjski župan je obljubil za začetek nekaj gasilske opreme,
o zbiranju ostale pomoči pa se bo treba v Celju še dogovo-
riti. Pripravljenost pomagati ljudem, ki so ostali brez
domov in praktično brez vsega, je v Celju precejšnja,
o konkretni pomoči Sisku, kjer ostajajo ljudje celo brez
hrane, pa se bodo dogovorih tudi ob skorajšnjem obisku
tamkajšnjega župana in predsednik izvršnega sveta, ki ju
je Anton Roječ povabil v Celje.
IS
Praznično v Dobju
Osrednjo slovesnost ob
šentjurskem občinskem praz-
niku 24. septembru, ki ga
Šentjurčani po novem praz-
nujejo v spomin na razglasi-
tev občinskega središča za
mesto, pripravljajo letos
v Dobju pri Planini. V soboto,
28. septembra, ob 14.30 uri bo
v Dobju po slavnostni seji ob-
činske skupščine še otvoritev
nove osnovne šole.
Sicer pa so ob letošnjem ob-
činskem prazniku v Šentjurju
pripravili kar nekaj športnih,
zabavnih in družabnih priredi-
tev. Prve so se začele že pred
štirinajstimi dnevi s tradici-
onalnim tekmovanjem gasil-
skih desetin, nadaljevale pa
minulo nedeljo s tekmova-
njem v streljanju na gUnaste
golobe in tarčo - srnjaka, praz-
novanjem ob 40-letnici občin-
skega planinskega društva na
Resevni ter nastopom šolanih
psov šentjurskega kinološkega
društva.
Po sobotni osrednji sloves-
nosti v Dobju se bodo praznič-
ne prireditve nadaljevale še
v nedeljo, ko bo ob 17. uri
v dvorani šentjurskega Kultur-
nega doma koncert pevskih
zborov občine Šentjur, prihod-
njo soboto, 5. oktobra, pa pri-
pravljajo v Šentjurju še šahov-
ski hitropotezni turnir ter v po-
poldanskih urah družabno pri-
reditev.	IS
Priznanja za praznik
Na zadnjem zasedanju ob-
činske skupščine v Šentjurju
so odborniki potrdili tudi do-
bitnike najvišjih občinskih
priznanj, ki jih bodo podelili
ob 24. septembru prazniku ob-
čine.
Plaketo občine Šentjur bo
prejel Viktor Hrastnik iz Ce-
lja za vloženo delo in svoj pro-
sti čas v Odboru za izgradnjo
osnovne šole Dobje, dobitniki
priznanj občine Šentjur pa so:
Milan Frece iz Šentjurja za
aktivno delo v organih obrtne-
ga združenja, Dušan Debelak
in Aco Pepevnik, oba iz Šent-
jurja, za dosežke v alpinizmu
in prenosu imena občine v svet
ter Planinsko društvo Šentjur
za 40-letnico aktivnega dela.
Tradicijo občinskih priznanj
iz prejšnjih let pa v Šentjurju
nadaljujejo tudi s pisnimi poh-
valami in knjižnimi nagradami
za n^boljše šolarje v občini.
Letos so med njimi: Lavra
Lajh iz Šentjurja, Alenka Čoki
iz Ponikve, Boris Robič iz
Dobja, Gorazd Čepin iz Plani-
ne, Luka Batistič iz Dramelj,
Aleksandra Cvikl iz Gorice
pri Slivnici ter Milan Strnad,
učenec Šentjurske enote Sred-
nje vrtnarsko kmetijsko go-
spodinjske šole, doma iz
Radeč.
IS
Ne bodite naivni!
v ponedeljek se vodstvo po-
krajinskega štaba Teritorial-
ne obrambe za Zahodno Šta-
jersko s predstavniki Jugoslo-
vanske armade ni moglo do-
govoriti o dokončnem umiku
vojske in primo-predaji še
zadnjih dveh vojaških objek-
tov na Celjskem.
Še naprej ostajata sporna
prevzema vojašnice Jožeta Me-
niha Rajka na Mariborski cesti
ter vojaškega skladišča Beži-
grad, saj vojska ne pristane na
recipročno izmenjavo. Terito-
rialci zahtevno sočasno izme-
njavo zaplenjenega orožja in
opreme TO ter sredstev, ki so
jih zasegli v skladišču Zaloška
Gorica.
Pogovori se v teh dneh M
ljujejo, v Teritorialni obr«
pa pozivajo občane, n^ w
do naivni in naj ne kupm
stvari, ki jih pripadniki J"
slovanske armade te dni p<
ni razprod^^o. Opozail
predvsem na razprodždo sO"
var^, s^ so se na CeljskeR
pojavili primeri, ko pripa^
vojske za smešno ceno (3
5 tisoč DEM) prodajno«
ška stanovanja. Naivno^
občane vseeno preveč stal^
lastništvo vojaških stano*
še ni razrešeno - vsekak^
bodo morebitni »kupci« ^
brez denarja in tudi brezsC
nad glavo.	i
OB PRVI OBLETNICI MESTA ŠENTJUR
IN PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR
ŽELIMO VSEM MEŠČANOM MESTA IN
OBČANOM OBČINE - MIRU IN
NADALJNJEGA RAZVOJA
VODSTVO KS ŠENTJUR MESTO IN
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO
ŠENTJUR
Rdeči križ za begunce
Občinski Rdeči križ v Celju bdi nad 95 druži-
nami, ki štejejo 213 beguncev, ki so prišh v Celje
preko znancev in svojcev. Streho nad glavo je
pri sorodnikih našlo 59 družin, pri znancih pa
36, od tega je 74 starejših moških, 139 žensk in
104 otroci. Tistih otrok, ki še niso dopolnili leto
dni je 14. Beguncev iz kriznih območij Jugosla-
vije je vsak dan več, samo včeraj so našteli na
Rdečem križu v Celju 30 novih družin. Za vse
vodijo potrebno evidenco, ki je na razpolago
mednarodnemu Rdečemu križu, dobijo potrdi-
lo, da so begunci, saj ga potrebujejo za brezplač-
no zdravniško pomoč in še druge ugodnosti
im^o z njim.
Celjski Rdeči križ dodeli vsakemu beguncu 15
kilogramov težak paket z najnujnejšo hrano,
preskrbljeno pa je tudi za posebno hrano za
dojenčke. Med nje so razdelili že 27 paketov.
Po potrebi na celjskem Rdečem križu begun-
ce tudi oblečejo, tiste družine pa, ki so begunce
sprejele, bodo dobile v kratkem denarno
pomoč.
RK poziva vse občane, ki bi bili pripravljeni
vzeti k sebi begunce s Hrvaške, da jih pokličejo
na tel. številko 29-970.
ZS

26. september 1991 - stran 3
fllekamiške igrice
-ej čulk ni več direktor Mle-
V Arji vasi. V petek mu je pote-
landat in očitno se za ponovno
Jdaturo ni več odločil. Se torej
Sičujejo napovedi savinjske
W zveze, da se bo bivši direktor
^ proizvajalcem kot podjetnik?
dober teden pred iztekom man-
jg Andrej Čulk v razgovoru z no-
ji dejal, da resno razmišlja o po-
^ju mandata. Med drugim men-
iji zato, da bi v prihodnje zavrnil
^itlie na račun svojega dela. Zgo-
jgje nasprotno in vse skupaj seje
s hladnokrvnim slovesom na
jelavskega sveta. Za vršilca dolž-
nosti direktorja je imenovana doseda-
nja računovodkinja Marjana Majerle.
Razmere v Mlekarni ter očitki na ra-
čun vodstva ter osebno Andreja Čulka
se vlečejo kot jara kača že nekaj časa.
Dovolj je inštitucij, ki bi v vsem tem
času lahko potrdile ali zavrnile očitke.
Ne bomo razpredali govoric, ki nas kaj
hitro lahko privedejo na zatožno klop.
Ostaja pa nekaj dejstev; mlekarna
v Arji vasi ima v tem času okoli 70
milijonov dinarjev izgub. V času, ko je
bil Andrej Čulk še direktor, je iz po-
djetja odšla večina strokovnega kadra,
med drugim: vodja laboratorija, vodja
kontrole kakovosti, vodja proizvodnje,
iz Mlekarne je odšla tehnologinja za
sirarstvo in odšel je priznani strokov-
njak dr.Taboršak. To je samo nekaj
strokovnjakov, ki niso uspeli najti
skupnega jezika s svojim vodstvom.
V času, ko primanjkuje delovnih mest,
je pač težko verjeti, da je večina teh
odšla na lastno željo.
Ureditev razmer v Mlekarni je zdaj
v rokah novega vodstva. Pred dnevi so
se sestali proizvajalci, ki ne podpirajo
kolektivnega vodstva, od vršilke dolž-
nosti pa terjajo, da v tednu dni obliku-
je ekipo, ki bo znotraj Mlekarne nare-
dila red. Se torej po odhodu direktorja
začenja temeljito čiščenje znotraj Mle-
karne?
IRENA BAŠA
Razdeljen republiški denar
Komisija za ocenjevanje
škode po naravnih nesrečah
pri Izvršnem svetu skupšči-
ne občine Laško je v sep-
tembru razdelila republi-
ška solidarnostna sredstva
v višini dva milijona 400 ti-
soč din za sanacijo škode po
poplavi lani v začetku no-
vembra.
Za dokončanje urejanja
javnih površin v mestu in
okolici so namenili milijon
350 tisoč din sredstev, za po-
moč pri sanaciji ribjega živ-
Ija v Savinji pa se naj bi nu-
dila na podlagi programa Ri-
biške družine Laško, da bi
z več letnim vlaganjem ra-
zličnih vrst krapovcev dose-
gla raven naseljenosti izpred
poplave, za to pa so namenili
150 tisoč din. Močno deževje
ob poplavi je dodatno pospe-
šilo drsenje plazu nad doma-
čijo Justina Lazarja v Bu-
kovci, ki je močno poškodo-
val cesto in začel resno ogro-
žati novo stanovanjsko hišo.
Sanacijo že izvajajo, na raz-
polago pa imajo 300 tisoč
din. V rezervi bo ostalo 600
tisoč din.
TV
Nastanitve
beguncev v laški
občini
Center za socialno delo
v občini Laško je pripravil
načrt nastanitve beguncev
iz ogroženih področij repu-
blike Hrvaške, ki so se zate-
kli v občino Laško.
Na razpolago imajo tri ob-
jekte in sicer hotel Savinja
v Laškem za 35 beguncev,
v zdravilišču Laško za 30 in
gostišču Jadran v Radečah
tudi za 30 beguncev ali sku-
paj devetdeset.
Vsi objekti so dobro
opremljeni in v neposredni
bližini takšnih objektov, ki
jih begunci potrebujejo.
V Laškem bodo pripravljali
hrano v kuhinjah, ki so
v sklopu obeh objektov,
v Radečah pa bo za begunce
kuhal zasebnik Alojz Martin-
čič. Materialno pomoč načr-
tujejo in izvajajo iz sredstev
osnovne organizacije RK La-
ško. Pri Izvršnem svetu
skupščine občine Laško so
tudi imenovali posebno de-
lovno skupino, ki vodi vse
aktivnosti v zvezi s spreje-
mom beguncev, njen pred-
sednik pa je Sandi Sabolčki.
TV
sntjurski
LIN
flpavčevi sobi gostilne
jorč v Šentjurju so mi-
li petek ustanovili ob-
jki odbor Mlade inici-
^e MLIN pri Slovenski
pokratični zvezi. Delo
finskega odbora bo do
litev vodil Franc Zu-
»c.
Ustanovnega zbora se je
leležil tudi Peter Vola-
predsednik republi-
odbora MLIN-a,
sentjuiju pa so se dogo-
tli za nekaj prvih akcij,
jih bo pripravil MLIN.
itrtujejo okroglo mizo
ministrom dr. Rajkom
matom o denacionaliza-
ioziroma paketu lastnin-
zakonov, srečanje
obrambnim ministrom
lezom Janšo ter športno
lečanje s člani slovenske
bde. Sicer pa naj bi šent-
irski MLIN vključeval
Jade med 16. in 30. letom,
I so politično sredinsko
nentirani.
IS
Minister zavrnil župana
Dr. Peter VenceU Je razburil konjišiie učitelje in politike
Minister za šolstvo dr. Peter
Vencelj, ki je v petek obiskal
Slovenske Konjice, je imel
številno, ne pa tudi hvaležno
poslušalstvo. Polni dvorani
Doma TO, kjer so se zbrali
učitelji in predstavniki ob-
činske skupščine, je predsta-
vil spremembe, ki so v šol-
stvu že zaživele ali se še pri-
pravljajo, v razpravi pa je bi-
lo izrečenih največ besed
o učiteljskih plačah, o norma-
tivih ter o konjiški posebno-
sti - težnjah po zmanjšanju
samostojnosti in ukinitvi šole
s prilagojenem programom
Pohorski odred.
Vodilna nit ministrovih be-
sed je bila, daje treba pri spre-
minjanju graditi na pozitivnih
izkušnjah slovenske šole. Po-
drobno je spregovoril o naci-
onalnem programu, ki ga bo
morala sprejeti republiška
skupščina in zanj tudi zagoto-
viti denar, o standardih in nor-
mativih, ki morajo izh^ati'iz
strokovnih podlag, kadrovskih
in materialnih možnosti ter
o plačah učiteljev, ki jih bo
urejal zakon.
Udeleženci pogovora so tako
kot sicer učitelji v Sloveniji po-
trdili svoj različen odnos do
enotne ali diferencirane učne
obveznosti. Slavisti so sprego-
vorili o svojih obsežnih dodat-
nih obveznostih, »vendar ima-
jo dodatne obveznosti tudi
drugi,« je zatrdil minister. Po-
udaril pa je, da so učitelji slo-
venskega jezika, matematike
in tujega jezika dejansko bolj
obremenjeni s pripravami
učencev na nadaljnje šolanje
in menil, da bo nekaj treba na-
rediti. Kaj, tega v Slovenskih
Konjicah še ni povedal. Na
ugibanja o večjih ali manjših
obremenitvah učiteljev pa je
zatrdil, da so sedaj povprečne
obremenitve 22 ur tedensko in
tako bo tudi v bodoče, vendar
se bcrv te ure lahko štelo tudi
mentorstvo in opravljanje na-
log razrednika.
Razprava se je razplamtela
ob vprašanju položaja osnovne
šole s prilagojenim progra-
mom Pohorski odred v Slo-
venskih Konjicah. V občini so
namreč pripravili osnutek bo-
doče organiziranosti šolstva,
po katerem bi ta šola izgubila
samostojnost, saj bi jo kot or-
ganizacijsko enoto priključili
k osnovni šoli Edvard Kardelj
(oziroma v bodoče menda Pod
goro). Čeprav je predsednik
občinske skupščine Jože Ba-
raga, ki se za ukinitev te šole
zavzema kot predsednik Slo-
venske demokratične zveze
v občini poudaril, da se v stro-
ko ne spušča, organizacija pa
da je stvar občine, ga je mini-
ster Vencelj zavrnil. Nedvo-
umno je izjavil, da v Sloveniji
imamo šolski red, ki vključuje
posebne šole. »To so povsem
samostojne šole in takšna naj
bo tudi v Slovenskih Konji-
cah,« je zatrdil. Za te besede je
požel buren aplavz.
Učitelji pa so spregovorili tu-
di o svojih plačah, o podcenje-
nem delu, ki ga opravljajo. Mi-
nister ni imel pravega posluha
za to temo, zato se je razprava
razvnela v prepir, ki ni bil ni-
komur v čast.
MILENA B. POKLIČ
Višji proračun v Šentjurju
Odborniki zborov šen^
jurske občinske skupščine
so podprli rebalans občin-
skega proračuna. Na zad-
njem zasedanju, v sredo, 18.
septembra, pa so se odločili
za 26-odstotno povišanje.
Tako letošnji šentjurski
proračun namesto nekaj
manj kot 120 milijonov di-
narjev zdaj znaša 151 milijo-
nov lOI tisoč dinarjev, v iz-
vršnem svetu pa napovedu-
jejo še en rebalans, ki bo sov-
padal z uskladitvijo republi-
škega proračuna.
V Šentjuiju so posamezne
proračunske postavke različ-.
no povišali, glede na prora-
čunski delež pa se rebalans
najbolj pozna družbenim de-
javnostim, saj so jim priznali
četrtinsko povišanje in zdaj
sredstva, namenjena njim,
znašajo 92 milijonov 113 tioč
dinarjev. Sicer pa so za 57
odstotkov povišali še sred-
stva za zaščito in reševanje,
za dobro desetino sredstva
za delo upravnih organov, za
44 odstotkov pa sredstva za
druge splošne družbene po-
trebe. Za petino več denarja
bo namenjeno za borčevske
priznavalnine, za desetino
gospodarski infrastrukturi,
nekaj pa tudi za investicije
v občini, kjer je najbolj pora-
sel delež, namenjen investi-
cijskemu vzdrževanju os-
novnih šol.
Sklep o rebalansu šentjur-
skega občinskega proračuna
je bil sprejet na osnovi julij-
skih odločitev slovenske vla-
de, ki so omogočale korekci-
je v obsegu javne porabe.
Šentjurska občina je bila na-
mreč ena tistih z najnižjim
deležem porabe-glede na šte-
vilo prebivalcev in ji je bilo
skupaj s še 35 slovenskimi
občinami dovoljeno uskladi-
ti porabo na 87 odstotkov re-
publiškega povprečja.
I. STAMEJČIČ
otrošnik je že (ni) kralj
oMimiiH
)trošnik je kralj...
(kaj dni, v času mednarodnega obrtne-
ejma, sta bila Celj^ in celjsko območje
^romarsko središče^ Slovenije. Ne glede
i ali se obrtni sejem včasih preveč pri-
B bogu Merkurju, ali pa se vendarle
Jj/a v prvorazredni mednarodni sejem
D v srednjeevropskem prostoru in torej
"dno programsko, koncepcijsko niha, je
"av, da je to tudi sejem, ki misli na
Cinika.
^ je pač tako, da se mora tržno obnaša-
jetje, torej ponudnik, hkrati pa je zelo
se mora tržno obnašati tudi potroš-
Leijena primer šele v zadnjem obdobju
'Sinizaciji ponudbe nekoliko bolj sledi
trgovskim središčem. Nima še na
^^^ ljubljanske Čopove ulice ali razvite-
J^e^a trga. Trogovci še vedno mislijo,
^^govina edini posvečeni prostor, ka-
°odo lahko zvabili potroinika. Poslov-
ponudbe in prodaje je še zme-
l^^dicionalna. Nekateri proizvajalci, ki
Sovino niso zadovoljni, se odločajo za
^^ki sistem prodaje »od vrat do vrat«.
poskušajo s katološko prodajo, tretji
J^bnimi prodajnimi prezentacijami do-
^^trti s prodajo po povzetju. Različnost
^^^ih poti postopoma razvnema trg.
^^alci so nenadoma spoznali, kako pi-
Je slovenski trg in kako so slovenske
^odne ter druge zmogljivosti absolut-
^tevelike za majhno dvomilijonsko
kako je Slovenija kot trg premajhna,
. iTiorda kmalu spoznali tudi nekateri
^^ski politični prenapeteži, ki še vedno
oče gledajo proti jugu. Žedanaš-
^iitične razmere je presenetljiva izkuš-
{j^Mja Gorenje Servis. To je eno red-
^^^enskih podjetij, kije uspelo ohraniti
lo ° Jugoslovansko mrežo servisov. Ne
(j. ^ dogovoru z zaposlenimi v enotah
. Sik republikah in z izvršnimi sveti
^^eznih mestih so se dogovorili za
mi^mmmmmmmmmmma^mammm
tako podjetniško organiziranost, ki bo navr-
gla celo nekaj svežega kapitala. Tudi če vse
enote Gorenje Servisa po Jugoslaviji ne bo-
do podpisale skupno dogovorjenih pogodb
o novem lastninskem modelu, bo večji del
jugoslovanskega trga ohranjen.
Precejšnji del slovenske proizvodnje in
trgovin pa je zdaj potisnjen samo na sloven-
ski tržni prostor. Menedžment v podjetjih
polagoma spoznava, kaj pomeni analiza trga
in kaj trženje. Komercialne službe so pod
stalnim pritiskom: kje in kako prodajati.
Prav pri trženju in prodaji pa res velja pravi-
lo, da se ponudnik največ nauči, če stalno
nekaj dela in preizkuša. Znanje in praksa,
iznajdljivost in domiselnost. Brezbrižno gle-
danje na trg, večja zagledanost samo v pro-
izvodne hale in trmasta zaverovanost v pre-
izkušanje prodajne metode bo močno zama-
jalo marsikatero slovensko podjetje. Z izvo-
zom se namreč tako, kot je dejal Lojze Pe-
terle zastran ameriškega priznanja Sloveni-
je: da je to priznanje že zrela hruška, samo
utrgati jo je treba. Tudi s številnimi sloven-
skimi proizvodi je namreč tako - da so zreli
za izvoz, samo še izvoziti jih je treba... Zre-
lih hrušk je preveč.
Potrošnik najbolj čuti, kakšno tržno stra-
tegijo ubira podjetje.
K sreči je potrošnik tisti, ki tudi odloča,
kaj kupi, ki določa, ali naj bi določal, kaj se
bo dognalo na trgu, v banki, zavarovalnici.
Z vsakim jutrom nove konkurence bo po-
trošnik prav tako razmišljal bolj tržno.
O kvaliteti ponudbe in prodaje. Tako bo,
samo za primer, nenadoma ugotovil, da di-
skontni center Gala ni gala, saj ima na pri-
mer za buteljčna vina precej višje cene kot
zasebna vinoteka. Ali pa - potrošnik bo tri-
krat prej premislil, ali bo kupoval v tistih
celjskih delikatesnih trgovinah, kjer košček
salame še zmeraj tehtajo kar z umazanimi
rokami...
Take in podobne reči so kajpak v spletu
vseh sodobnih marketinških iskanj in izzi-
vov hudo drobne. A so zelo pomembne.
Nanje mora biti sejemsko mesto z zgodovi-
no in tradicijo več kot le pozorno. Potrošnik
sicer pri nas še ne ve, da je kralj. A njegov
čas prihaja.
JOŽE VOLFAND
Stavka ni uspeia
Žalski učitelji bodo vztrajali še naprej
Enodnevna opozorilna
stavka, ki so jo v petek pri-
pravili delavci v osnovnih
šolah žalske občine, ni uspe-
la. Nasprotna stran, s kate-
ro so se pognali, občinski
izvršni svet, jim ni ugodila
niti v eni sami zahtevi.
In kakšne so bile zahteve?
19% večje poprečne plače
kot veljajo v gospodarstvu
Republike Slovenije, s tem
da bi jim razliko poračunali
za vse minule mesece tega
leta, potem pa bi naj plače
sproti usklajevali. Od pri-
stojnih občinskih organov so
zahtevali, da pospešijo spre-
jetje tistih sprememb v fi-
nanciranju vzgoje in izobra-
ževanja, s katerimi bodo od-
pravljene ali pa vsaj bistveno
zmanjšane razlike v plačah
delavcev osnovnih šol in vrt-
cev po občinah. Zahtevali pa
so seveda tudi povračilo za
prevoz na delo in z dela.
Predstavniki občinskega
izvršnega sveta so učiteljem
in drugim povedah, da de-
narja enostavno ni. Ni ga
v občinskem proračunu, ki
je v dobršni meri odvisen tu-
di od republiškega. Kot vse
kaže več denarja tudi ne bo.
Tisti, ki so v petek sodelovali
v opozorilni stcv^ki pa so za-
trdili, da vztrajajo pri svojih
zahtevah, če pa jim ne bo
ugodeno, bodo tudi za dlje
časa prekinih svoje delo in to
vse dokler ne bodo dosegli
izpolnitev svojih zahtev. Tu-
di zato v petek stavkovnega
odbora niso razpustili.
Petkovi opozorilni stavki
se niso pridružili zaposleni
v vrtcih in to predvsem zato,
ker starši, ki so zaposleni, ne
bi mogli poskrbeti za varstvo
otrok, prevelika odsotnost
z dela pa bi negativno vpliva-
la tudi na gospodarstvo obči-
ne. V bodoče pa takšne soli-
darnosti ne bo več niti med
zaposlenimi v vrtcih, ki se
srečujejo s podobnimi teža-
vami kot delavci v osnovnih
šolah.
Ob tem ne bo odveč še po-
datek, da učitelj z višješol-
sko izobrazbo pred upokoji-
tvijo sedaj dobi z vsemi do-
datki vred le kakšnih 9500
dinarjev plače.
JANEZ VEDENIK
Sprejem za ravnatelje
Celjski župan Anton Roječ je prejšnji teden pripravil
sprejem za tiste ravnatelje celjskih osnovnih šol, ki so se
z letošnjim šolskim letom upokojili.
Slovesnosti so se udeležili ravnatelj osnovne šole I. celjske
čete Pavle Bukovac, Ivana Žuntar iz osnovne šole Ivana
Kovačiča-Efenke. Milan Gombač iz polulske osnovne šole
Franca Krajnca, Erna Kremenšek iz hudinjske osnovne šole
Franja Vrunča in pomočnica ravnatelja osnovne šole Slavka
Slandra Marija Dosedla, ob njih pa še vabljeni, ki se v celjski
občini ukvarjajo z vprašanji osnovnega šolstva.
IS
4. stran - 26. september 1991	

Vital Mestinje
prisiljen
zmanjšati
proizvodnjo
že v času vojne v Slove-
niji so v Vitalu Mestinje iz-
gubili posel, vreden milijon
nemških mark, ker z južnih
delov Jugoslavije niso mo-
gli pripeljati dogovoijenih
količin malin. Zgodba se
ponavlja, tokrat zaradi voj-
ne na Hrvaškem ter bloki-
ranih poti proti Bosni in
Hercegovini.
V Vitalu Mestinje so
v zadnjih letih stkali dobre
poslovne vezi z Makedoni-
jo ter Bosno in Hercegovi-
no, kar dokazuje tudi me-
sečna realizacija 10 milijo-
nov dinaijev. Tudi danes je
povpraševanje po Vitalo-
vih sokovih ter sirupih še
vedno veliko, zaradi zapore
pri Okučanih in na drugih
cestah pa so blagovni toko-
vi praktično pretrgani.
V Vitalu poskušajo blago
dostavljati preko Madžar-
ske, kar je povezano z veli-
kimi stroški. Prodaja je ta-
ko omejena na domače lo-
kalno tržišče, kjer je kon-
kurenca izredno huda,
zmajšanje proizvodnje pa
ima za posledico delo v eni
sami izmeni. Nekaj težav
imajo v Vitalu tudi z doba-
vo embalaže, saj so za dolo-
čene vrste edini proizvajal-
ci v Beogradu in v Novem
Sadu.
Razen tega, da Vital ne
more prodajati svojih izdel-
kov na kriznih območjih,
se pojavlja še en problem.
Iz Bosne in Hercegovine bi
morali v Mestinje pripeljati
2 tisoč ton industrijskih ja-
bolk. Zaradi ovir na cestah
bo posel veijetno propadel,
s tem pa tudi izvozni posel
Vitala, vreden okoli 350 ti-
soč dolarjev.
IB
Rezultati slabši Icot lani
Celjsko gospodarstvo se
je v letošnjem prvem pollet-
ju v primerjavi z območjem
in republiko najslabše odre-
zalo. Če je industrijska pro-
izvodnja v Sloveniji naza-
dovala za desetino in v ce-
lotnem celjskem območju
za 15 odstotkov, so v celjski
občini zabeležili kar 26,4
odstotni padec.
Podobno slabi in zaskrb-
ljujoči pa so tudi ostali kazal-
ci poslovanja, so ugotavljali
na torkovem zasedanju zbo-
rov celjske občinske skupš-
čine.
V primerjavi z lanskim pr-
vim polletjem seje poslabša-
lo zunanjetrgovinsko poslo-
vanje - v Celju pa so naredili
tudi zanimivo simulacijo, ki
kaže, da bi v občini v prime-
ru, da bi Železarna in Cin-
karna poslovali z enakimi re-
zultati kot lani, na zunanjetr-
govinskem področju beležili
stagnacijo, obseg industrij-
ske proizvodnje pa bi upadel
le za desetino.
Izgubo je v prvem polletju
v celjskem gospodarstvu za-
beležilo 87 pravnih oseb, do-
sega pa skoraj 450 milijonov
dinarjev. V teh podjetjih in
delovnih organizacijah je za-
poslenih več kot 12 tisoč de-
lavcev (40 odstotkov vseh za-
poslenih v občini Celje), iz-
guba na delavca pa znaša ne-
kaj manj kot 15 tisoč dinar-
jev. Podatek je še bolj za-
skrbljujoč, če delež izgub
primerjamo z ustvarjeno
akumulacijo, saj izgube sko-
raj za 4,5 krat presegajo aku-
mulacijo. Največ, skoraj 80
odstotkov izgub, pa je nasta-
lo v industriji.
Prav slaba industrijska
struktura s staro in izrablje-
no tehnologijo, pomanjkanje
kadrov in celotne razvojne
vizije - pa so najhujše rak-
rane celjskega gospodarstva.
Poslanci so menili, da v Ce-
lju nujno potrebujemo izvoz-
ni marketing, glasno si je tre-
ba prizadevati za policentrič-
ni razvoj Slovenije - ob tem
pa bi se morali tudi zavedati,
da pričakovanje denarja za
dokapitalizacijo iz republike
ni realno, zato bi se morali
v Celju predvsem opreti na
lastne sile. Kakšne pa so te
in kakšna bo razvojna gospo-
darska politika v občini, pa
bo morala odgovoriti občin-
ska vlada, ki naj o svojih
ukrepih obvešča skupščin-
ske poslance, je bilo še shšati
ob sprejemu poročila o pol-
letnih rezultatih gospodarje-
nja celjske občine.
IVANA STAMEJČIČ
Zadnja
podražitev
v Velenju
s prvim oktobrom bo-
do Velenjčani odmerili
več sredstev za plačilo
položnic, saj je občinski
izvršni svet na zaseda-
nju v ponedeljek podra-
žil nekatere cene javnih
storitev.
Tako so za 40 odstotkov
povišali cene komunal-
nih storitev, cene geodet-
skih storitev v poprečju
še za 4 odstotke več, za
četrtino pa se bo povišala
toplotna oskrba. Tudi za
otroke v vzgojno-varstve-
nih zavodih bo poslej po-
trebno odšteti 31 odstot-
kov več denarja, oskrba
v Domu za varstvo odra-
slih pa bo dražja za 20 od-
stotkov.
To je že tretje povišanje
cen v velenjski občini
v letošnjem letu, vendar
v izvršnem svetu ugotav-
ljajo, da še vedno ne dose-
gajo ekonomskih cen, in
da boi zato prihajalo do
izgub v javnem podjetju.
Izgube bodo pokrivali
z notranjimi ukrepi in
s pomočjo proračunskih
sredstev, so se odločili
člani velenjskega izvršne-
ga sveta na ponedeljko-
vem zasedanju in tako za-
gotovih, da bo to zadnje
povišanje cen letos v ve-
lenjski občini.
u. s.
Prel(initev dela v Topru
Minuli teden so za krajši čas ustavili delo v Topru.
Razlog temu so bile govorice, da na izplačilni dan ne bo
osebnih dohodkov, delavci pa terjajo tudi jasen odgovor
o nadaljnji usodi podjetja. Osebne dohodke so delavci Topra
dobili, ni pa še znana njihova nadaljnja usoda. V Topru se
namreč pripravljajo na reorganizacijo in oblikovanje novega
podjetja Toper 2000. Pri tem naj bi pomagala tudi republika.
Ker bo v novem podjetju predvidoma manj zaposlenih,
delavci terjajo sprotne informacije o vsem, kar se bo doga-
jalo znotraj hiše.
IB
Skupščina preložena
Prvi sklic zborov konjiške občinske skupščine zadnje
mesece že po tradiciji ne uspe. Tako je bilo tudi prejšnji
teden, ko je bil sklepčen samo družbenopolitični zbor.
Poskus bodo ponovili danes.
Ko so ugotavljali razloge za pogosto nesklepčnost, so
poslanci zbora združenega dela iz Uniorja opozorili, da dobi-
vajo vabila na sejo prepozno - neredko celo po dnevu, ko bi
nanjo morali priti. V bodoče bodo pošiljali gradiva' na
domače naslove, so sklenili. Poslance pa so tokrat obvestili,
da je srbska občina Kosjerič poslala sklep o razveljavitvi
listine o pobratenju.	MBP
Končno plače za julij
Po štirih dneh stavke so delavci Keramične ih
strije Liboje dobili izplačan zajamčeni osebni h S
dek za mesec julij.
Konec minulega tedna so ponovno začeli s proiz,.
njo, osebne dohodke za mesec avgust pa naj bi
do konca tega tedna. Vsem tistim, kjer sta v Libo
zaposlena oba družinska člana ter materam samoh^
nilkam, je sindikat že prejšnji teden razdelil po
dinarjev kot akontacijo avgustovskega izplačila.
IB
Tarnanje ni dovolj
UčiteUi bodo morali za svol boljši
gmotni položaj sami poskrbeti
Celjski območni sindikat
delavcev v vzgoji in izobra-
ževanju pri Zvezi svobod-
nih sindikatov Slovenije je
na ponedeljkovi seji skle-
nil, da od republiškega mi-
nistrstva za šolstvo in slo-
venske vlade zahteva do 3.
oktobra izpolnitev svojih
zahtev, sicer se bodo učite-
lji začeli pripravljati na
stavko.
Dogovorili so se, da bodo
v regiji nastopali enotno,
zahtevajo pa dosledno
uresničevanje v republiki
sprejetega dogovora o raz-
merju učiteljskih plač glede
na povprečje OD v gospo-
darstvu na indeks 119, upo-
števanje sindikalnih zahtev
v pripravi predloga Zakona
o zasebnih dohodkih in dru-
gih prejemkih delavcev
v javnih vzgojnoizobraževal-
nih zavodih ter upoštevanje
predlaganih sprememb pred
uveljavitvijo novih šolskih
normativov in standardov.
Ob tem so opozorili še na kri-
tičen gmotni položaj posa-
meznih šol, saj nimajo de-
narja niti za nakup učnih pri-
pomočkov. Ob neizpolnjeva-
nju svojih zahtev, bodo sin-
dikati zahtevali odgovornost
šolskega ministrstva z mini-
strom dr. Petrom Venčnem
na čelu.
Sicer pa so učitelji bili
v razprvi o svojih plačah kar
v precejšnji zadregi, s^ teh
podatkov praktično ni mo-
goče nikjer dobiti. V republi-
škem Zavodu za statistiko so
naročili (in plačali) izpisek
povprečnih neto osebnih do-
hodkov, ki so bili izplačani
v osnovnih šolah posamez-
nih občin. Ti podatki seveda
ne odražajo dejanske pov-
prečne učiteljske plače, saj
so v neto izplačila po osnov-
nih šolah zajeti ob ravnatelj-
skih in plačah administrativ-
nih delavcev še vsi dodatki
za minulo delo, dodatne šol-
ske obveznosti ter nadure.
Podatki o teh povprečnih
»kosmatih« neto plačahv,
vih sedmih mesecih u
njega leta pa kažejo,
lahko še najbolj zadovn
učitelji iz celjske obtir,^'
so »zaslužili« največ- ij
soč 123 dinarjev (ij^j
126,3), najmanj pa v žij
osnovnih šolah, kjer je p
prečno izplačilo 8 tisoi j
dinarjev (indeks 106). 1
A ker gre v teh izraij
za povprečne neto izplJ
v osnovnih šolah, bi bil 3
sikateri učitelj že zelo vd
če bi konec meseca tudil
jansko prejel tolikšno pJ
Da so realni osebni dohJ
precej nižji kaže tudi pl3
na lista ene od celjskih ua
Ijic, ki ima za svojo M
plačo odmerjeno le id
nad 11 tisoč dinaijev. |
Učitelji so v razpravi o|
zarjali na slab odnos obli
in tudi javnosti na to, da'
prisiljeni govoriti o plafi
čisto eksistenčnih razlfl
in ne nazadnje tudi na to.
so v šolah vselej poskrK
da je učni proces potekal
moteno. A, če bodo javi
resnično hoteli prep"
v svoj težak gmotni polj
potem se bo sindikat ko-
moral prikopati do V^,
številk o učiteljskih plj
so se zvečine strinjali»
sindikata.
IVANA STAMEJC
S težkim srcem in precejj
držki so člani obmoM
sindikata delavcev v ^
in izobraževanju pd
kolektivno pogodbo za
gospodarske dejavnosti
publike Slovenije, ki jo
vlada pripravljena pi
sati. Učitelji so menili,i
normativni del kolektr
pogodbe vreden pod|K
v tarifnih razredih pa
spet kaže podcenjevanje
dagoškega dela - a če dfl
ga ne, kolektivna pogii
prinaša vsaj izhodišča
nadaljnja pogajanja.
Vrelci se preusmerjajo
Vojna vihra na Hrvaškem
in jugoslovanske politične
razmere povzročajo podjet-
ju Rogaški vrelci vsaj troj-
no škodo: izgubljanje dose-
danjega trga, zaskrbljeni so
za negotovo usodo njihove
embalaže, zaradi manjše
prodaje pa jih skrbi tudi
presežek zaposlenih. Ta del-
niška družba iz holdinga
Zdravilišče Rogaška Slati-
na začenja s prodiranjem na
tuje trge in pri tem so rezul-
tati razveseljivi.
Polnilnica je pred letom
1989 prodala na jugoslovan-
skem trgu 41 milijonov ste-
klenic mineralne vode ter
napitkov, od tega 17 v Hrva-
ški ter po približno 3 milijo-
ne v BiH, Srbiji in v izvoz.
Lani je prišlo do srbske blo-
kade, letos pa beležijo na Hr-
vaškem zaradi odsotnosti tu-
ristov in tamkajšnje vojne le
še 30 odstotkov dosedanje
prodaje v sosednji republiki,
v BiH pa trenutno ne proda-
jo ničesar. Tako bodo v Ro-
gaških vrelcih ob načrtova-
nih 256 milijonih dinarjev
načrtovanega dohodka, kar
predstavlja tretjino. Letos
bodo po predvidevanjih pro-
dali 19 milijonov steklenic
mineralne vode ter napitkov,
vendar pa imajo težave s po-
manjkanjem embalaže. To se
je tudi pokazalo dopoldan
pred tiskovno konferenco,
ko so morali zato celo ustavi-
ti proizvodnjo.
Na kriznih območjih in on-
kraj je zaenkrat kar 270 tisoč
zabojev, blizu 5 milijonov
steklenic ter nad 1600 palet,
kar je vredno 75 milijonov
dinaijev (vse cene veljajo za
konec avgusta). V Rogaških
vrelcih imajo tudi za 26 mih-
jonov neplačanih terjatev
v drugih republikah.
V nastalih razmerah tako
ugotavljajo v tem
skem kolektivu (kjer sof
dvema letoma zapo^
208 delavcev) presez^
delavcev. Zaenkrat si ^
gaj o tudi tako da čim
la opravijo sami, na P, ^
s prevozi za druge, pl^^
in podobno.
Izhod vidijo na tujih^j
kamor so lani prodali ^
j one napolnjenih ste^
in v širitvi programa ^
koholnih pijač »juic^"
bi prodah na tuje za
več in zaenkrat jim ; '
uspeva v Italiji, kamo^,;
žajo največ, ter v Nei^
obeh tržiščih pa so^^^f
vrelci zadovoljni ti^ L ^
nimi cenami. Najve^Jp^
manje je za njihov '
Mg«, s katerim
z nestekleno ^^^
prodor na ameriško
BRANE JEP'
Z banko na borzi
Obvestili smo vas že, da je pričela
z delom borza vrednostnih papirjev
v Ljubljani. Obseg poslov na borzi se je
izredno povečal, saj se pojavljajo vedno
novi vrednostni papirji.
Tudi naša banka je aktivni udeleženec
borze, kar pomeni, da imamo borznega
posrednika, ki kupuje in prodaja vred-
nostne papirje.
Če ste zainteresirani za nakup ali prodajo
vrednostnih papirjev, lahko to opravite
preko naše banke.
Poleg vrednostnih papirjev, ki so objav-
ljeni na tečajnici borze, lahko prodajate
in kupujete tudi ostale vrednostne
papirje. Posebej vas želimo opozoriti na
obveznice Republike Slovenije in na
obveznice PTT Celje.
Vse potrebne informacije dobite v Ljub-
ljanski banki - Splošni banki Celje d. d.,
Celje, Sektor sredstev, Vodnikova 2,
Celje.

26. september 1991 - stran 5
ilAČ
lice
jjfti župan Anion nojec
^nevi obiskal bombar-
j, 5 Celjem pobrateni
^^ nekaj minut po nje-
^ pr^ihodu pa so v razru-
pjestu sirene zatulile
in ljudje so bežali
tgišča. Pa, da ne bo po-
^jjg zaradi Celjana...
Roječ očita celjske-
i-ječemu križu, daje pre-
'l^lcratski pri dodeljeva-
j^oči hrvaškim begun-
pa se zdi, da gre žu-
\,nos nekaj čisto druge-
i^inio to, da je Rdeči križ
konjiške občinske
'ioe sklicujejo v večer-
da bi poslanci ja
f prišli nanje. Pa nič ne
M. Ko so ob zadnjem ne-
poskusu tuhtali,
hi bil pravi čas, je nekdo
lifsl zimo. »To pa že ne!«
f odločno zavrnili. »Ta-
^koline!«
jljubečna si je za prad-
avna celjskem sejmu iz-
jj popestritev v obliki
harmonikarjev, ki sta
j ob njihovi stojnici. Pa so
t domače viže okoliške
ivljalce tako motile, da so
0zatoiji poskrbeli za pre-
interne zabave. Prihod-
nje leto n^ se v Ljubečni prej
pozanimajo, kakšna glasba je
všeč okoliškim razstavljalcem,
pa ne bodo imeli težav!
Ob sobotnem koncertu pi-
halnih godb v Celju so se ra-
zhudili še tisti, ki jim doslej iz
dneva v dan večji vrt pred go-
stiščem Oskar na Tomšiče-
vem trgu ni šel v nos. V ured-
ništvo smo dobili predlog, da
celjski župan Anton Roječ
oblikuje delovno komisijo (ob
lastnici kavarnice Oskar Maj-
di Žličar bi lahko bila v njej še
Miro Gradič in David Tomas-
sini, ve se zakaj), ki bi razpi-
sala natečaj za nov priredi-
tveni prostor v Celju - a za
božjo voljo, ne več na Piazzi
Tomassini!
Zdaj, ko slovenski politični
obrtniki - Liberalci (da ne bo
pomote) - napovedujejo usta-
novitev lastnega časopisa, bo
v Sloveniji dosežena pluraliza-
cija medijev. Če bo šel denar
zanj iz vladnega proračuna, še
preverjamo, a jasno je, da bo-
sta imela strankarska prvaka
Franc Golija in Vitomir Gros
končno priložnost, pojasniti
proces obglavljanja slovenske
državnosti s sprejemom Brion-
ske deklaracije.
Odločitev, da novi šentjur-
ski župan Jurij Malovrh
opravlja svojo funkcijo nepo-
klicno, je bila podkrepljena
tudi z izjavo odbornika Ota
Prebila: »Zdaj župan vsaj ne
bo imel časa pisati v časopise
in računati minutaže odbor-
niških nastopov!« Upamo, da
bo županu ob obljubi, da na
»občino ne bo hodil kave pit,«
ostalo še kaj časa za v Šent-
jurju še kako potrebno župa-
novanje.
Zaprisežen demokrat, član
SDZ in pred meseci (zaradi ne-
upoštevanja odborniških odlo-
čitev in poslovnika o delu
skupščine) razrešen predsed-
nik kadrovske komisije v šent-
jurski občini Franc Zabukošek
je svojim parlamentarnim ko-
legom končno pojasnil, od kod
črpa številne razprave na temo
demokracije, pravne države,
zasebne lastnine... Če bi mu
bili radi kos, vzemite v roke
Slovenca in zatopite se v bra-
nje rednih komentarjev - pa
nikar jih ne pripovedujte na-
prej, saj morda Slovenca bere
še kdo.
Ob sicer konciznih ocenah
posameznih šentjurskih od-
bornikov si je dr. Ivan Moser
zadnjič privoščil še jezikovno
razpravo o pomenu besede
volunter. Da je to učenec, je
razložil, in da učenca za svoje-
ga župana že ne bi imel rad,
zato naj bo rajši neprofesi-
onalec. Seveda pa ne
amater...
Minister Ocvirk ministru
Bastlu: »Ti, kdo je bil ta
Frischauf? Misliš, da bo po
denacionalizaciji zahteval
Okrešelj nazaj?«
Ob prisluškovanju Niku Kaču (Ljubljanska banka), Maksu
Bastlu (republiški minister za trg in splošne gospodarske
zadeve) ter Dušanu Drofeniku (SDK) smo izvedeli, zakaj si
Drofenik zadovoljno mane roke, Kač pa se prijema za glavo.
Zaskrbljen je le Bastl, ki se mu vse bolj maje ministrski
stolček, za drugega v Štajerski banki obrti in podjetništva pa
si še ni čisto na jasnem, ali je kaj bolj trden.
Minister Andrej Ocvirk na
OkrešJju (1396m) - čim višje se
povzpneš^ tem nižje moraš se-
stopiti: »Se sreča, da nisem šel
na vrh Ojstrice...«
iftf Stepišnik (levo), direktor firme Klasje se je v nedeljo skupaj s sinom Gregorjem m
io Alenko v navezi z alpinistoma Smiljanom Smodišem in Bojanom Srotom povzpel po
smeri na Malo Rinko. Stepišnikuje šlo odlično - v steni je bilo veliko več zanesljivih
Btov, kot pa jih je sposobna zagotoviti gospodarstvu naša vlada.
lutalci gredo po sol
yški učitelji so menda z velikimi priča-
fi' prišli na pogovor s šolskim ministrom
;fi;om Venceljem. Skrbno so prisluhnili
uvodnim besedam, ena izmed tovari-
''^onjiških šolah še ne uče gospodične in
pa je vztrajno gledala v knjižico pred
. 'lutalci gredo po sol,« je pisalo na njej.
''"inister zaključil svoj uvod, je v dvorani
^ iišina kot pri pisanju kontrolnih nalog,
^^telj je rekel, da ne smemo vprašati k^
^Sa,« je pojasnila taista tovarišica. Pa je
'^''ašanje zastavil konjiški župan, ki ne
šoli. Sicer pa je razprava pokazala, da
nekateri ravnatelji opozorili svoje ov-
^^ spodobno obnašanje. Tudi ministra ni
°Pozoril.
*t izmed slavistk prizadeto povze-
'^Pripombc, kijih imajo učitelji sloven-
k enotni učni obveznosti, je zak-
^;*Tosem povedala v imenu slavistov.«
Vencelj pa: »Prebrali ste. Vidim, da
''^bovali še več ur slovenskega jezika.«
^'nister govoril o materialnem položaju
šol, je zagotovil, da na dogajanja v os-
v^^oiah ministrstvo nima vpliva, saj se
^inancir^o iz občinskih proračunov.
 ° Zato prihaja med šolami do velikih
Saj v nekaterih občinah namesto za šole
^j^o denar za komunalno infrastruktu-
•i] D ^^ razumel smeha, ki ga je s tem
Popolno nepoznavanje gostitelja, ko-
župana Jožeta Barage, kije tudi direk-
'.^'^^^alnega podjetja in vodja konjiške
(demokratske zveze, ki se zavzema
ftjjj'}^^ šole s prilagojenim programom, je
Dq ^^^i/crat. Ko je govoril o tako imenova-
nj 7  šolah je dejal: »Kar teče, naj teče
iden	ki imajo vpliv, naj premislijo,
uporabijo za rušilne spremembe.«
Tako se zgodi, če se ljudje med seboj ne poz-
najo.
Omeniti velja še glavni argument konjiške-
ga župana za ukinitev šole s prilagojenim
programom: »Kdor hodi v posebno šolo,
o njem ljudje govorijo, da je butec.« Ogorče-
nje med učitelji je bilo popolno. Mogoče le za
stotinko manjše kot takrat, ko jih je minister
skušal prepričati, da so bolje plačani kot on.
Dokazovanju, da bi kot učitelj več zaslužil,
niso verjeli, ne vemo pa še, koliko se jih bo po
njegovem nasvetu prijavilo za šolskega mini-
stra.
Iz vzgojnih razlogov podrobnosti iz razpra-
ve o učiteljskih plačah ne bomo objavili.
Zakaj mislim zapreti pomožno šolo!? Maščevati se hočem svojim
bivšim učiteljem, se razume!
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Začetek konca »JLA«
Premiije na Hrvaškem, čeravno krhko in s kršitvami na
obeh straneh - zlasti srboslavska armada ruši še naprej in
pobija hrvaške ljudi - je general Veljko Kadijevič nujno
potreboval. Z r\jim je namreč dobil predah, kije obvaroval
armado (nekdanjo ljudsko in jugoslovansko) pred razsu-
lom, hkrati pa se je izognil še drugemu vojaškemu porazu
v slabih dveh mesecih.
Armada je - v nasprotju s četniškimi teroristi, ki ne
priznajo nekakršnega premirja - naposled le priznala
svoje izgube. Noče govoriti o ljudeh, temveč samo o teh-
niki. Bila je prisiljena celo objaviti »strokovno sramoto«,
ko je »jugoslovansko vojno letalstvo« bombardiralo in
pobilo lastne vojake.
Izgube armade v napadu na Hrvaško so bile: uničenih
ali zaplenjenjenih je bilo več kot 150 tankov, 34 bojnih
letal, 15 helikopterjev in 6 vojnih ladij. Po tem lahko
sklepamo, da je samo armada imela več kot 300 mrtvih, ki
so jih generali poslali v smrt. To je največje grozodejstvo
poveljujočih zaradi katerega ne Kadijevič ne Brovet ne
Adžič ne Negovanovič in ne njihovi podrejeni oficiiji ne bi
smeli mirno spati.
Kar zadeva tehniko, so izgube na Hrvaškem in še prej
v Sloveniji kaplja v moije v poplavi jekla, ki smo ga
prebivalci nekdanje Jugoslavije tako širokosrčno kupo-
vali armadi. Tej še zmeraj ostaja 1700 tankov in 1057
transporteijev, 405 bojnih letal, 290 helikopterjev in 117
bojnih ladij. Vprašanje je samo, kdo bo te kolose prevažal
po zemlji, zraku in morju, s^ je večina pametnih strokov-
njakov - izjema so seveda Srbi in Črnogorci - že slekla
sivoolivnate uniforme.
Zadnja neuspela vojaška napada sta tudi naredila konec
»nepremagljive« armade, ki so jo strokovnjaki uvrščali
med štiri največje v Evropi. V »zlatih« časih za JLA, do
prodora demokracije v Jugoslavijo in pred razpadom naj-
prej Zveze komunistov Jugoslavije in potem še države, je
imela jugoslovanska vojska 260.000 profesionalcev
(vključno s službami), 510.000 rezervistov in kar 1,5 mih-
jona pripadnikov teritorialne obrambe (znane so še Titove
besede, daje Jugoslavija jež z 20 milijoni bodic). Zdaj ima
le še okrog 90.000 zaposlenih, od teh 78.000 oficirjev in
podoficirjev, med katerimi je več kot 80 odstotkov Srbov
in Črnogorcev. Njihova »bojna morala« pada, saj ni več
časa za »moralnopolitične ure«, v katerih so starešinam in
vojakom prali možgane in jih polnili z usmerjenimi infor-
macijami, v zadnjem času predvsem z dezinformacijami.
Tako so po neslavnem zgledu industrijskih velikanov
v Jugoslaviji, ki se dušijo v izgubah in stečajih, zdaj počile
tudi steklene noge kolosa, imenovanega armada. General
je ostal nag, če bi uporabili prispodobo iz Andersenove
pravljice...
»Sove« ubijalo Zagrebčane
Ljudje z opranimi možgani povzročajo hude preglavice
Zagrebčanom, saj se ne počutijo varne, ker z oken prežijo
nanje ostrostrelci, tako imenovana peta kolona (v Slove-
niji smo med drugo svetovno vojno za peto kolono imeno-
vali Hitlerjeve pristaše, nemčurje in slovenske podrep-
nike, ki so svojo prihodnost videli le v Tretjem rajhu ali
italijanskem kraljestvu in so z vsem srcem pomagali oku-
patorju, da je laže dosegel cilj).
Zahrbtneži, ki z oken streljajo na nič hudega sluteče
mimoidoče, so ubili že 11 Zagrebčanov, več kot 20 pa so jih
ranili. Na srečo so bolj »ostrosralci« kot ostrostrelci, saj so
ljudje prijavili 550 primerov, da je nekdo streljal nanje.
Policija je 20 »ostrostrelcev« že prijela in ugotovila, da se
nad Hrvati v njihovi metropoli izživljajo predvsem podofr-
cirji in oficirji JA, vojaški upokojenci in rezervni vojaški
starešine, pripadniki srbskega naroda, kar je ponoven
dokaz, da je bila medijska vojna Srbije zoper Hrvaško
dokaj učinkovita. Drugače si ne moremo razlagati teh
norih dejanj.
Hrvaške oblasti so tudi ugotovile, da ne gre zgolj za
slaboumne posameznike, ampak za načrt »Sova 2«, ki je
nastal v službah generalštaba JA pred sedmimi meseci,
ukaz za izvedbo načrta pa so dali v zagrebškem vojaškem
poveljstvu. V »Sovo 2« so vključeni ljudje, nagnjeni k ubi-
janju, določili so jim stanovanjske zgradbe, ki so najpri-
mernejše za umik po zločinu, delujejo pa po trojkah, daje
možnost zajetja večje skupine »sov« onemogočena.
»Sove« so morale priseči, da bodo obračunale z »razbijalci
Jugoslavije«, za »uspešno delo« pa so jim namenili celo
posebna priznanja in nagrade. Način delovanja je zvit, zato
jih je težko ujeti. V določeni stanovanjski stavbi gre
rezervni starešina ali upokojenec »na dopust«, kar na ves
glas sporoči vsej soseski. Vendar pred odhodom pusti
ključ na dogovorjenem kr^ju, tako da je dosegljiv »sovi«,
ki se potem splazi v prazno stanovanje in ga uporabi za
strelsko mesto.
Rezervisti divjajo po BiH
v nasprotju z Zagrebčani prebivalci Bosne in Hercego-
vine nimajo opravka z ostrostrelci, ampak z norimi strelci.
Prišli, so iz Črne gore in celo iz Srbije, obnaš^o pa se
podobno, kot se je srbska vojska v balkanskih vojnah in
četniki v drugi svetovni vojni. Bežite, tecite, Srbi in Črno-
gorci gredo, po tem geslu se je začel obnašati zlasti živelj
v Hercegovini. Opremljeni s steklenicami »ljute« in
puškami zganjajo rezervisti »ljudske armade« takšno nasi-
lje, kot ga v teh krajih niso doživljali že pol stoletja.
Od teh divjanj rezervistov se je moral ograditi poveljnik
čapljinske garnizije, celo generalštab je poslal posebne
oficirje, da bi počlovečili podivjane Srbe in Črnogorce.
»N^novejše poteze JA pomenijo izzivanje državljanske
vojne v BiH,« (45 odstotkov Muslimanov, 30 odstotkov
Srbov in 25 odstotkov Hrvatov) so ocenili oblastniki
v Sarajevu. Ocena je stvarna, s^ so se napete razmere
v BiH, ki so jih zakuhali bosanski Srbi - ti se na vsak način
želijo priključiti Miloševičevi veliki Srbiji in ustanavljajo
»Srbska avtonomna območja« (doslej že štiri sredi BiH)
- še zaostrile. Medtem ko bosanski Srbi z navdušenjem
pozdravljajo »svoje« vojake, poskušajo Muslimani in
Hrvati preprečiti pohod po BiH »vojaški sih, ki se je
izmuznila nadzoru, in po svoji komunistično-boljševiški in
šovinistični logiki služi samo enemu narodu« (Srbom).
Zato se mednacionalni spopadi med navadnimi državljani
BiH nadaljujejo, kar je dodatna in n^hujša nevarnost.
Alah n^ jim pomaga...
6. stran - 26. september 1991	"»lik

Močnejši sejemsici sulcanec
»če smo za mednarodni
obrtni sejem v Celju prejš-
nja leta govorili, da poka po
šivih, potem za letos lahko
zanesljivo trdimo, da so ti
šivi tudi resnično počili«, je
v uvodu ocene 24. MOS de-
jal direktor podjetja Step
Obrtne zbornice Slovenije
Vlado Podhostnik. S tem je
mislil na (kljub 7 tisoč kva-
dratnih metrov dodatnih
razstavnih površin) utes-
njenost sejmišča ter letoš-
nje izredno veliko zanima-
nje razstavljalcev in obi-
skovalcev za sejem.
Pričakovanja o 230 tisoč
obiskovalcih 24. MOS so iz-
polnjena, pred organizatorje-
ma - celjskim Zavodom
ŠRC Golovec in podjetjem
Step - pa za sejemsko pri-
hodnost ostajata dve možno-
sti. Prva, ki jo ob organiza-
torjih podpirajo tudi sloven-
ski obrtniki in podjetniki,
narekuje prostorsko razširi-
tev sejma, druga - veliko
bolj nesprejemljiva glede na
pričakovan razvoj sloven-
skega obrtništva in podjetni-
štva - pa ostro selekcijo raz-
stavljalcev in prodajalcev, ki
bi se v prihodnje lahko pred-
stavljali na sejmu.
Organizatorja ocenjujeta,
da je sejem kljub letošnjim
negotovim političnim raz-
meram in zaostrenem gospo-
darskem položaju ohranil
mednarodni pečat, prav tako
pa je izpolnil tudi vsebinsko
geslo »Vsi za obrt - obrt za
vse«, ki za MOS ostaja ne-
spremenjeno. Odziv politike
in obljube slovenske vlade,
da bo poskušala urediti vsaj
najosnovnejše gospodarske
pogoje za uveljavljanje obrti
in podjetništva, pa dajejo
upanje za naprej.
Prav tako kot namigi, da
bo celjski sejem v prihodnje
postal večji. Pobudo, da bi
sejmišče razširili na sosednje
(kmalu izpraznjene) vojaške
objekte, podpirajo v občini
in republiki - obrtniki pa so
z dozdajšnjim prizadeva-
njem dokazali, da znajo tudi
oblast potegniti za jezik. Da
pa se na 25. mednarodni
obrtni sejem, ki bo v Celju
med 11. in 20. septembrom
prihodnjega leta, oba organi-
zatorja že zdaj temeljito pri-
pravljata, kaže tudi podpis
medsebojne pogodbe o po-
slovnem sodelovanju. S tem
podpisom sta se Golovec in
Step tudi zavezala, da bosta
po poravnavi vseh stroškov
dobiček delila na polovico
svojega dobička vložila v na-
daljnji razvoj sejma.
Za le-tega pa je potrebno
še veliko postoriti. Najprej
pa seveda tisto, na kar so že
letos opozarjali razstavljalci
- več razstavnega prostora,
boljši sejemski standard,
prezračevanje v dvoranah,
stalni razstavni prostor in še
bi lahko naštevali.
IVANA STAMEJČIČ
Sejemsici vrvež 230 tisoč oblsicovalcev
Letošnji sejem si je na sejmišču celjskega Golovca ogledalo 230 tisoč obiskovalcev. Gneq
sicer pregledno urejenih razstavnih prostorih je bila vse sejemske dni precejšnja, neki
obiskovalci - predvsem poslovneži - pa so se pritoževali zaradi zadnji hip spremenjenil
prerazporejenih razstavnih prostorov. Organizatorja zaradi odjav razstavljalcev in tistih, ki^
sejemski prostor čakali vse do začetka manifestacije, nista mogla dosledno upoštevati zaok;
nosti posameznih dejavnosti v okviru skupnih razstavnih paviljonov. To pa je bil tudi edini os
celjskemu sejmu, ki so ga po ogledu in siceršnjih odličnih ocenah izrekli organizatorji grai
velesejma.
Prispevelc k Evropi brez kajenja
Zavod za socialno medicino in higieno je v okviru zdravstvene vzgoje na Mednarof
obrtnem sejmu obrti v Celju pripravil razstavo propagandnih materialov, kijih v Evropi uf*
Ijajo za doseganje cilja - »Evropa brez tobaka«. Tudi na ta način se celjski Zavod vMu
v uresničevanje petletnega akcijskega plana, ki ga uresničujejo vse evropske skupnosti in"
Prvi petletni plan se letos izteka, pripravljajo pa že drugega. Pričakujejo, da bodo na ta'
zmanjšali uporabo tobaka v Evropi in s tem tudi številna obolenja, ki jih povzroča. Izl"
v zahodni Evropi to potrjujejo.
Na sejem z vlakom
Dva vlaka, ki sta v času letošnjega mednarodnega obrtnega sejma vozila po celjskih
ulicah, sta nekoliko zmanjšala prometno gnečo v neposredni bližini sejmišča. A kaže, da
samo vlakca nista dovolj in bo že prihodnje leto potrebno razmišljati o ureditvi krožnega
avtobusnega prometa ter večjih parkiriščih ob mestnih prometnih vpadnicah.
Podjetni na pi^
Veliko zanimanja je * j
sejma vzbudil posvet <•
kakšne možnosti imajo*
podjetni ljudje.
Okroglo mizo je
obrtna zbornica Maribor
delovanju z visoko pr^J^
lo, zavarovalnico Mari^j
podjetjem InterkontraK •
ukvarja s prestruktun^
podjetij. Direktor tega
ja, ki je doslej že
stim slovenskim po^L
Tone Potočnik, je me^^li
dejal, da je v tem treni^'^
pomembnejše prilagaj
izkoriščanje priložnost
sanirajočega gospodars
Dve bistveni napal^' ,
doslej odkrili v podJ^U
preveliko število I
pa dejstvo, da po^J^H^
njajo razmišljati o sP !
bah takrat, ko jim
v grlo. Zdravljenje
stva, je menil Po^^-^t)
stvar zakonodaje t^^^joV
ke, preveč pasivni P^
trenutku tudi upniki^ ijtc,
čakajo na odločitve s«^ ^
mesto da bi skrbeli
terjatve.	J
Peterle na sejmu
Na poti z otvoritve mejne-
ga prehoda Šentilj se je na
celjskem sejmu ustavil tudi
predsednik slovenske vlade
Lojze Peterle.
V krajšem razgovoru so ga
obrtniki seznanili s svojimi
pogledi in stališči do reševa-
nja perečih vprašanj v obrt-
ništvu. Konkretno so predla-
gali, naj vlada začasno sprej-
me ukrep, po katerem bodo
banke tudi obrtnikom plače-
vale račune v tujino ali pa
naj se upošteva oprostitev
prometnega davka tudi ta-
krat, ko nekdo kupuje mate-
rial za gotovino v tujini. Po-
govor s Peterletom se je kon-
čal z obljubo, da bodo v krat-
kem vsi odgovorni ministri
skupaj razpravljali o zahte-
vah obrtnikov. Peterle je
v Celju še dejal, da po zad-
njih informacijah s Hrvaške
kar lep čas ne bomo mogli
računati na tamkajšnje tržiš-
če, saj tam še dolgo ni videti
rešitve in izboljšanja razmer.
Obrtniki tudi za
promocijo
Slovenije
Obrtniki tudi za promocijo
Slovenije
Če je Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije še pred leti
plačevala sejemski razstav-
ni prostor ter dobesedno si-
lila in vabila obrtnike, naj
se vendarle predstavijo na
njem, je letos povsem dru-
gače«, je ob obisku pred-
sednika Demosa in Social-
demokratske stranke Slo-
venije dr. Jožeta Pučnika
dejal predsednik 10 OZS
Stane Kramberger.
Dr. Pučnik je v celoti
podprl zahteve obrti in ob-
ljubil, da si bo tudi vnaprej
prizadeval in obrtnikom
pomagal, kolikor se da. Ob
tem je še posebej z zanima-
njem prisluhnil pripravam
slovenske obrti na promo-
cijo mlade države v tujini
(obrtniki pa so zaprosili tu-
di za vladno pomoč ob
tem), zahtevam obrtnikov,
da se do konca leta uredijo
detašmani za delavce in
sklenejo meddržavni spo-
razumi, po katerih bodo
obrtniške gradbeno-mon-
tažne skupine lahko delale
tudi v tujini.
Iz 24. MOS so poročale:
IRENA BAŠA,
MATEJA PODJED,
MILENA BREČKO-PO-
KLIČ in
IVANA STAMEJČIČ
Vse fotograflje:
EDI MASNEC
REKLI SO:
Dr. Andrej Ocvirk, pod-
predsednik slovenske vla-
de, o možnostih za uresniči-
tev obrtniških zahtev:
»Vlada bo material, ki so
ga pripravili obrtniki, pro-
učila in mislim, da ni nobe-
nih ovir, da ne bi izpolnili
vsaj večine zahtev. Mislim,
da bi morali najprej urediti
razmere tam, kjer so najbolj
pereče in najbolj - glede na
razmere v razviti Evropi in
svetu - nenormalne. Pri za-
sebnikih v večini evropskih
držav je v primeru reinvesti-
ranja jasno, da se jim ti zne-
ski v celoti odbijejo od davč-
nih osnov, pri nas pa obrtni-
ku priznamo le 10-odstotni
odbitek. Tako ne grel Pred-
vsem v panogah, kjer je po-
trebno veliko vlagati v ob-
jekte in opremo! Če so v sto-
ritvenih dejavnostih obrtni-
ki še zmogli davke, jih v de-
javnostih, kjer je potrebno
veliko investirati, v takšnih
razmerah prav gotovo ne.
Mag. Franc Pan^erl, v. d.
direktor Zavoda SRC Golo-
vec; o načrtih za prihodnja
leta:
»Celje je sejemsko mesto
in pripravljen imamo pro-
gram sejemskih prireditev
za prihodnje leto. V okviru
Pomladanskih obrtnih sej-
mov bo tudi leta 92 šest spe-
cializiranih sejmov, le da
smo se odločili, da iz sejem-
skega paketa izločimo kot
samostojno prireditev sejem
»Avto in vzdrževanje«, ki bo
na sejmišču Golovca med 16.
in 21. marcem, v Pomladan-
ske obrtne sejme pa vključu-
jemo Idejo, ki se v preteklih
letih ni finančno pokrila. 10.
Pomladanski obrtni sejmi
bodo med 5. in 12. junijem,
obiskovalcem pa bodo na
ogled sejemski sklopi Bio,
Ideja, Človek in prosti čas,
Novosti za trgovino. Steklo
in keramika ter Vse za
otroka.
25. mednarodni obrtni se-
jem, upam da prostorsko
razširjen in še bolj urejen kot
letos, bo uvrščen v čas med
11. in 20. septembrom - za
vse sejme pa velja, da bo na
njih mednarodna udeležba
razstavljalcev.«
Jože Kuzma, direktor sej-
mov: »Na splošno smo orga-
nizatorji 24. mednarodnega
sejma v Celju zelo zadovolj-
ni. Obisk je bil rekorden,
prav tako nam je uspelo raz-
širiti sejemski prostor. Obe-
nem spoznavamo, da je rav-
no ta velik obisk postal ovira
in da moramo najti nove pro-
store, tako dvorane kot tudi
zunanje površine. Le tako
bomo dosegli večjo pregled-
nost, večjo zračnost sejma in
povečali zunanje površine,
kjer je interes razstavljalcev
in prodajalcev zelo velik. Če
se bomo v Celju z občinski-
mi strukturami lahko dogo-
vorili za prostor, pri tem mi-
sUm tudi na objekte sedanje
vojašnice, smo problem reši-
li za nadaljnjih deset let. Edi-
no na ta način se bomo lahko
razvijali in pripravljali še
kvalitetnejše sejemske ma-
nifestacije.«

26. september 1991 - stran 7

Justin Sedeljšek
Peter Kovačič
lagraienci so povedali:
Džumhur, direktor podjetja
Ttra Celje, dobitnik srebrne plakete
Ai Celje: »Naše podjetje je v osnovi
^ba z omejeno odgovornostjo, ukvar-
se z računalniškim inženiringom,
jigi del programa so alarmno varnost-
inaprave, v zadnjem času se ukvaija-
,še s specializirano opremo tgovin. Za
program smo prejeli tokrat plaketo,
povem, da smo opremili dve trgovini
jlcu in dve v Celju. Smo eni redkih, ki
o svoje trgovine opremili s tako ime-
^•ano bar kodo in to z lastnim softwa-
]], Plaketa je gotovo pomembna spod-
ja za naše nadaljnje delo, za letošnji
em pa bi dejal, daje korak naprej in da
veliko bolj dorečen kot prejšnja leta.
jenem je sejem prikaz vsega tistega,
^trenutno zmore zasebni sektor, za na-
jjnji razvoj pa potrebujemo stimulativ-
f kredite in ugled države v svetu, kar
iji bo omogočilo prodor tudi v tujino.«
aio Strozak, Benos Velenje, dobitnik
lonaste plakete: »Letos smo plaketo
(bili za komplet učnih pripomočkov,
ciskovalcem pa smo predstavili kom-
ttučil za demonstracijski prikaz gonil,
irje dobrodošel pripomoček zlasti pri
tehničnem pouku. Novost je nadalje tudi
priprava za odčitavanje upornosti, kar
uporabljajo zlasti pri fiziki in tehnični
vzgoji. Pokazali smo še črkovne stavnice,
potem matematične ploščice, skratka
kup učnih pripomočkov. Smo eni red-
kih, ki se s temi stvarmi ukvarjamo in
tudi letošnji sejem je pokazal, da se števi-
lo članov v naši sekciji ne povečuje oziro-
ma ni novosti.«
Peter Kovačič, razvojno tehnični vo-
dja Rototehnika Firšt, Mozirje, dobit-
nik bronaste plakete: »V zadnjem času
je naše podjetje dobilo kar nekaj priz-
nanj, poleg plakete na celjskem sejmu, ki
smo jo dobili za program ventilov za cen-
tralno kurjavo, smo na kranjskem sejmu
dobili še znak slovenske kakovosti. Roto-
tehnika Firšt iz Moziija je sicer mlad pro-
izvajalec elektromotornih pogonov, mi-
kroelektromotornih pogonov, elektro-
motornih krogelnih ventilov in najnovej-
še, to so elektromotorni regulacijski mo-
torji za mešalne ventile. Osnova pri na-
šem delu je lastno znanje, upoštevanje
zahtev svetovnega tržišča in seveda do-
bra kvaliteta. Vse to nam omogoča pro-
dor na tuja tržišča. Takšen sejem, kot je
celjski, pomeni za nas predstavitev naših
izdelkov, mislim, da to ni več nikakršen
obrtni sejem, temveč prikaz novih proiz-
vodov, novih idej, kar je zelo pomembno
in potrebno za nadaljnjo afirmacijo.«
Justin Sedeljšek, Vransko, dobitnik
bronaste plakete: »Tokrat so mi v Celju
podelili plaketo za peč za avtomatsko
kurjenje z lesnimi odpadki. Na tem sej-
mu sodelujem že vrsto let in kadarkoli
sem kaj prijavil za ocenjevanje, sem po-
navadi tudi dobil kakšno priznanje. To
mi dokazuje, da so izdelki kvalitetni, kar
je prav gotovo vzpodbuda za nadaljnje
delo. Prepričan sem, da je na takšnih
predstavitvah treba sodelovati, v krat-
kem bom sodeloval tudi na graškem sej-
mu. Obiskovalcem na ta način predsta-
vim novosti, poleg tega pa izmenjam iz-
kušnje z drugimi razstavljalci. Tako sem
na primer letos spoznal, da bo treba v pri-
hodnje še več pozornosti nameniti varo-
vanju okolja, k temu se vse bolj usmerja-
jo v tujini in temu moramo slediti tudi
mi. Lahko rečem, da sem z letošnjim sej-
mom zadovoljen, veliko je obiska, veliko
zanimanja in tudi v prihodnje bom še
sodeloval.«
Skipy kocke
Vehko zanimanja je med obiskovalci celjskega sčjma za
živopisane kocke iz stiropora. Iz njih je podjetnik Lojze
Vavpetič iz Kamnika v hali sestavil pravo pravcato steno, pa
grajski stolp in še kup drobnih zanimivih stvari. Razno-
barvne kocke so namenjene sejemskim predstavitvam,
aranžiranju izložb in notranjosti stavb, postavljanju scen in
kulis, pa seveda otroški igri. Ali kot pravi Lojze Vavpetič
sam: kocke so za vsakogar, ki ima bujno domišljijo. To in pa
tudi precej znanja je bilo potrebno, da so nastale skipy
kocke, kajti pričarati žive barve na stiroporu menda ni ravno
preprosta stvar.
ornica in ministrstvo enotna
Za skupno mizo so v času
jma sedli tudi predstavniki
ivenske obrtne zbornice in
inistrstva za drobno gospo-
irstvo, pri tem pa ugotovili,
ISO stališča o reševanju raz-
tr v obrtništvu dokaj
ntna.
pogovoru z ministrom za
obno gospodarstvo Viktor-
i Brezarjem so izpostavili
slednje: obrtnikom je treba
logočiti poslovanje tudi na
fh tržiščih. Drugo: ukinitev
milno kreditnih služb pri
rtnih zbornicah ni rešitev, le
te morajo delovati tudi po no-
vem letu, ko je sicer predvide-
na ukinitev. Tretje: po občinah
je treba ustanoviti občinske
sklade, kjer bodo reševali in-
frastrukturna	vprašanja.
Osrednji problem ostaja fi-
nančna nedisciplina. Neplače-
vanje računov trenutno najbolj
pesti zasebni sektor. Tožbe na
sodišču ne rešujejo ničesar,
ker si zasebniki ne upajo tožiti
svojih poslovnih partnerjev.
Zato obrtniki predlagajo uved-
bo vrstnega reda plačil ter poo-
stren nadzor, za kar naj poskr-
bi bodoča finančna policija.
igata država, revni državljani...
Slovenija bi morala biti
''na država bogatih ljudi
i|«pa tako kot zdaj, ko v vse
"" bogati državi živimo vse
jnejši državljani«, je ob
"sku delegacije Liberalno-
®okratske stranke na 24.
dejal strankin predsed-
«Jožef Školjč.
^tem, da potrebuje Sloveni-
"ogate ljudi se je strinjal tu-
^slanec LDS Ivan Atelšek
J^elenja, ki je opozoril na
^itev (žal vse bolj neupravi-
^ glede na rezultate in de-
^v družbenem proizvodu
'Kenije) kmečkega lobija in
^daril, da bi morali za vse
^ti enakopravni pogoji go-
'"''aijenja, omejitve pa bi si
morali že davno zatakniti za
klobuk. A žal, dokler bo slo-
vensko vlado glede obrti skr-
belo samo to, kako bi zasebni-
kom izpulila čimveč davkov,
sprememb na boljše ni priča-
kovati.
Obrtna zbornica Slovenije je
sprejela ponudbo LDS, da jim
v bodoče pošilja svoje predlo-
ge, pripombe in zahteve, po-
slanci hberalno-demokratske
stranke pa jih bodo (če se bodo
o njih poenotili) zastopali
v parlamentu. Sicer pa so že ob
hitri oceni zahtev obrtnikov,
ugotovili, da se večina sklada
z njihovimi programskimi zas-
novami, nekatera od teh vpra-
šanj pa so celo že sprožili v po-
slanskih klopeh.
Avstrijci in Madžari v Celju
ij^dstavniki slovenske
zbornice so se v času
' pogovarjali z delegaci-
L^govske zbornice avstrij-
^Stajerske ter z delegacijo
^arske obrtne zbornice.
|j^strijci so ob tej priložnosti
^^ali, da si želijo tesnejših
plovnih stikov, vendar pa
J farno slovensko zakonoda-
lajprej prilagoditi evrop-
standardom. Na tesnejše
^^lovanje so pripravljeni tu-
^.^džari, vendar se je zata-
^ že na začetku. Slovenski
so namreč želeli pred-
staviti svoje delo na enem iz-
med madžarskih sejmov, kjer
pa so cene oziroma najemnine
sejemskega prostora bistveno
višje kot na primer v Nemčiji
in v Švici. Slovenski in mad-
žarski obrtniki so tokrat govo-
rili tudi o organiziranosti, pri
čemer prihaja do precejšnjih
razlik. Madžari so se namreč
odločili za reorganizacijo obrt-
ne zbornice, pri čemer zago-
varjajo prostovoljno članstvo,
medtem ko v slovenski obrtni
zbornici predlagajo obvezno
članstvo.
fvabilo na graški sejem
^J* Ogledu 24. mednarodnega obrtnega sejma so organizatorji
velesejma slovenske obrtnike povabih, naj že v času
'^tnih praznikov sodelujejo na njihovem sejmu. Brezplačni
[j^vni paviljon v Grazu bo najbrž gostil slovenske obrtnike
rf^ročja umetne in domače obrti, katerih razstavljeni izdelki
še posebej padli v oči. Prav izdelki domače in umetne
W Pa so po mnenju Obrtne zbornice Slovenije v tujini še
•»alo izkoriščeni za promocijo mlade države Slovenije.
Več praktičnili znanj in učne pogodbe
Slovenski obrtniki že leta name-
njajo veliko pozornost izobraževa-
nju, so eni redkih, ki namensko zdru-
žujejo denar za te namene, vse boljše
pa sodelujejo tudi pri določanju in
oblikovanju rednih izobraževalnih
programov za področje obrti.
Na posvetu o izobraževanju za potre-
be obrti so dobro ocenili sodelovanje
z zavodom za šolstvo in ministrstvom,
prav tako pa je storjen tudi korak na-
prej v povezovanju z Zavodom za za-
poslovanje. Obrtniki so v preteklih le-
tih že dosegli, da se v izobraževalnih
programih za potrebe obrti namenja
več pozornosti praktičnim znanjem, še
vedno pa vzor za dobro organizirano
šolstvo vidijo v Zahodni Evropi, kjer
s pojmi vajeništva in mojstrstva niso
pometh tako zlahka kot v našem
usmerjenem izobraževanju.
Za še boljše izobraževanje delavcev
v obrti in obrtnikov samih pa v Obrtni
zbornici Slovenije, kjer postajajo vse
bolj enakopraven partner pri kreiranju
programov, opozarjajo na učne pogod-
be (ki bi lahko služile tudi kot kriterij
pri omejevanju vpisa v srednješolske
programe) ter uvajanje novih učnih
programov ter vajeniških šol za neka-
tere specifične poklice. Strinjajo se tu-
di s tem, da nekateri obrtni poklici
terjajo več, drugi pa spet nekoliko
manj praktičnih znanj, tako da mate-
matično določanje števila ur ne pride
v poštev. Vsekakor pa bi odgovorni
morali razmisliti o (ne)potrebnosti pri-
pravništva za učence, ki končajo izo-
braževanje za potrebe obrti, saj so ob
povečanem številu ur praktičnih znanj
veliko bolj usposobljeni za delo kot
vrstniki iz drugih izobraževalnih pro-
gramov.
Formula tudi v Celju
Na razstavnem prostoru celjske Kovinotehne je nemalo pozor-
nosti pritegnil pravi pravcati avtomobil formule ena. V Celje so
ga pripeljali poslovni partnerji forme Riello, s katero začenja
Kovinotehna poslovno sodelovanje. To je podjetje, ki se ukvarja
z ogrevalno tehniko in je prvo v Evropi ter drugo na svetu. Riello
je kosponzor formule ena, avtomobil pa je vozil Italijan Nannini.
Avto ima Fordov motor 3500 mm^, 8 cilindrov in 650 KM.
Pokušina Erinih vin
v času sejma so v Eri Šmartno ob Paki ter novogoriškerr
Mipu pripravili pokušino izdelkov. Po pršutu in mortadeli, Zc.
kar je poskrbel Andrej Pavlinek s svojimi sodelavci, se je obi
skovalcem prav prilegel kozarček dobrega vina iz Erinih kleti ir.
iz rok Blaža Lilje. Pokušina dobrot je bilo obenem tudi darilo
obiskovalcem ob 37. rojstnem dnevu našega radia.
8. stran - 26. september 1991

Pihalci
na ulicah
Pihalni orkestri celjske
regije so v soboto dopoldne
s promenadnimi koncerti in
parado ter osrednjo priredi-
tvijo na Tomšičevem trgu
obogatili kulturni utrip me-
sta. Nastopili so tudi na
celjskem sejmu in po neka-
terih krajevnih skupnostih.
Tako so uresničili junija
napovedano in zaradi vojne
preloženo peto srečanje pi-
halnih orkestrov celjske re-
gije in medse povabili tudi
goste iz Metlike.
Od petnajstih pihalnih or-
kestrov, kolikor jih je pod
okriljem združenja, jih je na-
stopilo deset. Vsak orkester
je odigral po tri skladbe na
osrednji prireditvi, nato pa
vsi skupaj še tri pod vod-
stvom treh različnih dirigen-
tov. Skupaj je v Celju nasto-
pilo okoli štiristo pihalcev,
ki so jih gmotno podprli celj-
ski gostinci in trgovci. Prire-
ditev pa je organizirala Zve-
za kulturnih organizacij Ce-
lje. Skupno vsem orkestrom
je, da so se, kot večina ljubi-
teljskih kulturnih skupin,
znašli v težkem položaju, saj
so delavske, rudarske in že-
lezničarske godbe pretežno
odvisne od uspešnosti zdru-
ženega dela. Tam, kjer je to
v težavah, je za pihalce, nji-
hove nastope, oblačila in in-
strumente vse manj denarja.
Zato je tudi podmladka vse
manj in treba bo temeljito
razmisliti, kako godbe obdr-
žati pri življenju, ugotavlja
tudi Jože Jančič, predsednik
področnega združenja pihal-,
nih orkestrov celjske regije.
MP, Foto: EE
Škrlatni otok
SGL Celje pripravlja kot
otvoritveno premiero nove
sezone uprizoritev dela
ŠKRLATNI OTOK zname-
nitega ruskega pisatelja Mi-
haila A, Bulgakova (Mojster
in Margareta).
Gre za prvo uprizoritev te
igre »z glasbo, bruhanjem
vulkana in angleškimi mor-
narji« v slovenščini.
Škrlatni otok je igra o Gle-
dališču, torej o Umetnosti, ki
pa je neizogibno vpeta v ok-
vir Oblasti, torej Politike.
Kakor se gledališče nujno
konstituira šele skozi ek-
spanzijo lastne motilogije,
tako se tudi politika konsti-
tuira šele skozi menjavo
množice različnih pojavnih
oblik oblasti, ki so njena mi-
tologija. Bulgakov nam zato
v duhovitem dialogu, zapo-'
redju na videz naivnih in ko-
mičnih situacij ter v paleti
grotesknih in bizarnih likov
naslika gledališče v vsem
svojem prozornem razkošju,
pa tudi oblast v vseh njenih
paradoksalnih obratih. Gle-
dališka kompanzerija je ne-
izčrpna in prav taka je tudi
fantazija ustvarjalcev pred-
stave: svet se pred nami zgo-
di kot Igra, seveda ob pomo-
či množice statistov, harem-
skih plesalk, glasbenikov,
pisane kuliserije in scenskih
domislic.
Za to so poskrbeli: preva-
jalec Drago BAJT, režiserka
Katarina PEGAN, drama-
turginja Ira RATEJ, sceno-
grafka Eka VOGELNIK, ko-
stumografki Slavica RADO-
VIČ in Jana ČOH, koreograf
Mare MLAČNIK, skladatelj
Mirko VUKSANOVIČ in
lektorica Nada ŠUMI. Igra-
jo: Janez BERMEŽ, Bojan
UMEK, Zvone AGREŽ,
Marjan BAČKO, Ljerka BE-
LAK, Borut ALUJEVIČ,
Darja REICHMAN, Renato
JENČEK, Miro PODJED,
Zoran MORE k.g., Bogomir
VERAS, Igor SANCIN, Mar-
ko SIMCIC k.g., Vesna JEV-
NIKAR, Ludvik BAGARI
k.g.. Bruno BARANOVIČ,
Drago KASTELIC, Stane
POTISK, Hana KOMAR,
plesalke, statisti in ansambel
Ukrajinski kozaki.
Premiera bo v petek. 27.
septembra, ob 19.30.
ZAPISOVANJA
Objekt lepote
Ko je med snemanjem filma
True or Dare: in Bed with Ma-
donna (režiral ga je kajpada
Alek Keshishien) Warren Be-
aty izrekel tiste čarobne bese-
de naslovljene na samo Ma-
donno (Scd ti vendar ne moreš
živeti brez kamere!), je mislil
skrajno zares. Še več, izrekel je
»popolno« resnico, toda poza-
bil dodati, da Madonna ni edi-
na, ki ne zna živeti brez kame-
re oziroma, da Madonna lahko
brez kamere čisto enostavno
preživi, medtem ko igralka, ki
smo jo lahko videli v Sex, Lies
and Videotapes, v Green Card
in v Object of Beauty, Andy
Macdowell, niti tega ne more.
Z drugimi besedami, »filmska
lepotica« Andy Macdowell je
hočeš nočeš odvisna od kame-
re (in teh prekrasnih ljudi, ki
nas obkrožajo«, kot bi v filmu
Sunset Boulevard dejala,
v zadnjem prizoru, mimogre-
de, Gloria Swenson) je, kariki-
rano srečeno, poročena s ka-
mero.
Njen zadnji film, ki ga tre-
nutno vrtijo v ljubljanskih ki-
nematografih, Object of Bea-
uty, in ki ga je režiral Michael
Lindsey Hogg in v katerem
igrata vs^j še John Malkovich
in Lolita Davidovich, se da
percepirati na tri načine. Prvi
je tisti, ki refleksira samo zgod-
bo, romanco med dvema mla-
dima človekoma, ki uživata ča-
re ljubezni vse do tedaj, ko na-
poči »obvezni čas življenjske
krize«. Ker gre konec koncev
za romantično komedijo in ker
sta oba protagonista karseda
simpatična in sploh, je jasno,
da tudi to črno obdobje njune-
ga življenja uspešno in srečno
prestaneta, in skratka uživata
v ljubezni vse do konca svojih
dni. Drugi način je tisti, ki ga
v eni izmed svojih kritik izpo-
stavlja Zdenko Vrdlovec, in ki
narekuje percepcijo objekta in
njegove menjalne vrednosti.
Zgodba pripoveduje moralič-
no krcuo »objekta lepote«, ki-
pca ali skulpture glave Henrri-
ja Moora, ki ga cenilec oceni na
približno petdeset tisoč fun-
tov, vendar ga lastnica kljub
temu ne proda, ga zadrži, ker ji
enostavno pomeni več kot sam
denar. Odloči se za »dirty
plan«, kar pomeni visoko zava-
rovanje in nato inscenirana
kraja. Vse lepo in prav, toda že
zavarovan predmet, kipec,
nekdo resnično ukrade. In šele
v tem trenutku postane pred-
met oziroma dobi predmet
funkcijo objekta, torej tistega,
ki nosi v sebi določeno menjal-
no vrednost, torej tisto vred-
nost, ki mu jo narekuje sub-
jekt. Še en posredni dokaz, da
teorija Karla Marxa o bivanju
objekta brez subjekta še kako
drži. Šele v tem trenutku se
lastnica zave, daje ves čas-ki-
pec po pravici povedano nikoli
niti pogledala ni, kaj šele, da bi
z njega pobrisala prah in po-
dobno - razpolagala s precejš-
no vsoto denarja, ugotovila, da
je kipec pravzaprav edino t
sploh vrednega ima. J
vredna stvar, s katero
ga. In kot tretja pot perd^
nja tega precej neposrefS
filma se kaže tista, ki ode^
ja na prej zaostavljeno vp«
nje, zakaj Madonna brez k^
re lahko preživi, Andy AfjJ
well pa tega ne more.
Podobno kot Madonna b
Macdowellova ni klasičm
potica, obe postaneta kpc
šele takrat, ko ju zapazi ki^
ra, ko ju vidimo skozi
kamere skozi moško okoj
jektiva kamere. Macdowel!o
v Object of Beauty niti zap^
ne bi, če ne bi imela ob se
izrednega soigralca (John H
kovich), takega soigralca, k
zna obrniti in pravilno postu
ti pred kamero. Podok
v Green Card, kjer jo
v ospredje potiskal domala
Gerard Depardieu in še
očitno v Sex, Lies and
otapes, kjer se je za kam
postavil kar njen soigralec
mes Spader, kije s tem ini
tivno prevzel tudi vlogo. Jo
bila že od samega začetka
menjena Robu Loweju. Ai
Mqcdowell je tipična film
igralka, kar pomeni, da pa
ne igralka šele takrat, kojei
no podobo in seveda njen/
transformiran na filmsko p
no, ne pa tudi na televiziji
ekran, kar je zelo pomemb
Namreč razlika med televn
in filmom je ravno v tem.
filmska projekcija omogi
fikcijo (v konkretnem primi
gre za lepoto Andy Mact
well), medtem ko tele\Ti
nujno aplicira realnost, tele
zija »st^uje« v naših stanoi
njih, je ves čas prisotna in P
doba filma ali igralke, recii
Andy Macdowell, pos
pravzaprav, je prisotna še f
tem, ko televizor izključil'!
Karkoli že, Andy MacdomJ!
treba obvezno gledati nafi
skem platnu, skozi okokM
re, skozi moško oko, ki ^
skozi kamero. Njene nepos"
ne podobe ne smemo zaznfi
ti kot realne ampak kot ®
ne. Realnost se zrcali skosi
jektiv kamere. In tojeenB^
kih izjem v svetovni kinerr*
grafiji.
Pa še to, Macdowem
v filmu Object ofBeaut} ?
nesla to objektivnost iz
kipca Henrrija Moora na
sebe. In s tem dejansko po^
objekt lepote. Kari Man^
tako še enkrat prav.
Piše Tadej čaj
Gib in gledališče
Plesna skupina Forum iz
Celja je po šestnajstih letih
uspešnega dela končno pri-
šla tudi do svojih prostorov
v Stanetovi 17 a. To je vse-
kakor velik dogodek za ple-
salce vseh skupin, ki so tre-
nutno gostovali v prostorih
Pedagoške	gimnazije
v Celju.
Nove prostore trenutno še
urejajo, v večini z lastnim de-
narjem, nekaj pa je prispeva-
la tudi Zveza kulturnih orga-
nizacij. Plesalci se bodo
v nove prostore selili in pri-
čeli z vajami in tudi predsta-
vami v njih v prvih dneh pri-
hodnjega meseca.
Svojo dejavnost pa je Fo-
rum razširil še na gledališko
dejavnost. Prihodnji mesec
bo namreč začel delovati gle-
dališki atelje, ki ga bo vodila
igralka Milada Kalezič. Ta-
ko bo Forum povezal gib
z gledališčem. V tem času pa
se plesalci pospešeno pri-
/
pravljajo na celovečerni
plesni gledališki dogodek.
Uprizorili bodo namreč Ve-
roniko, ki je zaradi junijske
. agresije niso mogli odplesa-
ti. Premiera bo v soboto 12.
oktobra ob 20,30 v SLG
Celje.
MP
Dogodek v Vtfhite
gallerv
Bela galerija Jureta Ceku-
te na Prekorju se vse bolj
uveljavlja kot prireditveni
prostor, ki odpira vrata ra-
zličnim umetnikom, ne sa-
mo slikarjem.
Danes, 26. septembra, ob
18. uri bo tako gostila Ota
Pestnerja, Ireno Vrtačnik in
Duet Gold. To bo večer no-
vih pesmi in novih barv, na-
poveduje dogodek glasbena
agencija Petan.
MP
Četrta Likovna
jesen
Jesenska Rogaška Slatina
bo od jutri teden dni v zna-
menju IV. Likovne jeseni.
Zato bodo letos poskrbeli le-
tošnji povabljenci Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina, slikarji
Veljko Toman iz Preserij,
Jasna Kozar-Hutheesing in
Janak Hutheesing iz Maribo-
ra ter Viktor Goričan iz Za-
greba. Po tednu dni ustvarja-
nja bodo v petek 4. oktobra
ob 20. uri njihova dela posta-
vili na ogled, ki bo mogoč
vse do 25. oktobra.	BJ
V Rogaški zaključili glasbeno poletje
Vojna v Sloveniji je okrnila števil-
ne načrtovane prireditve letošnjega
Rogaškega glasbenega poletja. »Juli-
ja so odpadle skoraj vse prireditve,
tudi gostov ni bilo veliko. Avgusta je
bilo boljše in program smo prikrojili
razmeram«, je povedal vodja progra-
ma v Zdravilišču Rogaška Slatina,
Franci Plohi. Prireditev s koncem
Rogaškega glasbenega poletja tam
seveda ne bo konec.
Z Rogaškim glasbenim poletjem so
v sedanji obliki začeli pred štirimi leti.
Pravzaprav se je začelo z glasbenimi
večeri ob 320-letnici Rogaške Slatine,
leta 1985, prireditev je bilo vedno več
in do danes se je tam zvrstila večina
najbolj znanih imen iz Slovenije in
bližnjih dežel. Zlasti folkloristi pa pri-
hajajo tudi z drugih celin in nastopili
so že Brazilci, FiUpinci, Turki in Ar-
gentinci. Lani je bilo v n^bolj znanem
slovenskem zdravilišču kar dvesto pri-
reditev.
Po letošnjem prvem koncertu
z opernimi solisti^ orkestrom in diri-
gentom Danilom Svaro iz Ljubljane je
bilo na programu še 41 prireditev, ven-
dar zaradi znanih razmer takrat niso
prišli Mozartchor iz Salzburga s skla-
dateljevim Requiemom, pa tudi violin-
ska šola Igorja Ozima. Po edini julijski
prireditvi z nastopom Slovenskega ok-
teta, se je v Rogaški predstavil na reci-
talu kitarist Istvan Roerner, Slovenski
madrigalisti s korali, moteti in ljudski-
mi pesmimi, pianist Branko Sepčič
z Beethovnom, ljubljanska pianistka
Mojca Pucelj (sicer rojakinja iz Roga-
ške Slatine) je predstavila Haydna, Be-
ethovna, Rahmaninova in Schuman-
na, občinstvo pa se je srečalo tudi
z Salzburškimi komornimi solisti in za
konec z operetnimi melodijami Kal-
mana, Leharja in Straussa v izvedbi
glasbenikov iz madžarske Pecsi. Dva-
krat dnevno so se v paviljonu Zdravili-
škega parka oglasili promenadni zvoki
Zdraviliškega salonskega orkestra.
Na prireditvah RGP se je letos poz-
nala odsotnost tistih tujih gostov, ki so
vsakič najštevilnejši obiskovalci zah-
tevnejših prireditev.
Ta konec tedna bo v znamenju iska-
nja najlepše slovenske mladenke, ko-
nec oktobra pa bo Šanson Rogaška 91.
BRANE JERANKO
NA CEUSKIH PLATNIH
Highlander II., ZDA, 1990
znanstveno-fantastični/akcijski film
Režija: Russel Mulcahy	.
Igrajo: Christopher Lambert, Sean Connery, Virg'"'
Madsen
Leto 2024: Connor Mac Leod, nesmrtni Škot, zahvalJjjj
joč svojim nadnaravnim sposobnostim, izdeluje zasc _
ovoj okoli Zemlje, da bi jo zaščitil pred škodljivimi uHf® ^
joličnimi žarki. Ozonski plašč je namreč tako tanek,
življenje na Zemlji ogroženo.
Lepa Louise (Virginia Madsen) izve, da Blade (J^jjj
McGinley) skriva neke ključne podatke o stanju ozon^^.
lukenj, da bi lahko zagospodaril nad svetom. MacLeoO
njegov stoletni prijatelj Ramirez (Sean Connerv) se "
zoperstavita...
Russel Mulcahy je po petih letih posnel nadalje^'^'|i
HlGHLANDER-ja, tokrat na ekološko temo. Gledal^
jih ekološka zgodba ne privlači dovolj, se bodo j
zabavali ob številnih prizorih dvobojev med gla^'^
junakoma in nevarnim negativcem.

26. september 1991 - stran 9
fanikali govorice o tisoč in več
]fisein\h delavcili
^gtevilo presežnih delavcev v štorski železarni ne
jjega števila tisoč, kot krožijo govorice, niti 1400
'jt je zapisano v gradivu za zasedanje celjske občin-
skupščine. Po naših podatkih imamo 750 tehnolo-
gij, viškov«. Tako bi na kratko povzeli izjavo
^ jazda Tratnika, odgovornega za izvajanje kadrov-
ieS^ dela sanacije v štorski železarni.
podatke je povedal na razgovoru, ki ga je v torek
jpravil svobodni sindikat v železarni. Poleg pred-
Lvnikov območnega sindikata, odbora kovinarjev in
^dikalnih zaupnikov se ga je udeležil tudi predsed-
^ slovenskih svobodnih sindikatov Dušan Semolič.
štorski železarni je danes zaposlenih 2811 delav-
V začetku lanskega leta je bilo 3360 delavcev, to
vjevilo pa so že lani zmanjšali za 300 delavcev. Letos so
^ odpravnine ter dokup let porabili 40 milijonov
farjev. Upokojili so 102 delavca, 74 so dali odprav-
00, za 32 delavcev so iskali delo. V drugi fazi sana-
cije, ki se začenja, znaša število viškov 528. Od teh
j^do 148 delavcev zaposlili v privatnih podjetjih, ki
t^do opravljala storitve za železarno, 380 delavcev pa
jaj bi dobilo odpoved s šest mesečnim odpovednim
jokom. Za tretjo fazo sanacije računajo še na 200 do
>20 delavcev preveč.
Dušan Semolič je v razgovoru pohvalil delo svobod-
jega sindikata v železarni, predlagal je, da naj posku-
jajo biti partner vodstvu in naj skupno rešujejo težave.
Za slovensko vlado je dejal, da kot lastnik ne kaže
jovolj zanimanja za razmere v železarnah. Sam se je
avzel za sanacijo, ker so slovenske železarne lahko
konkurenčne, sanacija pa je zagotovo cenejša kot če bi
brez dela ostalo 15 tisoč delavcev na Jesenicah, Rav-
nah ter v Storah.	jg
Kovinoteiina z Rieliom
Oktobra bo Kovinolebna izdala brošuro o uporabi plina
Potem ko so v Kovinoteh-
ni že pred časom začeli po-
slovno sodelovati z nekate-
rimi največjimi svetovnimi
proizvajalci ogrevalne teh-
nike, je v letošnjem letu
sklenjen tudi dogovor o so-
delovanju z italijanskim Ri-
eliom.
Riello je največji proizva-
jalec gorilcev v Evropi in
vključen v holding, ki pove-
zuje nekatera najbolj znana
podjetja, med njimi tudi Be-
netton. Tudi to je bil razlog,
da so v Kovinotehni pred
svoj razstavni prostor na
celjskem sejmu pripeljali av-
tomobil formule ena. Riello
in Benetton sta namreč
sponzorja formule, voznik
razstavljenega avtomobila
pa je bil Italijan Naninni.
V Kovinotehni so s prido-
bitvijo novega poslovnega
partnerja tako še povečali
ponudbo, v zadnjem času pa
vse več poudarka dajejo tudi
plinifikaciji. Že leta 78 so
ustanovili poseben oddelek,
ki je namenjen oskrbi s pli-
nom ter prodaji vsega, kar je
potrebno za ogrevanje s pli-
nom. Za osveščanje ljudi
v Kovinotehni zdaj priprav-
ljajo tudi posebno brošuro,
ki jo bodo v mesecu dni do-
bila vsa gospodinjstva. Za ta
korak so se po besedah vo-
dje ogrevalnih sistemov
Alojza Oseta odločili zato,
da bi potrošnikom podrob-
neje razložili prednosti, kijih
ima uporaba plina. »Prepri-
čani smo,« pravi Oset, »daje
plin energija prihodnosti in
tudi sedanjosti. Argumenti
za to so naslednji: plina je
dovolj, z njegovo uporabo
lahko spremenimo energet-
5.ko bilanco Slovenije, kajti
doslej je razmerje med pora-
bo v široki potrošnji in indu-
striji ena proti šest v korist
industrije. Nadalje je po-
memben ekološki vidik, ker
eno kurišče na premog ones-
naži toliko okolja kot 2045
kurišč na plin. Ob vsem tem
pa so tu še ekonomski razlo-
gi, ki prav tako govorijo
v prid uporabe plina.«
IB
Preplah
v zdravstvu
Tako kot drugim
zdravstvenim ustano-
vam so dobavitelji zdra-
vil, sanitetnega materi-
ala in podobnega, brez
česar zdravstvo ne more,
zagrozili tudi celjskemu
Zdravstvenemu centru,
da bodo ustavili dobave,
če ne bodo dobili plača-
nih dolgov.
V Zdravstvenem cen-
tru denarja nimajo. Sredi
meseca so imeli za 163
milijonov dinarjev zapad-
lih obveznosti, od tega je
bilo neporavnanih faktur
dobaviteljem za 78 milijo-
nov dinarjev. Največ dol-
gujejo Kemofarmaciji
- 19 milijonov dinarjev,
ljubljanskemu Salosu
7 milijonov in Sanolabor-
ju 5 milijonov dinarjev.
Ker iz republike ob-
ljubljenega denarja še ni
in v torek niso niti vedeli,
če in koliko bo tega do-
datnega denarja, razmi-
šljajo o najetju bančnega
posojila. Doslej je bilo to
potrebno samo za izplači-
la plač, sedaj pa bo očitno
treba tudi za najosnovnej-
še, kar potrebujejo za svo-
je delo. Sprotne proble-
me, ki so zlasti očitni pri
okvarah različnih nujno
potrebnih aparatur (po-
pravilo pogojujejo s ta-
kojšnjim izplačilom) sku-
šajo reševati z iskanjem
pomoči drugod.
MBP
Komunalci se pokažejo
Celjski komunalci so organizatorji 8. tradicionalnega sreča-
nja slovenskih komunalcev, ki se ga bo udeležilo 43 delovnih
organizacij s predvidoma 710 udeleženci, medtem ko se bo
razstave komunalne opreme udeležilo 45 podjetij. Srečanje bo
ta četrtek, petek in soboto.
Razstavo bodo odprli v Golovcu v hali A in na zunanjih razsta-
viščnih prostorih, sicer pa bodo tridnevno srečanje začeli danes
v četrtek ob 9. uri s posvetom direktorjev o uresničevanju
panoške pogodbe. Ob 12. uri bodo odprli razstavo s poudarkom
na inovacijskih dosežkih in na informatiki, v petek pa se bodo
pomerili še v športnih srečanjih.
Organizatorja, celjska Komunala in Republiški odbor sindi-
kata delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva,
pričakujeta, da se bo njihovega tradicionalnega srečanja udele-
žil tudi minister Miha Jazbinšek. Še posebej vabijo na razstavo
komunalne opreme, saj komunalci že dolgo niso več zgolj
izpraznjevalci smetnjakov, ampak izjemno pomembna dejav-
nost in javna služba.	uM
njižnlce v korak s časom
aublišlio posvetovanje bibliotelfarjev na Rogli
\--
!
iBibliotekarsko društvo
feke regije je letos gosti-
b posvetovanja z naslo-
b Knjižničarstvo v kora-
i s časom, ki bo 26. in 27.
^tembra na Rogli.
Prvi dan srečanja je name-
^ strokovnim referatom
diskusijam. Govorili bodo
pani strokovnjaki, med
ini tudi Tomo Martelanc
v naslovni temi: Kako kora-
kati vštric s časom. Anja Du-
lar bo govorila o vlogi, po-
menu in značaju muzejske
knjižnice v sodobnem času,
Breda Filo o knjižnicah in
pedagoških sistemih. Na
sporedu pa bo še več prav
tako zanimivih tem, ki jih
bodo naslednjega dne strnili
v okrogle mize in učne de-
lavnice v organizaciji Milene
Ivšek z Zavoda za šolstvo
Celje.
Na Rogli se bo zbralo okoli
tristo knjižničarjev iz vse
Slovenije. Slavnostni govor-
nik bo dr. Matjaž Kmecl. Pr-
vi dan bodo podelili Čopova
in Kalinova priznanja, na
skupščini naslednjega dne
pa bodo med drugim sprejeli
delovni in finančni načrt za
prihodnje leto.	M. P.
lejte domači kruh!
sole bi se naj, tako kot vse
libene dejavnosti, obnašale
"onalno, pa karkoh že kdo
<1 tem razume. Pa so se vse
Nižke osnovne šole v začet-
Solskega leta odločile, da
"lo naredile korak v pravo
k!.
so dobile od zasebnika iz
Borisa Kanglerja ugodno
ludbo za dostavo kruha, ni-
toišljale. Kruh je ponujal
dinarjev za kilogram, ko-
pekarna Rogla pa po 25
*:iev. Ker im^o šolniki
Jojih vrstah matematike, so
■^izračunah, da bodo lahko
Jj^i jedli vsak četrti dan
^zastonj. Pri 250 do 300
j^aniih kruha, ki ga dnev-
Jporabijo, pa se to že splača.
na dinar...« so razmi-
^ in dobro se jim je zdelo.
Jih v občini niso pohvalili,
■ kdo pričakoval. Pred-
sednik izvršnega sveta Rudi
Petan je na sestanku ravnate-
ljem »svetoval«, da bi bilo bolj-
še, če bi kruh kupovali pri do-
mačem proizvajalcu. Saj veste:
gre za delovna mesta, za lju-
di... Zreški zasebnik pa kruh
vozi s Hrvaške in lahko se zgo-
di, da ga kakšen dan ne bi mo-
gel pripeljati... Saj razumete.
»Nasvet« in »priporočilo«
sta bila tako močna, da so se
ravnatelji zamislili in odpove-
dali sodelovanje zasebniku.
Vztraja le še osnovna šola
v Zrečah, ki pa bo v kratkem
tudi popustila »nasvetu«.
Ampak v vsaki stvari je pa le
tudi nekaj dobrega. Konkuren-
ca je vzpodbudila konjiško pe-
karno, da je znižala ceno kruha
za osnovne šole s 25 na 22 di-
narjev. Vsaj to je ostalo šolam
v tolažbo.
MBP
Puljski
gospodarstveniki
v Velenju
Prejšnji četrtek so območ-
no gospodarsko zbornico
Velenje obiskali stanovski
kolegi iz Pulja.
Kljub nezavidljivemu po-
ložaju gospodarstva v Jugo-
slaviji so se hrvaški in slo-
venski gospodarstveniki do-
govarjah o nadaljnjem sode-
lovanju, saj je dejstvo, da sti-
kov na poslovnih področjih
ne gre prekiniti^ čez noč.
Oboji, tako slovenska kot hr-
vaška podjetja, bodo namreč
težko prodrla na tuja tržišča
in obisk predstavnikov Go-
spodarske zbornice iz Pulja
je poskus ohranjanja neke
oblike poslovnih stikov, do-
kler se položaj v jugo-gospo-
darstvu ne bo uredil.
U.S.
Citre na
Kopitniku
Preteklo nedeljo je Planin-
sko društvo iz Rimskih To-
plic pripravilo na koči na
Kopitniku prireditev Nedelj-
sko popoldne ob citrah, do-
mačem petju in krušni po-
tici.
Na prireditvi so se zbrali
predvsem citrarji iz Zasavja,
povabili pa so tudi goste od
drugod.
Nastopili so: Silvija Oštir,
stara 9 let iz Hrastnika, Ela in
Jože Dolar iz Zagorja, Jože
Novak iz Turja, Peter Napret
iz Hrastnika, Pepca Ulaga
s svojimi pevkami (Kompol-
ske pevke) iz Laške vasi pri
Štorah, Fanika Lapajne in
Slavica Sedminek iz Griž,
Bernardka Vauhnik iz Mari-
bora, Jurij Marjetič iz Nove-
ga mesta, Aleksander Prime
s pevko Branko Bulovec iz
Kranja ter najstarejši 86-letni
citrar Marko Udovič iz Celje.
Nastopil je tudi ljudski go-
dec Tonček Grešak iz Kri-
standola, ki je igral na frajto-
narico.
PETER NAPRET
Nnisti obnavljajo
'vak na Okrešlju
,^ljski alpinisti in člani gorske reše-
^^ službe iz Celja so letos začeli
Ij^vljati staro pastirsko kočo na
(postavljena je bila okrog leta
v kateri so po vojni uredili bivak
^'^oča je bila že precej dotrajana, zato
(j^orali zamenjati spodnja bruna in
^ ter vso notranjo opremo. Koča
ohranila prvoten videz, zato bo-
t^^reho pokrili z macesnovimi de-
Alpinisti in gorski reševalci so
il^^^J opravili že več kot tisoč ur pro-
(otf^N^^^ga dela, računajo pa, da bo
^ ®bnih približno tri tisoč ur dela.
jfjjjovitvena dela naj bi bila končana
ki j^^^je poletje, v koči pa bo približ-
''^ajset ležišč.
S.Š.
BORZA
Opcija
Opcija je pravica do na-
kupa ali prodaje določene
vrednosti. Če opcija zago-
tavlja pravico do nakupa,
se imenuje nakupna opcija
(angleško: call, nemško: ka-
ufoption), če pa omogoča
pravico do prodaje se ime-
nuje prodajna opcija (angle-
ško: put, nemško: verka-
ufoption).
V borznem žargonu upo-
rabljamo izraza put in call
opcije. Protivrednost, ki jo
lahko z opcijo kupite ali pro-
date se imenuje bazični
predmet. To je lahko delni-
ca, obveznica, zlato ali deviz-
na valuta. Ker se v svetu naj-
večkrat kot bazični predmet
uporablja delnica, bom v na-
daljevanju za bazični pred-
met uporabljala samo izraz
delnica.
Delniška opcija je pogod-
ba, s katero se prodajalec po-
godbe, imenovan tudi izdaja-
telj zaveže, da bo kupil oziro-
ma prodal določeno število
delnic kakšnega podjetja po
fiksni ceni in znotraj časov-
nega obdobja, če bo to kupec
pogodbe od njega zahteval.
Pravica do nakupa ali proda-
je velja le za neko vnaprej
določeno in časovno omeje-
no obdobje. Če se opcija do
dneva veljavnosti ne izkori-
sti, postane neveljavna. Pri
opciji sodelujeta dva part-
nerja: eden, ki ima pravico
uresničiti opcijo - kupec
opcije; drugi - izdajatelj ozi-
roma izstavitelj opcijske po-'
godbe pa mora kupcu omo-
gočiti, da lahko to pravico iz-
koristi.
Pravice kupca in
dolžnosti
Izdajatelja?
Poglejmo najprej pravice
kupca!
Call: Kupec call opcije
(nakupne) ima pravico do
nakupa natanko določene
količine delnic po vnaprej
določeni ceni (udarni ali iz-
vršilni ceni) od izdajatelja
opcije. Vendar lahko to pra-
vico izkoristi le v času ve-
ljavnosti opcije, ki je že vna-
prej določen.
Put: Kupec put opcije
(prodajne) ima pravico, da iz-
dajatelju opcije znotraj po-
godbenega roka poda natan-
ko določeno število delnic
po vnaprej določeni ceni.
Nakup call ali put opcije
kupca v ničemer ne veže.
Opcijo (možnost) lahko izko-
risti, proda ali pa jo pusti
propasti.
(Prihodnjič:
Dolžnosti izdajatelja)
Piše Darja Orožim
Gobarski piknik
Na Smohorju bo v soboto gobarski piknik, ki ga že
petič zapovrstjo pripravlja laška gobarska družina
Sinji goban. Piknik se bo pričel opoldne, že zjutrcu, ob
osmih, pa bodo gobarji krenili iz pred Zdravilišča
Laško peš proti Smohorju, spotoma bodo nabirali
gobe, ki jih bodo kasneje na Smohorju pripravili za
pokušino. Organizatorji vabijo čimveč gobarjev, da se
piknika udeležijo.	N. G.
10. stran - 26. september 1991

Aljaž, Kugy, Frischauf
Po štirih letih so na Okrešlju odprli obnovljen In posodobljen planinski Frischaufov dom
21. september 1991 bo za
vedno ostal zapisan v zgo-
dovini FrischaufTovega pla-
ninskega doma na Okrešlju.
Po štirih letih temeljitega
dela so v glavnem končali
z obnovitvenimi deli in po-
sodobitvijo objekta, ki je
izredno priljubljen med
obiskovalci planin.
Sobotno dopoldne, ko so
prizadevni člani Planinske-
ga društva Celje pod ne-
umornim vodstvom pred-
sednika Adija Vrečarja pri-
pravili otvoritev obnovljene-
ga doma, je bila kamnita pot
od Orlovega gnezda ob slapu
Rinka polna ljubiteljev pla-
nin. Kasneje smo lahko
v spominski knjigi prebrali,
da so prišli z Jesenic, Kranja.
Ljubljane, Trbovelj in od
drugod, najštevilnejši pa so
bili seveda s celjskega ob-
močja. Med nizkimi borovci
in vitkimi, visokimi smreka-
mi. so se udeleženci vzpenja-
li h kraju dogodka, ki bo
vsem ostal dolgo v spominu.
Pot na Okrešelj je izjemno
prijetna, čeprav ne vodi v ne-
ke posebne višave pa daje
vtis mogočnosti gora.
Kjer odpove naravna pot.
so planinci postavili lesene
stopnice in v skalo zabili kli-
ne ter napeljali ograjo za več-
jo varnost. Na nekaterih toč-
kah so postavili klopi, kjer je
možno posedeti, ohladiti telo
in se s pogledom sprehoditi
po vršacih, ki objemajo spo-
daj ležečo Logarsko dolino.
Malo je tako lepega sveta.
Štiri leta obnove
Frančiška Štiglic je zbrala
vse podatke o tem. kaj vse jc
bilo treba opraviti, da so lah-
ko odprh obnovljen dom: »Z
obnovo smo začeli leta 1988
po prenovitvenem načrtu, ki
ga je pripravil Dani Jagrič
s sodelavci s celjskega Raz-
vojnega centra. Prvo leto
smo del planinskega doma
porušili in na novo pozidali
ter pokrili. V letih 1989 in 90
smo zaradi pomanjkanja
sredstev v lastni režiji opra-
vili samo zidarska in nekate-
ra druga obrtniška dela, le-
tos pa smo montirali novo
strojnico in spodnje sidro
žičnice. Seveda pa to še ni
vse, kajti ob tem je bilo po-
storjenih še več drugih drob-
nih del. Najpomembnejše pa
je to, da je kljub obnovi bil
dom vsa štiri leta normalno
odprt. Mnogi so nam poma-
gali z materialom in denar-
jem, sami pa smo opravili
kar 7500 prostovoljnih ur.
Kot članica gradbenega od-
bora moram izreči vso za-
hvalo za požrtvovalno delo
našemu predsedniku dru-
štva Adiju Vrečarju, ki je so-
deloval pri vseh stopnjah
prenove doma z največjo
možno mero osebne angaži-
ranosti tako pri zbiranju de-
narja. kot pri sami prenovi
doma, da smo ga lahko zdaj
odprli za naše planince.-
Trije planinski
pomniki
Z izbranimi besedami seje
spomnil dr. Johanesa Fri-
schaufa častni predsednik
PD Celje Dušan Gradišnik:
»V slovenskem planinskem
raju poznam tri simbole:
Aljažev stolp na vrhu Trigla-
va. Kugvijev spomenik
v Trenti in Frischaufsov
dom na Okrešlju.
Ti trije pomniki simbolizi-
rajo nerazdruženo poveza-
nost njihovega pionirskega
in življenjskega dela z naši-
mi gorami in našo deželo, na-
šimi gorniki in ljudmi.
Dr. Johanes Frischauf.
graški profesor, je sistema-
tično odkrival, raziskoval in
populariziral gorski svet od
Železne Kaplje do Reke. Od-
krival in opisoval je Plitvič-
ka jezera, Pleševico, Liko in
Velebit. največ svojega dela
pa je posvetil Savinjskim
planinam, katerih ime je og-
njevito branil. Splošno mne-
nje je. daje bil oče alpinizma
v Savinjskih Alpah Frischa-
uf, malo pa je znano, da ga je
zainteresiral za Savinjske Al-
pe in Logarsko dolino, ki jo
je Francoz Bone proglasil
poleg gorske doline v Pire-
nejih za najlepšo gorsko do-
lino v Evropi, domačin. Sol-
čavan Franc Štiftar. ki se je
rodil na Martinčevem pod
Olševo nad Solčavo, ki je bi-
la takrat neznatna gorska va-
sica, ki ni imela nobene veze
z ostalim svetom. Na graški
univerzi je poslušal dr. Gre-
gorja Kreka, ki gaje seznanil
z dr. Frischaufom. v katerem
je Štiftar zbudil zanimanje za
ta takrat skoraj neznan slo-
venski gorski svet in ga pri-
dobil. da je odslej svojo lju-
bezen in svoje delo posvečal
planinam in krajem ob izviru
Savinje.«
Dušan Gradišnik pa si ni
mogel kaj, da ne bi še enkrat
izrekel svoje zdaj že glasne
želje:
»Ponovno pa apeliram na
vse planince, da postavimo
zaslužen spomenik Frischa-
ufu in Kocbeku nekje v Lo-
garski dolini, kot ste ga po-
stavili zaslužnima Aljažu in
Kugvju."
To idejo je slišal tudi dol-
goletni predsednik PZS in
do nedavnega tudi predsed-
nik PZJ Tomaž Banovec, ki
jo Gradišnikovo idejo takole
komentiral:
»Leta 1993 bomo v Slove-
niji proslavili stoletnico pla-
ninstva in zakaj ne bi bila
ena izmed osrednjih sloves-
nosti odkritje spomin,,
obeležja obema možei!'
sta zaslužna za razvoj n] ^
stva v tem koncu Slovp
Ko je slavnostni gov^ podpredsednik IS
ke Slovenije dr. a
Ocvirk prerezal vrv-ic"'^
novljenega doma, so
ni planinci in gostje 7
spoštljivostjo ogledali J
vo notranjost. Besede h
prizadevnim planincen,^
kar deževale. In vsaka hJ
daje imela svoje mesto u
resnično je bilo kaj vide^
Priznanja za delo pri ob-
novi Frischaufonega doma
na Okrešlju so dobili:
Cinkarna PE Vzdrževa-
nje, Ivan Ručigaj, Klima,
Norbert Verhovc, Zavaro-
valnica Triglav, Janez Mir-
nik, Ingrad, Jože Ključarič,
Judita Čebela, Hucrt Gol-
ner, Planinska zveza Slove-
nije, NT-RC, Vlado Prose-
nik, Francka Štiglic, Kovi-
notehna. Gustl Grobelnik
posmrtno, Janez Bošnjak,
Albin Turnšek, Kondar Ka-
učič, Mojmir Kosi, Ferdo
Erjavec, Henrik Dvoržak,
Pohištvo Celje, Peter Hra-
stelj, Ivan Čakš. Dorica
Vrunč, Nada in Pavel Fajs,
Beno Podrgajs, Daniel Ja-
grič, Športna zveza Celje,
Franc Zalokar, Grega Kro-
flič, Pavel Ocvirk in Franc
Bohorč.
V kulturnem programu so
nastopili Komorni moški
zbor iz Celja pod vodstvom
Katje Kovač, član SLG Ce-
lje, dramski igralec Miro
Podjed, Karli Gradišnik iz
Log. doline s citrami in me-
šani pevski zbor Kovinoteh-
ne iz Celja pod vodstvom
Milana Kasesnika.
V obnovo Frischaufovega doma na Okrešlju je bilo vloženih tudi več tisoč ur prostovolj-
nega dela. Na slovesnosti so se najbolj pridnim oddolžili s priznanji. (Na fotografiji:
predsednik Planinskega društva Celje Adi Vrečar podeljuje priznanje alpinistu in gor-
skemu reševalcu Francu Čanžeku).	Foto: S. Š.
REKLI SO:
Tomaž Banovec, Pz o,
venije: »PZS ima več t
100 tisoč članov, v hrib^
hodi še dodatnih 300 t;;^
V Sloveniji je okoli 180|
ninskih društev, s pra\ J
ko planinskimi domo\i.^
kot polovica članstva
mlajšega od 27 let. Smo m
šestimi alpinističnim vd^.
lami. Imamo preveč vzdj
vane gorske poti, ker dr.
na slabših poteh z vods
več zaslužijo. Z odhoci
vojske smo dobili okoli:
novih vrhov, ki so bili doi
pod strogim režimom. Tc
treba zdaj rešiti in izdd
koncept tega novega ten
rija."
Daniel Jagrič, arhiteki
Celja: »Moje je Orlovo gs
do pa Dom planicev v Log
ski dolini. Palenk Ker.
tehne in zdaj obnov
Frischaufov dom. da o!
nim samo najpomembiK
postojanke. Že zdaj pasei
pravljam na obnovo in pc
dobitev planinskega de:
na Korošici.«
TONE VR.\i
Poti do dela in zaposlitve
Izšel je priročnik Poti do
dela in zaposlitve. Namenjen
je vsem. ki hočejo spremeni-
ti delo ali zaposlitev in misli-
jo, da potrebujejo znanje tu-
di za ta pomemben življenj-
ski korak. Namenjen je ti-
stim, ki morajo spremeniti
zaposlitev, ker so ostali brez
dela. Namenjen pa je tudi
podjetnežem, ki so se odloči-
li kreniti po samostojni poti
v »svet dela in zaslužka ter
strokovnjakom v kadrov-
skih službah in zavodih za
zaposlovanje, ki si žele izpo-
polniti svoje znanje.
Avtorji priročnika mag.
Judita Bagon, mag. Karmen
Gorišek, dr. Ivan Kejžar. dr.
Edvard Konrad, dr. Stane
Možina, Milan Trpin in Mi-
ran Tivadar so kar polovico
priročnika namenili čisto
praktičnim napotkom. V de-
lu so zajeta tudi teoretična
izhodišča in delovno gradivo
(vaje), ki omogoča posamez-
niku. da sam oceni svoje
možnosti in možnosti za
uspeh na trgu delovne sile.
Zgovorni so naslovi posa-
meznih poglavij: Člo«
s svojim delom med držai
in tržiščem; Kaj hočel
znam in zmorem? Kakof
nudim svoje delovne s
sobnosti? Samostojno f
djetništvo kot pot do dela
zaposlitve.
Priročnik je mogoče ns
čiti pri Kadrovsko-orgaru
cijskem inženiringu P-'^*
RHEl na Grubarjevem'
brežju 6 v Ljubljani. stanH
490 dinarjev.	^
Po ustanovni skupščini krajevnega odbora RK Kristan vrhu.
Navdušenje za Rdeči križ
v Kristan vrhu, v šmarski
občini, so letos na pobudo
občinskega Rdečega križa in
krajevne skupnosti Kristan
vrh začeli priprave na usta-
novitev krajevnega odbora
Rdečega križa, ki so ga tu po
drugi svetovni vojni že imeli,
pred dvema desetletjema pa
je njegova dejavnost zamrla.
Priprave niso bile zaman,
saj je uspešni pripravljalri
odbor, s posebno prizadevni-
ma Anico Jagodič in Ivanko
Vehovar, vključil do zdaj že
214 članov, do konca leta pa
računajo še na novih 50 čla-
nov. Na ustanovni skupšči-
ni. pred dnevi, so učenci ozi-
roma podmladek Rdečega
križa iz osnovne šole prij^ra-
vili prisrčen kulturni pro-
gram, tam pa so za predsed-
nico izvolili Ivanko Vehovar,
za podpredsednico Anico Ja-
godič ter za tajnico Stanko
Potočnik. Imenovali so tudi
izvršni odbor, ki šteje 9 čla-
nov. v imenu občinskega od-
bora pa je zbrane pozdravil
predsednik Tone CJaberšek.
ki je povedal o možnosti na-
daljnjega dela in poudaril
pomen in delo te človeko-
ljubne organizacije.
BJ
Nakup žrebic
V Kranju se danes do-
poldne začenja sejem,
kjer bodo rejci lahko ku-
pili haflinške žrebice,
podoben sejem pa bo čez
teden dni v Mozirju.
Sejmišče v Mozirju bo-
do odprli prihdonji četr-
tek. torej 3. oktobra .ob
desetih. Naprodaj bo
predvidoma 15 plemen-
skih živali, tako žrebiček
kot kobil obeh pasem. Na
Celjskem doslej prevla-
duje reja hladnokrvnih
konj. v občinah Mozirje
ter Velenje pa je vse šte-
vilčnejša tudi reja konj
haflinške pasme. Na sej-
mišču v Mozirju bo zago-
tovljen še odkup klavnih
konj ter ži ebet. pričakuje-
jo pa rejce iz celotnega
celjskega območja. Vsi
rejci, ki želijo na sejem
pripeljati konje. p(jtrebu-
jejo zdravstveno sprif-e
valo ter potrdilo o pregle-
du na kužno malokrvnost
konj (lAK).	IB
V soboto v Gardaland
Celjska občinska zveza prijateljev mladine
v soboto, 28. septembra izlet z zabavnim otroškim
som v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v-
liji-	u.
Za izlet se je skupaj s svojimi starši prijavilo za 2 avto
otrok, na pot iz Celja pa se bodo podali v soboto, ob '
zjutraj s parkirišča na Glaziji.
Karitas za begunci
Na Dekanijsko Karitas
v Celju se je do zdaj zateklo
45 družin, ki štejejo skupaj
200 ljudi.
Največ ubežnikov je iz voj-
nih območij Osijeka. Vuko-
vara. Sljuna. Zadra. Zagreba
in Varaždina. Namestili so
jih pri soi-odnikih in prijate-
ljih na stanovanjih in viken-
dih. vse več pa je tudi prijav
ljudi, ki so pripravljeni be-
gunce sprejeti tudi čez zimo,
če bodo ostali brez strehe
nad glavo.
Karitas vsakemu beguncu
dodeli 120 kilogramov
pirja in paket z najnUJ^
hrano, pomagajo tudi
čili. med delovnimi
zacijami v Celju pa so ^ 1
li akcijo, ki je nalct^^^,
ugoden odziv. Za
Hrvaške so do zda.j .
vala podjetja: Poti^"'^.
Blagovni center,
ter številni privatnik' .
moč je Karitas
podjetja, ki so razstav celjskem sejmu in "
pridružila tistim, ki P'
jo ljudem v stiski. i
.. kraji in ljudje
26. september 1991 - stran 11
a Zaplanino po asfaltu
• soboto je bil za krajane
planine in tudi za druge,
prihajajo v ta zaselek
jfvne skupnosti Vran-
ic velik dogodek. Tu so
Ifeč predali namenu no-
jsfaltirano cesto v dolži-
lekaj manj kot 1 km.
[a slovesnosti ob otvoritvi
jbrane najprej pozdravil
dsednik sveta KS Vran-
iFranc Sušnik, nato pa je
egovoril predsednik režij-
skega odbora za gradnjo ce-
ste Milan Bervar. Povedal
je, da so cesto v ta zaselek
gradili od 1988. leta ter, da je
sedaj že asfaltirane 2 km,
ostalo pa jih je še okoli štiri
in pol kilometra. Pri izgrad-
nji tega odseka, dolgega oko-
li 1 km, je bilo opravljenih
veliko prostovoljnih ur, prav
tako pa tudi s traktorji in
drugo mehanizacijo. Denar
so prispevali KS Vransko,
krajani in seveda znatni del
občina Žalec. Cesto je sim-
bolično predal namenu kmet
Učakar iz Zaplanine (na sliki
med prerezom vrvice). Sledil
je še blagoslov križa, ki je
v neposredni bližini te ceste.
Cerkveni obred je opravil
Vranski župnik Jože Turi-
nek, krajši kulturni prograrn
pa so pripravili učenci OŠ
Vransko.
T. TAVČAR
Terme so se potrdile
Manj kot v letu dni sto tisoč obiskovalcev v Zrečah
Odločitev za ureditev na-
ravnega zdravilišča v Zre-
čah je bila pravilna. Takšna
je bila osnovna ugotovitev
odgovornih ljudi zreškega
Uniorja na petkovi novinar-
ski konferenci. »To potrju-
jejo dosedanji poslovni re-
zultati in bodoče možnosti,«
je zatrdil vršilec dolžnosti
t lavnega direktorja Ivan
pes.
Turizem predstavlja danes
v Uniorju 18 odstotkov po
vloženem kapitalu, 10 od-
stotkov po zaposlenosti ter
7 odstotkov po obsegu pro-
daje. V osmih mesecih so
skupno v Termah in RTC
Rogla zabeležili 85 tisoč no-
čitev in s tem pridobili 100
milijonov dinarjev. Čeprav
je zaradi vojne v Sloveniji
prišlo 25 tisoč gostov manj
(glede na že sklenjene po-
godbe s tujimi partnerji) in
jim je to prineslo za 2,5 mili-
jona nemških mark izpada
dohodka, 200 zaposlenih
v turizmu ustvari dovolj za
potrebe te dejavnosti.
Popolna razmejitev med
centrom na Rogli in Terma-
mi v Zrečah skoraj ni mogo-
ča. Čeprav so Terme dobile
odločbo o verifikaciji narav-
nega zdravilišča od Republi-
škega sekretariata za zdrav-
stveno in socialno varstvo
šele 20 junija letos, so bile
razen julija več ali manj zase-
dene. Avgusta je bilo zasede-
nih vseh 104 ležišč, takšen
trend pa se nadaljuje tudi
septembra. Koliko se je zara-
di Term povečal obisk Ro-
gle, je težko oceniti, v anketi
pa so številni gostje poveda-
li, da so jih na Roglo priteg-
nile tudi zreške Terme. Ra-
zumljivo je torej, da je Unior
že sprožil postopek za priz-
nanje enovitosti Rogle in
Term kot klimatskotermal-
nega zdravilišča.
Zaradi polne zasedenosti
hotelskih zmogljivosti v Zre-
čah že razmišljajo o zgraditvi
dodatnih 200 ležišč. Dotlej
bodo gostom ponujali pro-
stor na kmetijah, ki so se od-
ločile za kmečki turizem ter
v hotelu Dravinja v Sloven-
skih Konjicah. Zdraviliške
zmogljivosti Term so na-
mreč precejšnje in sedaj iz-
koriščene komaj 25 odstot-
no, kar velja tako za fizikalno
kot delovno terapijo. Ponud-
ba temelji na naravni zdra-
vilni vodi in zdravilnem bla-
tu, najboljše uspehe pa dose-
gajo pri zdravljenju po po-
škodbah in operacijah na gi-
balih, pri degenerativnih
obolenjih ter kroničnem
vnetnem revmatizmu. Očit-
no pa ne gre za samohvalo,
saj je bilo že v prvem letu dni
med gosti kar 30 odstotkov
takšnih, ki so zaradi dobrih
izkušenj prišli ponovno.
MILENA B. POKLIČ
V petek so v Termah zabe-
ležili že sto-tisočega obisko-
valca, pravilneje obiskoval-
ko. To je bila 23-letna štu-
dentka ekonomije iz Mari-
bora Petra Glušič.
V Uniorju so se odločili,
da bodo tudi ljudje, ki so
ustvarili denar, s katerim
so zgradili turistične zmog-
ljivosti, imeli nekaj od tega.
Pred tremi tedni so pričeli
z 10-dnevnimi rekreativni-
mi programi za svoje delav-
ce. Prednost imajo delavci,
ki opravljajo težka dela, saj
ima zdravstveni kriterij
prevladujoč vpliv.
izlet drugačnih soobčanov
v kriznih časih smo potrebni sprostitve in novih moči,
pravijo v prizadevnem šentjurskem Društvu za pomoč
duševno prizadetim osebam, zato so se tudi letos odločili na
izlet za prizadete, njihove starše in skrbnike.
Izlet - družabno srečanje bo prihodnjo soboto, 28. septem-
bra, ko se bodo ob 8. uri zbrali pri šentjurski železniški
postaji ter si nato z avtobusom ogledali Olimje, Brilejevo
Carovničino hišo in farmo jelenov. Zaključek pa bo na Lisci,
kjer ne bo manjkalo smeha in glasbe, obljubljajo, v Šentjur
pa bi se vrnili med 18. in 20. uro. Za prizadete je izlet
brezplačen, drugi pa morajo prispevati po 150 dinarjev.
Prijave zbirajo do jutri na sedežu društva v Vrtni 1 - tel.
741-869 (zvečer), pri Franciju Goležu na Ponikvi (tel. 748-
009) in pri Štefki Recko v Slivnici (tel. 745-185).	BJ
FOTO LIFE
Sanje mlade princeske. Naslov, ki ga je Boris
Miheljak iz Celja pripisal pod objavljeno foto-
grafijo, kar ustreza fotosu, iz katerega lahko
razpletemo pravljično zgodbo.
S pravilnim izborom motiva je naš nagrajenec
dal fotografiji vsebino, s pravilno osvetlitvijo in
izborom časa ekspozicije pa zaokrožil lastnosti
dobre LIFE fotografije. Z uporabo ozkokotnega
(tele) objektiva bi grad lahko še približal, z upo-
rabo širokokotnega pa nekoliko pridobil na
ostrini, vendar pa bi se grad zelo oddaljil.
Studio FONDA, pokrovitelj natečaja FOTO LI-
FE NT- RC, tudi tokrat poklanja tri enakovredne
nagrade za sodelujoče. Poleg Borisa Miheljaka
bosta imela tokrat priložnost videti, kako razvi-
jajo v laboratoriju FONDA (pri poročni dvorani
v Celju) še Andrej Gobec iz Laškega in Damja-
na Dojier iz Celja. Natečaj traja do konca leta,
ko bomo izbrali najboljše izmed vseh ter jim
podelili lepe nagrade, med katerimi bo tudi foto-
aparat. Vsak tedenski nagrajenec pa sije tudi že
zagotovil vstopnico za zaključno srečanje z foto
happeningom.
Spektra - trgovina s stilom
Takoj po vojnih vihrah, je
v starem delu Žalca na Šlan-
drovem trgu 9, celjsko po-
djetje Spektra odprlo lepo tr-
govinico z istim imenom. Tr-
govinica je izredno estetska
in funkcionalna, predvsem
pa je v njej resnično mogoče
kupiti darilo prav za vsak
okus. Ponujajo uvoženo koz-
metiko priznaih tujih proiz-
vajalcev, zlatnino in srebrni-
no Zlatarne Celje, usnjene iz-
delke (npr. proizvode znane-
ga ljubljanskega boutiquea
Safian), svilo - večinoma iz
Tajske, konfekcijo, kristal,
pisalne garniture, umetni
ške slike in kipe, nekaj eks-
kluzivne konfekcije in še kaj
je mogoče poiskati. V trgovi-
ni lahko kupci vidijo tudi po-
hištvo izdelano iz medenina-
stih in jeklenih cevi z različ-
no galvansko zaščito in ra-
zličnimi polnili. Za to pohi-
štvo ima podjetje Spektra
patent. Trgovinsko poslova-
nje v trgovini Spektra je bi-
stveno olajšano s pomočjo
bar kod, ki so pri nas še veli-
ka redkost. Tovrstno poslo-
vanje omogoča pregled pro-
danih artiklov, zalog, izračun
davkov, itd, v vsakem tre-
nutku.
Tako podjetje Spektra, ka-
terega osnovna dejavnost je
računalniški inženiring, pre-
sega trditev, da je kovačeva
kobila bosa, saj bar kode
izhajajo prav iz njihove os-
novne dejavnosti.
V. Z.
Foto: LJUBO KORBER
RAimOVODSKE STORITVE:
Tovarniška 35, Celje
telefon (063) 38-711,38-656, fax (063) 38-493
Računalniški inženiring-Alarmno
varnostni sistemi - Trgovina
- Računovodske storitve
-	nudimo vam najsodobnejšo računalniško podprto obdelavo vseh dokumentov
poslovanja
-	vodenje poslovnih knjig z izdelavo periodičnih in zaključnih računov
-	obračun osebnih dohodkov, davkov, obresti
-	finančno svetovanje in pomoč pri opravljanju poslov plačilnega prometa
12. stran - 26. september 1991

Razpeli med Logarsko In Goltml
z Marjanom Skorniškom
smo se srečali v Domu pla-
nincev v Logarski dolini, ki
ga prav v teh dneh obnav-
ljajo.
»Po desetih letih vidimo,
da je dom, kije sicer last celj-
skih planincev, mi z Golt pa
ga imamo v najemu, potre-
ben temeljite obnove,« pri-
poveduje Marjan, ki je ta-
krat, ko ni na Golteh, v Lo-
garski dolini in obratno.
Vmes je v kombiju! »Dom
planincev je priljubljena
izletniška točka, žal pa ima
pomanjkljivosti, ki jih bomo
odpravili. Predvsem bomo
uredili centralno ogrevanje
ter dvaintrideset ležišč
v dvo, tro in štiri posteljnih
sobah s kopalnicami, tako da
bo objekt odgovarjal B kate-
goriji. Zdaj je bilo zelo nepri-
jetno, družini naprimer, po-
nuditi skupna ležišča. Neka-
teri so za to, drugi ne. Danes
so gostje pač zahtevnejši in
zato smo se tudi lotili teh
del.«
RTC Golte so v Logarski
dolini vedno bolj prisotne.
Tako ob Domu planincev še
skrbijo za Dom pod slapom
Rinko, ki je zaradi svoje od-
maknjenosti v gozdu izredno
primeren za bolj glasne sku-
pine, letos pa so oddali v na-
jem tudi znamenito Orlovo
gnezdo. Pred Cinkarniškim
domom. Planinskim domom
in Palenkom na gozdni jasi
urejujejo kamp s prikolica-
mi. V tem kampu želijo v bo-
doče predvsem razvijati mla-
dinski turizem.
Kaj gostom ob hrani, pija-
či in prenočišču še lahko po-
nudite?
»Imamo izposojevalnico
koles, od Doma planincev pa
so možni številni pohodi
k različnim planinskim po-
stojankam. Kdor naših hri-
bov ne pozna, mu bomo lah-
ko omogočili planinskega
vodnika. Pri turistični kme-
tiji Gustija Lenarja je že
možno jahanje, Peter Lud-
vik pa je v bližnjih Lučah
uredil teniška igrišča. Teni-
ških igrišč v Logarski verjet-
no še dolgo ne bo, ker so ti-
sti, ki o tem odločajo, žal pre-
več togi.
Kmalu bo zima. Ali bo
v Logarski poskrbljeno tudi
za smučarje?
Smučišče bo pri kampu;
če bo dovolj snega, bomo
pripravili tradicionalno teka-
ško progo. Na Plaz bomo po-
stavili prenosno žičnico, za
katero bomo temelje zabeto-
nirali jeseni. Za potrebe
smučanja bomo v Logarsko
prestavili tudi teptalni stroj,
ki ga imamo na Golteh.«
Ob Logarski skrbite tudi
za Golte...
»To je naša osnovna nalo-
ga. Žal smo imeli letos slabo
poletno sezono, ki jo je uniči-
la vojna. 7. julija bi se morala
začeti sezona, pa so vse sku-
pine iz Crikvenice, Opatije,
Reke in Krka odpovedale.
Zdaj smo v glavnem odvisni
od posameznikov, ki prihaja-
jo na Golte nabirat gozdne
sadeže ali pa delajo krajše
pohodne ture. Uvedli smo
tudi novost, da smo povrat-
no vožnjo z gondolo združili
s kosilom za 150 din. To vse-
kakor ni drago in je tudi za-
nimanje.«
Novosti na Golteh pred
zimsko sezono?
Uredili bomo poligon
z umetnim zasneževanjem
na površini dvanajstih hek-
tarov smučišč. Pri nas naj bi
bila smučarska sezona od 15.
novembra do 15. aprila. Po-
večali bomo srednjo resta-
vracijo in na novo uredili re-
cepcijo. Zraven hotela bomo
zgradili nov stacionarni del.
Ob dveh starih smo nabavili
še dva nova teptalna stroja.«
Kako boste prodajali
smučarske karte?
»Uvedli bomo takoimeno-
vani »skidata« sistem. Lani
je takšen sistem že imel Kr-
vavec, kateremu se bomo le-
tos pridružili še mi in verjet-
no tudi Vogel. Kdor bo kupil
smučarsko karto na ta način,
bo lahko smučal na vseh
treh smučiščih. Razmišlja-
mo pa že tudi, da bi v prihod-
njih zimah uvedli takšno
smučarsko karto, da bi bilo
možno z njo smučati v siste-
mu smučišč v Sloveniji in na
avstrijskem Koroškem. Zu-
naj takšne oblike niso nič
posebnega, mi pa se jim po-
časi približujemo.«
Golte - Logarska do-
lina...
»Vmes je še veliko zanimi-
vih turističnih krajev in obo-
je se da lepo dopolnjevati
skozi vse leto. In te možnosti
oz. naravne danosti moramo
oplemenititi in ponuditi go-
stom, ki nas - če je mir - radi
obiskujejo. Poglejte, samo
v Logarski dolini je petdeset
registriranih zanimivosti, ki
jih lahko ponudimo obisko-
valcu!«
Stvari se počasi spreminja-
jo in to je spodbudno. Še po-
sebej smo veseli, da se spre-
minja v Logarski dolini, tem
biseru, ki ima po naravni da-
nosti vse, manjka pa mu
marsikaj, kar mu morajo dati
drugi. Delavci z Golt, ki skr-
bijo tudi za Logarsko, to že
počenjajo.
TONE VRABL
Urini lozalci
spet po starem
Konec tega tedna spet
začne veljati jesenski čas.
V noči iz sobote na nede-
ljo bomo urine kazalce
pomaknili za eno uro na-
zaj, jesenski čas pa začne
veljati ob treh zjutraj.
Vstopnina za Logarsiio
Ta konec tedna še prosto-
voljno, od prvega oktobra
dalje pa bo za vstop v Lo-
garsko dolino potrebno ob-
vezno plačati prispevek, ki
ga bodo namenili za uredi-
tev ene najlepših dolin
v Sloveniji.
Za osebne avtomobile bo
poslej potrebno plačevati 60,
za avtobuse pa 300 dinarjev
na vstopu v Logarsko doli-
no, so sporočili na novinar-
ski konferenaci pobudniki te
akcije. Novinarska konfe-
renca je bila v četrtek v Ko-
vinotehninem domu Palenk,
na njej pa so predstavili tudi
nadaljnjo vizijo razvoja Lo-
garske doline.
Pobudniki za akcijo pobi-
ranja vstopnine so bili lastni-
ki zemljišč v Logarski dolini,
ki so skupaj z lastniki objek-
tov podpisali pogodbo
o uporabi teh sredstev, pri
delu pa jim pomaga podjetje
za turizem, propagando in
fotografijo Epsi iz Nazarij.
Vsa zbrana sredstva bodo
zbirali na posebnem žiro ra-
čunu, zbran denar pa bodo
porabili za oznako prostora,
nujno opremo (poti, smet-
njaki, ograje, table) ter za
promocijo doline. Tako naj
bi v bodoče v Logarski po-
nujali bolj kakovostne stori-
tve, predvsem pa želijo ohra-
niti dolino takšno kot je.
Lastniki zemljišč so namreč
že nekaj časa opozarjali, da
obiskovalci Logarske doline
puščajo za sabo predvsem
smeti, vsakodnevno pa se
pojavlja tudi nevarnost poža-
rov. S sredstvi, zbranimi od
vstopnine, naj bi skrbeli tudi
za ekologijo ter razvijali zele-
ni turizem. Pobiranje vstop-
nine naj bi bilo le v prehod-
nem obdobju, cilj turističnih
delavcev pa je popolno za-
prtje Logarske doline za pro-
met z avtomobili, ob vstopu
naj bi uredili parkirišča, po
dolini pa organizirali prevo-
ze z vlakom ali kočijami. Ak-
cijo v Logarski dolini podpi-
ra tudi mozirski izvršni svet,
saj sodi v koncept globalne-
ga razvoja turizma v Zgornji
Savinjski dolini.
Možnosti za razvoj turizma
v Logarski dolini je veliko,
so ugotavljali na četrtkovi
novinarski konferenci. Od
jahanja konj, jadralnega pa-
dalstva, kajakaštava, vožnje
z gorskimi kolesi, kolesarje-
nja, lokostrelstva, jamarstva,
do plezanja v zaledenelih sla-
Ob plačilu vstopnine
prejmejo obiskovalci Lo-
garske doline prospekt, na
katerem so označena parki-
rišča, naravne zanimivosti,
turistične kmetije, gostišča
in prenočišča. Letos naj bi
vstopnino plačevali le ob
koncih tedna, s pravo akci-
jo pa bodo pričeli maja pri-
hodnje leto.
povih. Idej je veliko, s po-
močjo sredstev, zbranih od
vstopnine, pa jih bodo lahko
začeli tudi uresničevati, me-
nijo tisti, ki jim ni vseeno, da
ostaja Logarska dolina neiz-
koriščena, njene lepote pa
neznanka za turiste.
URŠKA SELISNIK
Čila lubilantlia
v KS Griže imajo navado,
da predstavniki KS obiščejo
ob rojstnem dnevu nad de-
vetdeset let stare krajane ter
jim izročijo darilo in šopek
cvetja. Pred kratkim so obi-
skali Marijo Veber, ki je
praznovala 93. rojstni dan in
je druga najstarejša v tej kra-
jevni skupnosti. Marija je za
svoja visoka leta še čila in
zdrava. Sedaj živi pri sinu
Poldetu, njena življenjska
pot pa je bila zelo pestra. Že
kot petnajstletna deklica je
odšla k bratu v Nemčijo, kjer
se je čez osem let poročila,
nato odšla v Francijo, Holan-
dijo, nazaj v Nemčijo in leta
1946 zopet nazaj v rojstni
kraj Prebold in nato k bratu
Poldetu. Veliko je povedala
kako je bilo tiste čase v deže-
lah, kjer je živela, vendar ji je
bila vseskozi želja vrniti se
nazaj v domovino.
Na sliki: Tako sta nazdra-
vila še na veliko zdravja Ma-
rija Veber in predsednik KS
Griže Franci Tratar.
T. T.
V Medlogu telefoni
Praznik krajevne skupnosti Medlog v Celju so letos
obeležili z uradno otvoritvijo telefonskega omrežja
v gornjem Medlogu, na Babnem, Ložnici in tudi
v delu Lopate iz KS Ostrožno.
V kraju prej ni bilo telefonov, po enoletni akciji pa so
do konca julija priključili sto naročnikov, tako da
imajo zdaj telefone vsi, ki so jih želeli, to pa je 95
odstotkov krajanov. Za posamezni priključek so
odšteli, po obrokih, skupno 2278 DEM dinarske proti-
vrednosti, primarni vod je stal 242, sekundarni pa 67
tisoč DEM dinarske protivrednosti. Uradna otvoritev,
v petek, je bila na željo krajanov, povabih pa so tudi
predstavnike PTT.	BJ
Brunarica pod Trjem
Pred kratkim je Jožko Petre iz Že-
leznega odprl vrata prijetnega lokala
in trgovine, ki bo zagotovo popestril
ponudbo kraja. Brunarica leži ob cesti
med Pirešico in Gahcijo, kjer je tudi
zelo priljubljena kolesarska pot. Zato
nameravajo v brunarici ponudbo pri-
lagoditi tudi kolesarjem, tako z brezal-
koholnimi napitki, mlekom, jogurti ter
opremo za kolesarjenje. Poleg tega je
v trgovinici moč dobiti razna prilož-
nostna darila, otroške stvari, v gostin-
sko ponudbo pa nameravajo vključiti
tudi nekaj posebnosti kot sta srnin go-
laž in grška specialiteta giros. Brunari-
ca pod Trjem, kije odprta tudi ob kon-
cu tedna, lahko sprejme okoli 30 go-
stov, toliko pa jih lahko posedi tudi na
lepo urejenem vrtu.
IB
Lepše urejena
šolska okolja
Posebna komisija Celjske
turistične zveze je pred
kratkim ocenila urejenost
61 šolskih okolij na širšem
celjskem območju.
Ugotovili'so, da je letos še
več šol, ki so se uvrstile
v najvišjo skupino. Za naj-
bolj urejeno so proglasili
okolje šole v Bistrici ob Sot-
li, na drugo mesto se je uvr-
stila šola v Braslovčah, na
tretje pa osnovna šola s Pol-
zele. V skupini najlepše ure-
jenih okolij so še šole na Do-
brni, Planini, v Podčetrtku
in osnovna šola bratov Mrav-
Ijak v Velenju.
Tudi sicer so šolska okolja
lepše urejena kot še pred le-
tom dni. Žal se je tudi letos
v najnižjo skupino uvrstila
osnovna šola I. Celjske čete.
Zasluge za vedno lepše ure-
jena okolja imajo vodstva os-
novnih šol, ponekod tudi tu-
ristični podmladki in hišni-
ki, pa navsezadnje tudi Celj-
ska turistična zveza, ki orga-
nizira ocenjevanje pod vod-
stvom profesorjev Jaka
Majcna in Franceta Sirka.
Razglasitev rezultatov bo ju-
tri dopoldne v Bistrici ob
Sotli.
JANEZ VEDENIK
V SPOMiii
Milan
Krančai)
N^bolj preprosto je j
ob smrti prijatelja ref^
»Bil je dober človek ^
počiva v miru!<^ Am^
v primeru Milana, Mede^
ga oziroma Metoda aliHeh
kot so ga imenovali nei«^
ri, to ni več tako preprosto
Medo bi se na to floskul
prav gotovo namrdnil in^
kel: »Eh, prazne fraze: h
kar se njegovega življent
tiče, je resda nevarno, da(
se, ob dejstvu smrti, ki u
sije vsako človeško živj
nje z novo lučjo, besede o
grobu, spremenilepravv\
- v praznost in pomanjkjj
vost ustreznosti. K^ti re
ničnost svojega življenji
življenja, ki so mu Boga
in Usodnost namenili prs
izjemno vlogo, je najba
poznal on sam, on, kijei
svoje življenje, v vsej nj
govi razsežnosti med uM
kom in trpljenjem, tudin^
bolj izkusil. K^ti dejstv
je, da je bilo Metodovo ai
Ijenje kljub trpljenju, ki m
je bilo naloženo, razprei
no med tema dvema ski\
nostima in zato je v tem it
šem ozkem provincialm
prostoru, pa tudi kje drai
je, kjer so dimenzije širi
v zavesti ljudi, ki so ga tai
ali drugače poznali, prem
knil marsikakšno menti
no zavoro.
Medo je bil večni upa
nik in veijetno prav iz te£
razloga tudi človek, ki je I
na vseh postajah svojfl)
življenja dosledno, tako ki
malokdo, predan svoja
strastem. Ko ga je v tistil
dandanes že davnih konci
60-tih let zajela strast z«
nja, se je pričel upir^-
družbi in sistemu. Peter-
ko je zaradi tega p^^
v strast omame, seje do K
verjetnosti upiral življeni'
in ko gaje zagrabila mui^
in neizprosna bolezen.»
več bolezni hkrati, sej
z voljo, ki bi ji le težko ns^.
primerjavo, upiral sH^
Tako je vsem nam. ki s"
ga poznali, še danes P*"
sem nepojmljivo, da g^^
več med nami. Da ga ne M
m o mogli srečati v k^
nem izmed lokalov, sed^
ga za mizo, kako nar<^
kocke ledu in prelistuje^,
taloge	nesodobne)
avdiovizuelne tehnike 
da ne bomo mogli nale'
nanj, ko doma suve^J
ureja svoje biznise
fonu ob nepogrešljiv ^^
stenci njegove Zalike-^
ste mame, ki mu je vsesi^
zi stala ob strani. Ah
ga ne bomo mogli v' ^^
kako z Jasno in Jonoi^
vijo skozi mestni
proti hiši, v katero je
želel vtkati svoje sanj^'
Nek prijatelj mi je ^^^
dejal: »Medo je bil za^^J^
klenjen grad, v poŠ'^"'^
z njim nisva nikoli P''
pila mej material^
Mogoče je večini j
Medo res deloval tak^
gotovo so bih razlog'^
takšnega, a v tem
nem gradu je brez
obst^ala tudi lina,
prizmo katere je bil ^^
resnično to kar je
je povsem jasno
nad njo; toliko sva S'
blizu.	i
Transcendenca. , .'/"J
BORI ZUP^
26. september 1991 - stran 13
lolarji in evropska liga
težje Je proilreti v vrliunsko Italijansko ekipo kot v povprečno NBA
pravi novi član Knorra Iz Bologne, Jure Zdovc
le EP v košarki je
rtU minilo brez Jureta
"Ja, ki se je zaradi agre-
Slovenijo odpovedal
lou v jugoslovanski re-
Intanc' in zlati kolajni,
''pa kariero nadaljuje
v Italiji - pri slovitem
L iz Bologne. Odhod
^ninski polotok je za-
Jiireta potrditev, da je
' v Rimu ravnal po-
fpravilno.
•prestopom h, Knorru
'jel zadnji vlak, saj seje
Uljo začelo italijansko
^stvo. Trener Messina je
{lan strokovnega štaba
Uv' in me dobro pozna,
poteza med EP po
^lo plati ni škodila,
mim klubom sem zado-
jp igrali bomo tudi
fopski ligi prvakov, kar
ila moja velika želja. Bo-
j^ne bi moglo izteči. Pri-
jeli v veliki klub, kjer je
jred leti Čosič, vse je su-
je dobro razpložen za-
pogovor najboljši sloven-
liošarkar Jure Zdovc,
t Cometu in Smeltu
Uiji si nosil dres s sed-
U. Katera številka te je
fcakala v Bologni?
[rudi sedmica. Sprva sem
Ušljal, da bi zamenjal
[dko; s sedmico sem do-
( dosegel lepe uspehe,
(f osvojil. Morda se bom
taliji končno otresel smole
^več sreče.«
I Knorrom si podpisal
triletno pogodbo, v časopi-
sih pa smo prebrali, da boš
za vsako sezono dobil po 400
tisoč dolarjev. Toliko je Mo-
nika Seleš dobila samo za
zmago v Flushing Meadow-
su, medtem ko so ti lani
v NBA ligi ponujali po mili-
jon dolarjev na sezono. Ob
takšnih primerjavah se zdi,
da je tvoj prestop nekoliko
pod ceno?
»S finančno konstrukcijo
pogodbe sem povsem zado-
voljen. Ne vem, kje si staknil
tistih 400 tisoč dolarjev. To
so pač govorice in natolceva-
nja. Vsebina pogodbe je po-
slovna skrivnost, drži pa po-
datek, da bo Smelt Olimpija
za odškodnino dobila 150 ti-
soč dolarjev. Primerjave?
V sedanjih okoliščinah, ob
prestopu tik pred začetkom
prvenstva, sem dosegel naj-
višjo možno ceno in z njo
sem zelo zadovoljen.«
Sosedi v košarko vlagajo
velike vsote denarja in tujci
so pod posebnim drobnogle-
dom. Italijani se bolj nav-
dušujejo za okrepitve iz
NBA, toda zdaj sta v A-1 ligi
trije člani iz ekipe evrop-
skih in svetovnih prvakov:
poleg tebe se Radža in
Kukoč.
»Veliko težje je prodreti
v vrhunsko italijansko ekipo
kot pa v povprečno NBA
moštvo. Za Italijane so vsi
tujci Američani, torej je pro-
dor v njihova moštva za
evropske košarkarje velik
uspeh. V Knorru je drugi tu-
jec belopolti Kanadčan Wen-
nington, ki je že igral v NBA
in mi bo v tej sezoni merilo,
saj misli na odhod v ZDA še
nisem opustil.«
Po EP je bilo vse urejeno,
da boš v Los Angelesu za
Lakerse igral v poletnem
prvenstvu NBA. Kje se je
zalomilo?
»Nekaj dni pred odhodom
sem si premislil. Nisem se
ustrašil konkurence, pač je
bila v ozadju osebna odloči-
tev. V Sloveniji bi ostala dru-
žina, kar je zame v teh nego-
tovih razmerah prevelika
psihična obremenitev. Trd-
no sem se odločil, da bom
v NBA poskusil že čez leto
dni, saj lahko s Knorrom
prekinem pogodbo že po pr-
vi sezoni. Američani me bo-
do lahko v ligi evropskih pr-
vakov pobliže spoznali. Ve-
čino nakupov igralcev opra-
vijo kar z gledanjem posnet-
kov tekem in če bi zaigral
v finalu letošnjega EP...«
Najboljši jugoslovanski
klubi so se dogovorili za de-
litev lige, Hrvati pa napo-
vedujejo, da bodo obrnili
hrbet reprezentanci.
» Če se YUBA začne, se ne
bo nikoli končala. Najbolj re-
alna je slovenske liga in tudi
zato sem srečen, da sem od-
šel v Italijo; pri Ohmpiji bi
samo nazadoval. Tudi z re-
prezentanco na 01 v Barcelo-
ni ne bo nič. Škoda, po vodi
bo splavala enkratna prilož-
nost, da bi igrali proti ameri-
škim profesionalcem.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
POGLEDI
Prebila zvočni zid
Piše
Borut Šauta (Delo)
Mlada blejska šampiona
Iztok Čop in Denis Žvegelj
sta na veslaškem SP na Du-
naju s srebrno kolajno nada-
ljevala bliskovit vzpon, seri-
jo njunih uspehov pa bi lah-
ko primerjali s jjrebijanjem
zvočnega zidu. Ze to, da jima
je s svojim dvojcem »brez«
uspelo dvakrat zapored seči
po naslovu mladinskih sve-
tovnih prvakov, najprej
v Szegedu pred dvema leto-
ma in nato še lani na jezeru
Aiguebelette v Franciji je bil
velik podvig, za katerega sta
bila nagrajena z ognjenim
krstom na članskem SP na
Tasmaniji. Toda to, kar jima
je uspelo 24. avgusta na Du-
naju, presega meje verjet-
nega.
Veslači so si prav zato, kei
doraščajoči organizem po
trebuje kar nekaj let kalje
nja, preden je dorasel zahte
vam tega izrazito vzdržlji
vostnega športa, omislili sve
tovno prvenstvo mlajših čla
nov; seveda predvsem zato
da ob prehodu iz mladinski!
v članske vrste ne bi bile
prevelikega osipa. Blejski
maturanta (Žvegelj je pra\
na Dunaju zamudil sprejem
ne izpite za vpis na Fakultete
za strojništvo) sta se mimc
tega zakadila naravnost mec
največje ase. Dobesedne
zmlinčila sta slovita brata Pi
menov iz SZ, ki sta po svo
jem prvem zlatem odličju se
gla natanko pred 11 leti m
olimpijskih igrah v Moskvi
Blejca sta predse spustila k
dvakratnega svetovnega ir
olimpijskega prvaka, nosilce
medalje britanskega imperi
ja (to je tisto odlikovanje, k.
so ga Beatlesi najprej spreje
li, nato pa vrnili kraljici) Ste
vena Redgraveja.
Iztok Čop in Denis Žvegelj
imata tisto tako pomembno
in v našem športu tako red-
ko vrlino, da najbolje tekmu-
jeta tedaj, ko je to najbolj po-
membno. Z drugimi beseda-
mi povedano - sta vrhunska
šampiona. S tem sta čvrsta
osnova bodoči slovenski ve-
slaški reprezentanci, o kateri
je bilo pod težo dogodkov
veliko govora že na Dunaju.
Ne gre le za to, da sloven-
skim športnikom po agresiji
na Slovenijo ni več mil po-
gled na jugoslovansko zasta-
vo, temveč tudi za posledice
tega, kar je slovenskim ve-
slačem naredila odpoved hr-
vaških reprezentantov tik
pred zdajci. Tako so po celo-
letnih pripravah praznih rok
ostali Sadik Mujkič, Sašo
Mirjanič in Jani Klemenčič,
že prej pa je v procesu se-
stavljanja posadk na račun
Hrvatov odpadel tak veslač
kot je Bojan Prešeren, sku-
paj z Mujkičem nosilec olim-
pijskega brona iz Seula.
Prihodnje leto na 01 v Bar-
celoni se bodo slovenski ve-
slači še morali sprijazniti
z jugoslovansko zastavo,
a bodo prav zaradi dunajskih
dogodkov zagotovo tekmo-
vali v nacionalno »čistih« po-
sadkah. Že na naslednjem
SP pa bo skoraj zagotovo že
lahko polnopravno nastopa-
la tudi ^slovenska reprezen-
tanca, Čop in Žvegelj pa sta
garanta, da bo ime majhne
državice na sončni strani Alp
zagotovo še bodro odmevalo
po svetu.
Iiortna šola odprla vrata
linuli teden je pod okri-
IZTKO Celje z delova-
li začela pionirska
Irtna šola.
ladba poleg splošne teles-
ipriprave obsega še atleti-
igimnastiko, igre z žogo,
liko in ples, enkrat me-
jo pa tudi brezplačno
ranje na Golovcu. Za naj-
inadarjene učence 3. in 4.
ledov bo organizirana do-
na vadba atletike in roko-
b. v skupini 5. in 6. razre-
pa bo največ pozornosti
lenjeno učencem, t^i niso
'Jteni v športne klube,
feečna prijavnina je 140
za učence od 3. razreda
» 190 dinarjev. Urnik
k: 1. in 2. razred - III.
ponedeljek in sredo ob
a 17. uri, S. Šlander in
^ahovič v torek in četr-
17. uri, Hudinja v po-
%k in sredo ob 18.30,
F. Roš v torek in petek ob 16.
uri; 3. in 4. razred - Zavod
I.Uranjek v ponedeljek in
četrtek ob 17.30 (deklice) in
18.30 (dečki); 5. in 6. razred
- Srednja šola B.Kidriča
v torek in petek ob 17.30 (de-
klice) in 18.30 (dečki).
ončane
dhovske
^gradne igre
^ahovska nagradna igra
_skupaj s skrivnostnim
J^m po 140 oddajah
"fana. Na zadnje vpraša-
nje prišlo samo 9 pravil-
IJodgovorov, da seje igra
januarja 1980, nagra-
pa so naslednji:
•f^agrada: Mojca Hlupič,
^''etaMelive 4, Slovenske
2. nagrada: Vanda
'p, Kocbekova 5, Celje;
^"sgrada: Renata Kraše-
j.' Staneta Černeta 34,
>ska gora.
[.^pvnostni gost v oddaji
fj" nekdanji atletski re-
'^ntant in rekorder
^oku s palico Roman
Odkrila ga je Malč-
tp^bajter, V. prekomor-
Jf^ngade 17, Celje. Dvig
je v obratu Žične
'^ainji, v 30 dneh.
PANORAIVIA
Atletika
Prvenstvo Slovenije
Maribor: moški - 400 m: 2.
Kocuvan (KI) 48,41; 1500 m: 1.
Hrapič 4:02,99, 4. Ivšek (oba
Vel) 4:03,80; 110 m ovire: 3. Bo-
žiček 15,39; 400 m ovire: 1. Ko-
cuvan 51,60, 4. Božiček (oba
KI) 53,49; 3000 m zapreke: 3.
Ivšek (Vel) 9:28,15; daljava: 1.
Cankar (KI) 734 - rek. SI. za ml.
mlad., 6. Režek (Vel) 663; kop-
je: 3. Uplaznik 61,94; palica: 1.
Kranjc (oba KI) 470; 4 x lOO m:
2. Kladivar 43,37, 5. Velenje
45,21; 4x400 m: 2. Kladivar
3:21,26; ženske - 100 m: 5. Ma-
tul 12,74; 200 m: 1. Lenko
25,28; 400 m: 3. Lenko 58,25, 5.
Mlinar (vse KI) 59,28; 800 m: 1.
Steblovnik 2:11,77; 1500 m: 3.
Mraz 11:06,51; 10.000 m: 3. Ro-
žič 40:07,95; 100 m ovire: 5. Ste-
inacher (vse Vel) 18,04; krogla:
2. Jazbinšek 11,87; disk: 3. Se-
les 36,33; kopje: 2. Jazbinšek
(obe KI) 53,94; 4x100 m: 2.
Kladivar 50,21
Nogomet
Slovenska liga
8. kolo: Ingrad Kladivar
-	Zagorje 2:1 (1:0), strelca:
Džafič in Grobelšek; Svoboda
-	Steklar 2:2 (1:1), strelca: Zu-
pane in Neskič, Izola - Rudar
0:0. Vrstni red: Izola 14, Naklo
12, Vozila 11, Olimpija, Mari-
bor in Mura 10, I. Kladivar,
Rudar, Steklar in Koper 9, Za-
gorje, Svoboda, Ljubljana in
Potrošnik 8, Slovan 6, Primor-
je 4, Nafta, Domžale, Rudar
(T), J. Lama 3, Medvode 2.
II. slovenska liga
5. kolo: Središče - Partizan
Hmezad 2:1 (2:0), strelec: Ma-
jal; Rače - Dravinja 1:0 (1:0).
Vrstni red: Železničar 9, Koro-
tan 8, Dravinja, Turnišče 6, In-
termarketing, Ojstrica, P.
Hmezad 5, Pohorje, Veržej,
Impol, Kovinar, Partizan 4, Ra-
če, Središče 3.
MNZ Celje
3. kolo: Svoboda - CR Krško
2:3, Kovinar - Papirmčar 4:2,
Hrastnik - Era Šmartno 2:4.
Vrstni red: Era Šmartno 6, CR
Krško 4, Papirničar 3, Kovinar
2,	Hrastnik 1, Svoboda 0.
Rokomet
Jarnovičev memorial
Velenje - polfinale: Velenje
-	Zagreb 18:25 (9:13), Celje Pi-
vovarna Laško - Medveščak
18:19 (9:11); finale: Zagreb
-	Medveščak 28:27 (15:14)., za
3.	mesto: CPL - Velenje 17:15
(6:5).
Zapotnikov memorial
Zagorje: Skalna klet - Mo-
kerc 18:16 (10:6), Skalna klet
-	Zagorje 25:18 (11:8). Vrstni
red: 1. Skalna klet, 2. Zagorje,
3. Mokerc.
Streljanje
Prvenstvo Slovenije
Postojna -MK pištola dru-
lov: 1. Krim 1440... 5. Dušan
Poženel 1372 (Lavrinc 471, Sa-
jovic 461, Tržan 438), 6. Celje
1343 (Frece 464, Ravnikar 431,
Štr^har 431); posamezniki: 1.
Štuhec (Mrož, Vel) 511... 10.
Lavrinc (DP) 471, 13. Frece
(Ce) 464, 14. Sajovic 461, 18.
Tržan (oba DP) 438.
Košarka
Kvalifikacije za SKL
ženske: Metka - Jesenice
77:81 (72:72, 36:33).
Klačnikov memorial
Velenje: Elektra - Comet
81:74, Medvode - Elektra
91:71, Medvode - Comet 82:80.
Vrstni red: 1. Medvode, 2.
Elektra, 3. Comet.
Polzela 91
Polfinale: Polzela - Bistrica
93:81, Rogaška - Kokra 95:77;
finale: Rogaška - Polzela
95:85, za 3. mesto: Bistrica
- Kokra 101:86. Vrstni red: 1.
Rogaška, 2. Polzela, 3. Bistrica,
4. Kokra.
Triatlon
Pokal Slovenije
Izola - moški (1500 m plava-
nja, 40 km kolesarjenja, 10 km
teka): 1. Tomšič (Tacen)
2:07:15... 22. Tanko 2:33:35,
36. Mraz 2:40:40, 45. Škapin
2:51:30, 52. Ibraimov (vsi Ce)
22:56:00.
Kolesarstvo
Kriterij mest
Končni vrstni red-člani: 1.
Hvastja (Rog) 46... 6. Ugreno-
vič 17, 9. Lampič in Vodopivec
(vsi Merx) 14; ekipno: 1. Rog
83... 5. Merx 47; st. mladinci:
1.	Studen (Sava) 38... 8. Svi
ben (Merx) 14; ekipno: 1. Savc
117... 6. Merx 14.
Kros
Prvenstvo Celja
Zmagovalci: osnovne šole
-	ml. pionirji: Košir (Dobrna),
ml. pionirke: Fevžer, pionirji:
Lakner (oba IKE), pionirke;
Videnšek (Dob), st. pionirji;
Kolar (S. Slan), st. pionirke
Jurčak (Hud); srednje šole
-	st. pionirji: Grabar (SŠGT)
st. pionirke: Ristič, ml. mladin
ci: Štajner (oba Gim), ml. mla
dinke: Kranjc (SEŠ), st. mla
dinci: Hartman (Gim), st. mla
dinke: Djedovič (SES).
Mali nogomet
Občinske lige
Vransko - memorial Franja
Pozniča in Janeza Lapuha: 1.
Svoboda (Kisovec), 2. Lastov-
ka, 3. Vransko.
Slovenske Konjice - 3. kolo:
Nirvana - Stranice 4:2, Vitanje
-	Loče 3:1, Vandravci - Orkan
2:2, Zlakova - Tepanje 3:2,
Krokar-Blato 1:1, D. vas-Do-
brava preloženo. Vrstni red:
Blato 5, Loče, Vitanje, Van-
dravci, Krokar 4, Zlakovar,
Nirvana 3, Stranice, Dobrava
2,	Orkan 1, Dr. vas, Tepanje 0.
Celje - 20. kolo: Cakani
-	Zvezdaš 6:0, Pelikani - Tri-
glav 5:2, Umetniki - Klateži
3:4, Penal - Gracer 5:1, Ašker-
čeva - Skavti 1:2, Škorpioni
-	Črički 5:2, Marinero prost.
Vrstni red: Grafika 29, Pelikan
in Penal 27, Klateži 26, Marine-
ro 22, Aškerčeva 21, Umetniki
20, Skavti 17, Triglav 16, Caka-
ni 14, Zvezdaš in Škropioni 8,
Črički 5.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Sobota, 28. 9.
BasebalI
Celje: prijateljska tekma Ce-
lje - Skofja Loka, ob 15.00 na
Zg. Hudinji.
Judo
Celje: 1 kolo slovenske lige
z udeležbo Iva Reye, Branika
in Drave, od 17.00 na OŠ Frana
Roša.
Košarka
Slovenske Konjice: 4. me-
morial Borisa Šmida z udelež-
bo Cometa, Elektre, Maribora
in Slovana, od 9.30.
Nogomet
_ Krško: CR Krško - Era
Šmartno, Radeče: Papirničar
-	Hrastnik, Brežice: Svoboda
-	Kovinar (4. kolo MNZ Celje,
ob 16.00).
Rokomet
Velenje: ŠRK Velenje
-	SI. Gradec, Kranj: Preddvor
-	Celje Pivovarna Laško (obe
19.30, 1. kolo SRL-moški); Ve-
lenje: ŠRK Velenje - Kranj
(17.30, 1. kolo SRL-ženske).
Triatlon
Celje: dan triatlona in kole-
sarjenja, od 14.30 s štartom
pred Golovcem.
Nedelja, 29. 9.
Nogomet
Celje: Ingrad Kladivar - Po-
trošnik, Rogaška Slatina: Ste-
klar - Proletarec, Domžale:
Domžale - Rudar (10. kolo
SNL, ob 15.00); Slovenske Ko-
njice: Dravinja - Partizan
Hmezad (6. kolo II. SNL, ob
15.00).
14. stran - 26. september 1991	
Razkrite slahosti
Dravinja Je v nedeljo Izgubila v gosieb po skoraj letu tim
- Celjani med najbolj kaznovanimi moštvi
Novinci v celjskem moštvu: Šerbec, Leve, Lapajne in Tomšič (z leve).
Upanje umre zadnje
Tri ekipe s celjskega z lepimi možnostmi v slovenskih
rokometnih super ligah - Štart v soboto
Pojutrišnjem se bo začelo
slovensko rokometno prven-
stvo. V moški 12-čIanski su-
per ligi igrajo Celje Pivovar-
na Laško, Velenje, Slovenj
Gradec, Slovan, Usnjar, Aj-
dovščina, Rudar, Bakovci,
Drava, Jadran in Inles. Po
uspehu v kvalifikacijah so
Celjani upali na deveto sezo-
no v I. ZRL, slovenski prvak
in že tudi prvoligaš Rudar pa
na vrnitev v II. ZRL-zahod.
V tej konkurenci so lani poleg
Celjanov nastopali še Vele-
nje, Slovenj Gradec, Slovan,
Ajdovščina in Usnjar.
Rokomet je glede možne
uveljavitve v svetu prav goto-
vo najmočnejša slovenska igra
z žogo. Če kadru, ki bo nasto-
pal v naši ligi, dodamo še »Za-
grebčane« Puca,- Pušnika,
Banfra in Čopa ter »tujca« Vu-
go in Valenčiča, dobimo kvali-
tetno sestavo igralcev, o kateri
prej niti pomislili nismo. Mož-
nost igranja slovenskih klubov
v rokometni Evropi v sezoni
92/93 je majhna, vendar »upa-
nje umre zadnje«.
Slovenci smo edini klubski
evropski finale dosegli v roko-
metu leta 1980 s Slovanom - na
čelu s celjskima bratoma Bojo-
vič. V času neverjetnih politič-
nih zasukov nihče ne more tr-
diti, da Celje Pivovarna Laško
in ženska Belinke Olimpije
- kot največja favorita - ne bo-
sta naslednje leto sodelovala
v pokalu prvakov, kateri od
ostalih klubov pa v pokalu po-
kalnih zmagovalcev in pokalu
IHF. Sem bi lahko sodile tudi
igralke Velenja, ki so vrsto let
»samevale« v drugoligaški
konkurenci, njihove tekmice
pa bodo poleg Ljubljančank še
Kranj, Buija, Mlinotest, Ko-
čevje, Branik, Krim, Novo me-
sto in Polje.
Celjani edini favorit
Celjani so v primerjavi
s prejšnjo sezono le še okrepili
svoje vrste, s pomočjo pokro-
vitelja ustvarili skoraj idealne
razmere za delo in na kriprav-
Ijalnih tekmah dokazali, da so
močno moštvo. Sliko velikega
kluba so skalili porazi na med-
narodnih turniijih v Avstriji in
na Madžarskem. Zvezdnikov
ni, saj ni nihče nastopal za naj-
boljšo člansko jugoslovansko
vrsto, a je prisotna strahovita
konkurenca na večih igralnih
mestih: vrataiji, -leva krila,
krožni napadalci, levi in desni
zunanji napadalci. Ob podat-
ku, da je povprečna starost
ekipe nekaj več kot 21 let, se
velja zamisliti. Še več: celjska
rokometna mladost bo z drugo
ekipo nastopala še v slovenski
ligi, ki jo bomo najbrž često
zamenjevali s super SRL.
Trener Tone Tiselj je lani
»moral« osvojiti naslov v II.
ZRL in uspeti v kvaUfikacijah,
letos ga čaka podobna naloga.
»Najresnejši tekmec bo trbo-
veljski Rudar, ki se je dobro
okrepil, čeprav ga glede na se-
stavo naše ekipe ne bi smeli
imeti. Ob pomanjkljivem tru-
du na tekmah nas je v gosteh
sposobno premagati približno
pet ekip. Vsi bodo proti nam
igrali sproščeno in na robu
zmožnosti, kajti poraz jih ne bo
prizadel, zmaga pa bi jim po-
menila izreden uspeh. Čilja sta
osvojitev državnega prvenstva
in naslov pokalnega zmagoval-
ca. Ob priznanju Slovenije bi
nas že morda v naslednji sezo-
ni čakal nastop v evropskih
pokalih, kar ni zanemarljivo,«
pravi celjski strateg.
Z obema elcipama
samo Velenjčani
Rokometaši Velenja so naj-
večji uspeh dosegli prav lam
s 3. mestom v II. ZRL-zahod.
Ekipo še vedno vodi eden vo-
dilnih strokovnjakov v Slove-
niji Mirko Požun, uprava pa
njegovega ustvaijanja ne
spremlja več. Šoštanj je med
ljudmi še vedno bolj priljublje-
no ime kot Velenje in je vzgojil
nekaj vrhunskih igralcev, a jih
ni znal najbolj izkoristiti, ali pa
je bil nemočen pred ponudba-
mi drugih klubov. Letos so
ekipo zapustili Šerbec (CPL),
B. Požun, Vrečar, Ramšak in
Terglav, ki so prenehali z igra-
njem, novinci pa so trije Celja-
ni: Matovič,'Cvetko in Šeško.
Trener Požun napoveduje uvr-
stitev v sredino lestvice, kdor
pa pobliže pozna njega, Vajdla,
Vogleija, Plaskana in druge,
pa pričakuje boj za mesta tik
pod vrhom.
Ženska ekipa Velenja je bila
na višku v začetku osemdese-
tih, od tedaj pa so v Sloveniji
zaostajale samo za prvoligaško
ekipo Belinke Olimpije. Ljub-
ljančanke naj bi bile, tako kot
Čeljani, še vedno razred zase,
njihove prve spremljevalke pa
znova Velenjčanke, ki pa bodo
pod pritiskom Mlinotesta in
Kranja. Po enoletnem premo-
ru je z igranjem spet začela Go-
ličeva, ob njej pa so nosilke
igre še Odeijeva, Misavljeviče-
va, Hudejeva in Zidarjeva. Po-
dobno kot moško ekipo iz
Rdeče dvorane jih tare po-
manjkanje finančnih sredstev,
tako da vrst niso okrepile.
Morda jih bo zapustila Zidarje-
va, ki se dogovarja za prestop
k zagrebški Sparti.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
V včerajšnjem 9. kolu slovenske nogometne
lige je Ingrad Kladivar v Naklem nastopil
brez kar treh kaznovanih igralcev: kapetana
Bojana Bevca, Damjana Romiha in Mitje Pir-
ca, v lanskem prvenstvu pa so Celjani dobili
najmanj rumenih kartonov in nobenega rde-
čega.
Pretirana nervoza je v veliki meri posledica
hude konkurence za prvo ekipo, čeprav je tre-
ner Prašnikar že izoblikoval standardno začet-
no enajsterico. Toda pri vseh nogometaših je
vzbudil zagrizen boj za mesto v ekipi, ob preti-
rani borbenosti pa se med tekmo marsikdo
spozabi in naredi prekršek, ki je po novih
(evropskih) kriterijih kaznovan s kartonom.
Prašnikar delno opravičilo za povečano nedis-
ciplino vidi tudi v mladostni naivnosti celjskih
nogometašev, ki pod bremenom odgovornosti
vehko bolje igrajo v gosteh in so se s tekmo
manj že prebili v prvo tretjino prvenstvene
lestvice.
Celjani so z dosedarxjim učinkom popolnoma
zadovoljni, temna lisa je edinole katastrofa na
gostovanju pri vodilni Izoh. Podobna ugotovi-
tev velja tudi za Steklar, ki je v tekmah z Olim-
pijo ter v gosteh z Jadranom in Svobodo prese-
gel pričakovanja, a tudi razočaral v derbiju
z Ingradom Kladivarjem. Branilec naslova Ru-
darje v finišu lanskega prvenstva zašel v krizo,
ki se je nadaljevala med pripravami in v prvih
kolih. Trener Kostanjšek je celo ponudil od-
stop, toda z njim ravno ob pravem času poskr-
bel za dodatno motivacijo in po nekoliko med-
lem štartu še ni nič zamujenega, saj ip
stvo dolgo.	^^^
V drugoligaški konkurenci sta v nedeli
5. kolu obe moštvi s Celjskega v gostehd^
li poraz, kar je pravzaprav polom, s^ sta
pri najslabših ekipah hge. Bolj bolet j''
uspeh Dravinje, ki je v Račah po vet ^
mesecih doživela prvenstveni poraz. Zad^
uspeh in neprepričljive igre v Slovenski
njicah so krepko omajale kandidaturo za
razkrile slabosti Dravinje, ki doslej žej
pravega rezultata in je v preteklosti izmj
domala vse pomembne tekme.
Povsem solidno igra Partizan Hmezad t
lani v SNL v zadnjih desetih tekmah osv™
točko in bil na robu propada. Toda Žalč^
v premoru nekako strnili vrste in se
a je tudi razlika med obema slovenskima]
ma strahovita.
ŽELJKOZU
Dosedanje prvenstvene tekme
kolom
Ingrad Kladivar - Beltinka
(vOČL)	2 1 J.
vCelju	lio
Steklar - Zagorje	" I
(vOČL)	1454.^
v Rogaški Slatini	4 2 p
Domžale - Rudar	ll
(v SNL)	12 7 2 3 „
v Domžalah	641,''
S karatejem v Evropo
v Celje se je vrnil eden najbolj uglednih evropskih
strokovnjakov - dr. Rudi Jakhel
Celje je bilo ob koncu 60. let
eno najpomembnejših sloven-
skih žarišč nove borilne veš-
čine - karateja. V prvo obdob-
je segajo tudi največji tekmo-
valni uspehi in so tesno pove-
zani z dr. Rudijem Jakhlom,
ki je leta 1971 v ekipnem delu
EP v Parizu osvojil bronasto
kolajno. Dr. Jakhel se je zd^
po daljši odsotnosti vrnil
v Slovenijo in se vključil
v delo novoustanovljenega
kluba za moderni športni ka-
rate Celeia.
Dr. Rudi Jakhel je nosilec
najvišje mojstrske stopnje
v Sloveniji (6. dan), po končani
tekmovalni poti pa seje posve-
til raziskovalno-razvojnemu
delu in oblikoval novo metodi-
ko za trening karateja. Zavze-
mal se je za posodobitev os-
novnih prvin karateja in izloči-
tev tradicionalnih orientalskih
prvin, ki so težko združljive
v evropskim pojmovanjem
športa.
Na Inštitutu za telesno vzgo-
jo Tehniške univerze v Aache-
nu je bil med leti 1971-1974
predavatelj karateja in sočasno
razvijal projekt Racionalizacije
v karateju. Celje je bilo tedaj
največ prav po njegovi zaslugi
mednarodni strokovni center
in botrovalo k ustanovitvi šte-
vilnih klubov. Vrhunec Jah-
klovega dela pa je knjiga Mo-
derni športni karate (izdala jo
je Univerzitetna športna zveza
Nemčije in bo prihodnje leto
izšla tudi v slovenskem prevo-
du), ki pomeni prvo sistema-
tično preseganje metodičnih
pomankljivosti tradicionalnih
stilov karateja. Z neposredno
usmeritvijo v športno borbo je
karate postavil v okvire kinezi-
ologije, njegove nove smernice
pa uporabljajo v sedmih
evropskih državah, ki so člani-
ce Mednarodne zveze za mo-
derni športni karate.
V Celje se torej vračal
kovnjak najvišjega evrop^
in tudi svetovnega kova
noč je seveda nemogoče pi
kovati ponovitev rezuM
zlatega obdobja celjskega
rateja, toda eden bližnjih«
novega kluba Celeia je m
vitev sodobnega
- z vsebinsko močno pi«
no gibalno in intelekti«
ŽELJKOZIl
Dr. Rudi Jakhel -
mojstrski pas v Sloveniji
RK Celje Pivovarna Lašico
Klub je bil ustanovljen leta 1946. Največji uspehi: 8 sezon v I.
ZRL, finalisti jugoslovanskega pokala 76, 78 in 80, mladinski
prvaki Jugoslavije 77, 79, 80 in 82.
Predsednik kluba: Tone Turnšek. Predsednik 10: Andrej
Šušteršič. Trener: Tone Tislej. Pomočnik: Herman Virt. Teh-
nični vodja: Rado Petru. Ekipa: Aleš Anžič (23 let, 187 cm),
Benjamin Lapajne (18, 197), Boštjan Strašek (21, 185), Robi
Šafarič (21, 184) Rajko Begovič (18, 192), Silvijo Ivandija (27,
190), Aleš Franc (22, 191), Tomaž Jeršič (23, 188), Tomaž Čater
(22 194), Roman Pungartnik (20, 193), Tomaž Ocvirk (18, 180),
Aleš Leve (24, 189), Uroš Šerbec (23, 187), Tomaž Tomšič (19,
190), Željko Vešligaj (20, 187), Peter Novak (20, 182).
ŠRK Velenje
Klub je bil ustanovljen leta 1958. Največji uspehi: 3. mesto
v II. ZRL v sezoni 90/91, finahst slovenskega pokala 89.
Predsednik kluba: Milan Tepej. Predsednik lO: Franc Pla-
skan. Trener: Mirko Požun. Ekipa: Ivan Vajdl (34, 186), Jože
Stropnik (23, 181), Robi Čater (24, 180), Sandi Krejan (23, 187),
Iztok Rozman (19, 188), Borut Plaskan (25, 180), Aleš German
(17, 182), Bojan Vogler (29, 173), Marko Cvetko (21, 180), Marko
Ojsteršek (22, 183), Miran Šeško (24, 191), Trivko Matovič (20,
187), Sašo Ovniček (21, 178).
ŽRK Velenje
Klub je bil ustanovljen leta 1969. Največji uspehi: od sezone
79/80 v II. ZRL, polfinahstinje jugoslovanskega pokala 82, mla-
dinska ekipa na prvenstvu Jugoslavije 3. mesto 87, pionirske
prvakinje Jugoslavije 89.
Predsednik kluba: Vinko Zupančič. Trener: Branko Dobnik.
Tehnični vodja: Borut Slomšek. Ekipa: Slavica Golič (31, 166),
Anita Hrast (17, 174). Tanja Oder (17, 163), Urška Katič (17, 160),
Saša Fale (17, 168), Biljana Lakič (20, 174), Nisveta Ikič (18, 169),
Zorica Dehč (20, 168), Selima Misavljevič (22,181), Urša Hudarin
(17, 183), Arnesa Draganovič (17, 168), Barbara Hudej (16, 178),
Jasmina Memič (18, 178), Milena Topič (19, 166), Jasna Tamše
(16, 163), Sonja Zidar (21, 170).
Pokal MOS Alešu Pevcu
Na hipodromu v Škofji
vasi je bil tradicionalni ja-
halni turnir v preskakova-
nju zaprek za pokal Slove-
nije (parkur IIO) in pokal
mednarodnega obrtnega
sejma Celje 91 (parkur
L 120).
V osrednji disciplini je na-
stopilo 15 tekmovalcev, na-
logo pa je brez kazenskih
točk opravil samo Aleš Pe-
vec (Gotovlje) in osvojil po-
kal MOS. Za njim so se zvr-
stili Forjan (Lj) ter Monika in
Gorazd Kušar (oba Krum-
perk).
Na peti tekmi za pokal Slo-
venije - izmed osmih - je bi-
lo na štartu 39 jahačev, kar
13 pa se jih je brez kazenskih
točk uvrstilo v baraž z višino
zaprek 120 cm. Zmagal je
G. Kušar pred Šušteršičevo
(oba Krumperk), Keršičevo
(Lj), Šeškom (Ce) in Jančiče-
vo (Got). Z mladimi konji je
na višini zaprek 100 cm na-
stopilo 44 tekmovalcev. Naj-
boljši je bil Miljavec (N. Gor),
2. Finžgar (Lj), 3. Kozulič
(Kras), 4. Kačeva (Got) ... 8.
Kučer (Ce), 11. Videtičeva
(Got). Nastop je brez kazen-
skih točk opravilo 12 jaha-
čev, zato je o vrstnem redu
odločal dosežen čas.
Prireditev je bila dobro
obiskana, vse tri parkurje je
postavil domačin Andrej
Kučer, med tekmo pa si je
zlomila nogo kobila Virdži-
nija, ki jo je jahala Klaudija
Videtič (Gotovlje). Za kobilo
ni bilo pomoči in je končala
pod nožem v Ljubljani. Zad-
nja tekma za pokal Slovenije
bo 13. oktobra v Strmcu.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
V nedeljo na pentatlon
V nedeljo pripravljata RTC
Golte in podjetje Epsi pen-
tatlon.
Gre za športno prireditev,
kjer se bodo tekmovalci pome-
rili v petih disciplinah: kole-
sarjenju, spustu s kajakom
v gorskem kolesarjenju, gor-
skem teku in jadralnem padal-
stvu. Tekmovanje bo v Zgornji
Savinjski dolini, s štartom
v Logarski dolini in ciljem
v Žekovcu.
Udeleženci bodo morali naj-
prej prekolesariti 23 kilome-
trov, od Doma planincev v Lo-
barski dolini do Strug, tam se
bodo s kanujem spustili po Sa-
vinji do Ljubnega. V Ljubnem
bodo sedh na gorsko kolo in se
podali do Ročnika. ^
enajst kilometrov dolgo?
pri čemer bodo morali p
gati okoli šeststo metrov'
ske razlike, iz Ročnika
tekli doBoskovca, pnt«J»
magali okoli tristo metr^
šinske razlike, in se na p
spustili še iz Boskovca. n»
teh, z jadralnim pada"^
Žekovca.
Na pentatlon se lahK"^
vijo posamezniki a*'
z dvema do pet tekmo^
Prijaviti se bo mogoče.^
deljo dve uri pred P""'j
tekmovanja, in sicer Pj^
mom planincev v Log^
lini. Štart bo ob deseti" ^
^imaciJe
26. september 1991 - stran 15
naš dan
panes je naš dan, dan Ra-
.Celje, dan Novega ted-
in dan celotnega ko-
r^iva hiše NT & RC. Da-
gs (ob 11. uri) namreč
javnostno odpiramo pre-
bavljene in obnovljene de-
iovne prostore.
jCo bo predsednik celj-
.|^gga izvršnega sveta Mir-
L Krajnc danes simbolič-
prerazal vrvico pred
shodom v po požaru ob-
gvljene prostore Radia,
1,0 namenu, predal tri pov-
prenovljene in z novo
tehniko opremljene radij-
jj^e studie, pa nov računal-
jjjjlci center, ki se ga pose-
j^ej veselimo novinarji No-
rega tednika in tudi obnov-
ljene delovne prostore.
v katerih je delovni in bi-
valni standard zaposlenih
tak, da naravnost sili
k ustvarjalnemu in še bolj-
šemu delu. A to še ni vse.
Čak^O nas še nove naloge,
ki jih v hiši imenujemo po-
pularno - Druga faza sana-
cije. To pa bo širitev raču-
nalniškega centra in zlasti
ter v prvi vrsti - boljšanje
slišnosti Radia Celje.
Mnogo nesreč nas je te-
plo zadnje leto - požar, ki
mu je sledila poplava, pa
delo v zasilnih prostorih.
So ljudje v hiši, ki so se
selili po hiši tudi pet in več-
krat. Za konec nam jo je
zagodla še strela. Ko danes
slavimo svoj dan, si prav
naglas vsi želimo, da bi
čimprej pozabili na delo-
višče, kakršna je bila naša
hiša zadnje leto in da bi
prepogoste nesreče zdaj
vendarle zamenjala - sreča.
Pohvala ministra Kacina
y Izrednih razmerah so majhne radijske postaje velike
»Mislim, da bi bili na opravljeno
delo v vojnih razmerah letos poleti
lahko bolj ponosni,« je izrekel mini-
ster Jelko Kacin, ko se je minuli pe-
tek na Otočcu srečal z glavnimi in
odgovornimi uredniki lokalnih in re-
gionalnih radijskih postaj v Slove-
niji.
Pri tem ni odveč pripomniti, da je
s to pohvalo omilil nekatere močnejše
očitke na račun radijskega poročanja,
ki je dajalo v bitki za Slovenijo nepo-
trebne informacije tudi nasprotni stra-
ni, radijski poročevalci pa so na te očit-
ke tudi izrazito negativno reagirali, češ
da jim ministrstvo za informiranje za-
poveduje cenzuro. Oboji so stvar sedaj
že nekajkrat prespali, zato je bil pogo-
vor na Otočcu mnogo bolj prijateljski
in iskren.
Za novinarje je včasih zelo koristno,
če dobijo nekaj zanimivih informacij
tudi izza kulisja diplomacije. Le-te do-
polnjujejo videnje dogodkov s poseb-
nih zornih kotov in dojemanje proble-
ma v dodatnih razsežnostih. Jelko Ka-
cin je bil to pot radodaren, medtem ko
za predstavnike RA-lokalno-regional-
ne radiofonije ne morem trditi, da so
možnosti dialoga s Kacinom znali iz-
koristiti za kaj več, kot premlevanje,
kdo je bil v vojnih razmerah bolj požr-
tvovalen, hiter, iznajdljiv ipd. Nič ni
bilo govora o statusu lokalne radiofo-
nije na Slovenskem, še posebno v od-
nosih do vehkega brata - Radia Slove-
nija (pri čemer ne cikam na slabšalni
zven besede »brat!«).
Slišali smo, da bo huda za nove frek-
vence, da bo država Slovenija radij ce
»rihtala« vsaj z dvema zakonom;
- o medijih in o zvezah, pa še z zako
nom o RTV, za katerega je ministe
Kacin rekel, da je osebno zanj odveč
Radijska postaja, ki bo emitirala samo
»plevel«, pač ne bo mogla resno kandi
dirati pri podeljevanju pomembnejše-
ga statusa in ustreznih frekvenc na ra-
diodifuznem nebu Slovenije. Pred-
vsem pa se bo treba skalkulirati na
ceni ure na frekvenci, ki jo bo odobrila
kot splošno dobrino država. Ta pa tudi
ne bo dovolila divje privatizacije.
Radijske postaje, ki bodo v svoj pro
gram znale vgraditi čim več lastnega
znanja in pameti, naj bi se prihodnosti
ne bale; pri tem pa bo treba balansirati
pri razmerjih med govornim, glasbe-
nim in tržnim programom.
MITJA UMNIK
^kratki
tjsejemsko (trenutno) zatišje
J yelja za Francka Pungerči-
4 ki je v ponedeljek krepko
m-ibal rokave in pričel čistiti
fgje omare, mizo in vse osta-
j. Vzrok za očiščevalno akcijo
t selitev dve nadstropji niže,
p bo imel v prihodnje svoj
služben J domek.
Sovi tednik in Radio Celje
prejela posebno priznanje
finskega društva Celje za
^ročanje in pomoč pri obnovi
^nschaufovega doma na Okre-
fu. Mitja Umnik in Tone
inbl sta se po priznanje na
jiirešelj povzpela, obenem pa
^ju podučili, da novopostav-
Una koča stoji sedemnajst
mrov višje kot stara. Tudi
ktja Umnik. ki se je oglasil
i program iz Okrešlja,je bil ob
pm presenečen.
Poslušalci znajo biti včasih
ijdineprijetni. Tako seje v po-
•fdeije/c ena izmed nagrajenk
kjemskega vrtiljaka hudova-
kerje dobila uhane zlatar-
^'aKragolnik, ker je trdila, da
m po radiu obljubljali uhane
Thtarne Celje. K sreči je takš-
li/i poslušalk malo; običajno
Eveč tistih, ki ob tem, ko prej-
elo kakšno nagrado, navdu-
«10 zavriskajo kar v mi-
aofon.
Zopet imamo radijskega pi-
!ta. Njemu pripišite tehnične
-fžave, ki smo jih med sejmom
- in tam imeli pri sejemskih
'^dajah, ko so se prekinjale
zveze. Pirat mora biti do-
"a blizu naše radijske hiše in
n}u na sledi. Tehniki, še
iosebej Mitja Tatarevič, ki ga
opirat v minulih tednih naj-
krat razjezil mu obljubljajo
maščevanje.
^fitja Tatarevič se je na sej-
'zkazal tudi kot logoped.
fosmo montirali izjavo sejem-
''^ga obiskovalca iz Gorize, ki
Medjai, je Mitja v nekaj se-
•Jf^dah odpravil odvečne sa-
-^ilasnike, kar gotovo tudi
^Sopedu tako hitro ne bi
•speio.
radia. 19. september,
v sejemski norišnici, pro-
delovno. Radijki Mateja
itaša pa sta ukradli toliko
da sta 37. rojstni dan ra-
zalili s kozarčkom šam-
Jjca. v hali D. kjer je imel
J3sno svoj postanek tudi šef
"Jske tehnike Bojan Pišek.
A
^Prav fotoreporterji običaj-
^ iJso zgovorni, seje v Špita-
skupni večerji s poslu-
^ Sejemskega vrtiljaka, iz-
Edi Masnec. Najbrž se jD h ^	^ sgenci-
 ober dan oziroma Bog daj,
'a/fe/^ prekrsti/ propagandist
i^ašo Matelič seje izkazal za
^tstnega pilota. Kakšen glas-
iJ dobitek Sejemskega vrti-
tk I Je zamešal občasno radij-
iif^^^at. tehnik Sašo pa je po-
ksi' ^^ je škratu stopil na
toj Vse ostalo se je vrtelo
sjj^a pravem vrtiljaku, še zla-
^^^ je na prvem sedežu
\	Pungerčič. Ni
^Saf^ i^speio dognati, ah je
otj.- /^ izkušnje podedoval iz
"sfva.
Gasilska fotografija za v spominski album. Gospod z brki je Zvone Sotošek, ki nas je
v nedeljo gostil v Spitalu, prvi v drugi vrsti, z leve proti desni, pa je Franček Pungerčič,
ki je »zagrešil« Sejemski vrtiljak.
Dober tek v Špitalu
v nedeljo zvečer so se na-
šemu povabilu in povabilu
Zvoneta Sotoška, lastnika
gostišča Špital v Celju, od-
zvali tisti poslušalci, ki so
v Sejemskem vrtiljaku za
nagrado prejeli večerjo za
dve osebi. Trije so bili od-
sotni, pet nagrajencev v pa-
ru pa je prišlo v Špital, kjer
smo se z njimi seznanili tu-
di ustvarjalci Sejemskega
vrtiljaka.
Najprej smo se nekoliko
zvedavo ogledovali, saj smo
se prvič videli, slišimo se se-
veda večkrat, ko pa smo za-
četno zadrego premagali, je
vzdušje potalo prijetno, k če-
mur je pripomogel tudi foto-
repprter Edi Masnec, ki je
v Špital prišel prišel sicer
zadnji, toda bil hkrati prvi, ki
je »zaukazal« nazdraviti z od-
ličnim vinom, ki ga imajo
v Špitalu.
Ob dobri kapljici so se raz-
vezah jeziki, utihnili smo le,
ko smo se mastili z dobrota-
mi iz kuhinje gostišča Špital.
Najmlajša med nami je bila
tretješolka Špela Bogataj, ki
je v Špital prišla z mamico in
bratom, nasmejali pa smo se
tudi mlademu paru, ki jima
je večerjo podarila teta. Teta
je namreč, kot sta povedala,
na dieti, zato bi bila skušnja-
va v Spitalu prevelika in se
je večerji odrekla v korist ne-
čakinji in njenemu fantu.
Tudi brez govorov ni šlo.
Najprej je navzoče nagovoril
avtor oddaje Sejemski vti-
Ijak Franček Pungerčič, na-
to pa še lastnik Špitala Zvo-
ne Sotošek, ki pa se je raje
kot z govoričenjem izkazal
z okusno večerjo. Mateja in
Nataša, ki sva Sejemski vrti-
ljak vodili, nagovora sicer ni-
sva naredili, sva se pa udej-
stvovali v pogovoru z nagra-
jenimi poslušalci.
Ko smo se v zgodnjih noč-
nih urah poslavljali, smo si
obljubili, da se še kdaj vidi-
mo, zagotovo pa slišimo, ob
večerji pa se je tipajoče med
nas prikradla ideja o tem, da
bi kdaj pripravili kakšno ra-
dijsko srečanje vas, poslušal-
cev, in nas, ki ustvarjamo ra-
dijski program. Ideja se je
porodila, sedaj mora še zore-
ti, dozoreti in potem ugledati
luč sveta. Do takrat pa - se
slišimo!
NATAŠA GERKES
Foto: EDI MASNEC
kemoteks koper
Izdelki KEMOTEKSA
vam skrajšajo čas pri
vsakodnevnih opravilih.
KEMOTEKS - evropska
kakovost in oblika!
čistila
avtokozmetika
lepilo za tapete
apretura za zavese
dišeči naftalin
sredstva za nego usnja
in še mnogo ostalih vrhunskih izdelkov
KEMOTEKS - ZA DALJŠI POČITEK!
Informacije:
Zastopstvo za Kemoteks: (063) 711-113
Hišice v Store, Šentjur in Začret
Tudi letos smo se v naši časopisno-
radijski hiši odločili pripraviti vab-
ljive nagrade za naše bralce in poslu-
šalce, ki so izpolnili sejemski kupon,
objavljen v Novem tedniku.
Za glavne dobitke smo namenili tri
hišice Glina iz Nazarij, ki so nam v se-
jemskih dneh služile za studijske in
radijske prostore in v katerih smo se
dobro počutili. Po žrebanju, ki je bilo
v nedeljo, so hiške dobile nove lastni-
ke, sicer pa smo izžrebali še nekaj na-
grajencev, ker je bilo število nagrad
kar precejšnje.
Žrebanje si je ogledalo precej obi-
skovalcev sejma, nekateri med njimi
so z dvigom rok potrdili, da tudi sami
pričakujejo kakšno nagrado, sicer pa
se je po žrebanju izkazalo, da je od
nedeljskih obiskovalcev prejela nagra-
do le Jasmina Drobne iz Šentjurja, ki
je prejela ozimnico. Vsi ostali izžre-
banci so verjetno žrebanje spremljali
preko radijskih sprejemnikov, da pa
ne bi bilo negotovosti in ugibanj, naj
še enkrat zapišemo imena nagrajencev
jesenskega žrebanja: pakete barv Co-
lorja iz Medvod so prejeli Drago Pa-
umgartner iz Delavske 16 iz Celja, Edi
Delakroda iz Arje vasi 8 iz Petrovč ter
Vida Lubej iz Ulice savinjske čete 2 iz
Žalca.
Ozimnico Sindi prejmejo Amalija
Arbajter iz V. prekomorske brigade 17
in Franci Šumej iz Jamove 19. oba iz
Celja, ter Jasmina Drobne iz Šentjur-
ja, Na tičnico 3.
Izžrebali smo tudi dobitnika video-
rekorderja, katerega lastnik je postal
Peter Žurej iz Homca 3 a iz Strmca,
glasbeni stolp je prejela Marjana Šmit
iz Braslovč 16, barvni televizor Gore-
nje pa Martina Vrhovšek iz Šentjanža
17 a nad Štorami.
Glavne nagrade, torej hišice Glina
iz Nazarij, so prejeli: Janez Gradišnik
iz Javornika 26 iz Štor, Zofija Karmu-
zelj iz Začreta 52 ter Franc Šumer iz
Proseniškega 20. Vsem nagrajencem
čestitamo, tistim pa, ki tokrat niste
imeli sreče, obljubljamo, da bomo po-
dobne nagradne igre še pripravili.
16. stran - 26. september 1991	
Slon med porcelanom
slovenske politike
»Potrebujemo profesionalno, depolitizirano policijo z jasnim ilelolirogom,'< pravi Igor Bavčar
Ime Igorja Bavčarja je tesno povezano
s slovenskim nacionalnim, družbenim in
političnim preporodom, ki je zlasti v mi-
nulem desetletju doživljal mnoge porod-
ne krče, da bi se končno ločil od realsoci-
alistične popkovnice.
Spomnimo se samo slovenske pomladi
v letu 1988, ko so bile oči vsega Slovenstva
uprte v ljubljanski proces sojenja četverici
pred vojaškim sodiščem. Z ustanovitvijo
Odbora za varstvo človekovih pravic, kate-
rega pobudnik in predsednik jer postal
Igor Bavčar, se je monolitna Zveza komu-
nistov Slovenije začela spreminjati in pre-
navljati pod udarci takrat še neformalne
opozicije. Vprašanje je, kako dolgo bi še,
brez delovanja Bavčarjevega odbora, Slo-
venci živeli z enotno Zvezo komunistov Ju-
goslavije, priklanjajočo se demokratične-
mu centralizmu in nestrankarskemu plura-
lizmu.
Najširša slovenska javnost seje z Igorjem
Bavčarjem srečala prav spomladi leta 1988
in ga občudovala kot neizprosnega borca za
človeKove pravice in s tem za demokracijo.
Za mnoge je bil Bavčar nova politična
osebnost, ki je stopila na sceno z močnim
notranjim nabojem, ki je vlival upanje in
samozavest narodu. Zato tudi ni bilo nobe-
no presenečenje, ko se je ime Igorja Bav-
čarja pojavilo na spisku kandidatov za naj-
odgovornejše politične funkcije na lanskih,
prvih slovenskih demokratičnih volitvah.
Zdaj je to človek, ki v slovenski vladi in
slovenski strankarski politiki sokroji na-
daljnjo usodo Slovencev in Slovenije, zaen-
krat še od nikogar uradno priznane evrop-
ske državice. Kot prvi mož v ministrstvu za
notranje zadeve pa si Igor Bavčar prizadeva
za čim večjo varnost mlade samostojne in
neodvisne države in njenega imetja ter za
varnost posameznika. V okviru omenjenih
dejstev je potekal tudi naš pogovor z mini-
strom Bavčarjem.
Mnogi vas poznajo predvsem kot pred-
sednika Odbora za varstvo človekovih
pravic in zdaj kot slovenskega ministra za
notranje zadeve. Tako izgleda, kot da je
bil vaš politični vzpon nenavadno hiter in
strm. Manj je znana vaša politična dejav-
nost v času pred Odborom, od takrat da-
lje, ko ste po končani kadetski šoli kmalu
zapustili miličniške vrste.
Res je. Gre za obdobje mojih študentskih
let in sodelovanja v slovenski mladinski
politiki. Policijo sem zapustil po devetih
mesecih, zato ker sem hotel študirat, to pa
mi v pliciji niso omogočili. Na fakulteti sem
takoj začel sodelovati s študentskim časo-
pisom Tribuna in to je bil pravzaprav moj
vstop v slovenski politični prostor. Tribuna
je takrat večji del prostora posvečala prav
političnim in ekonomskim vprašanjem.
Prišel sem v vodstvo študentske organiza-
cije in potem še republiške konference ta-
kratne Zveze socialistične mladine Slove-
nije. Aktivno sem leta 1982 sodeloval na
mladinskem novomeškem kongresu, ki ga
jaz štejem za eno od prelomnic v mladinski
politiki, skupaj s kasnejšim krškim kongre-
som, ki je še bolj jasno izoblikoval temelje
sedanje liberalno demokratske politike ozi-
roma stranke. Od tu pa do Odbora ni bilo
več daleč, še pred tem pa je bil zame še zelo
zanimiv čas zbora za ustavo, ki je bil v bi-
stvu prva iniciativa, da bi povezali med
seboj sicer zelo različne politične grupacije
v prizadevanjih za novo slovensko Ustavo.
Rekel bi, da pri meni ne gre za posebno
hiter politični vzpon, ampak za kar precejš-
njo zložnost, skratka, zadnjih dvanajst let
sem prisoten na tej poltični sceni, res pa je,
da so bila zadnja tri leta kar precej strma.
V teh treh letih so se zgostila desetletja,
vrsta novih imen je prišla v slovensko poli-
tiko in povsem normalno je, da sem med
njimi tudi jaz.
Smo v času spreminjanja slovenske za-
konodaje. Nova policijska zakonodaja gre
v smeri oženja ^enih pooblastil in v sme-
ri širjenja pravic državljanov. Kako si, na
takšnih osnovah, predstavljate učinkovi-
to policijsko delo, in ali se ne bojite, da bi
se s tem raziskanost kaznivih dejanj, ki je
pri nas menda boljša kot v Evropi, zmanj-
šala?
Sedanja statistika na tem področju po
moje ne odraža realnega stanja. Tu so zajeta
vsa kazniva dejanja, od tistih, ki jih je naj-
več in ki jih je najlažje odkriti do težkih
kaznivih dejanj. Neke kvalitativne analize
policija do zdaj ni prikazovala. Glede na
število kaznivih dejanj, ki jih mi niti ne
odkrijemo da so storjena, pa imam obču-
tek, da smo kar na evropski ravni. Pričaku-
jemo, da se bodo pojavljale nove oblike
kaznivih dejanj, s katerimi nimamo veliko
izkušenj. Približevanje Evropi nam prinaša
tudi evropsko kriminaliteto, ki je veliko
hujša od te, ki smo je bili vajeni. Slovenija
pa je na nek način na križišču mnogih kri-
minalnih poti, od prenosa mamil do tiho-
tapljenja dragih avtomobilov in orožja. Se-
danje razmere v Jugoslaviji pa so takšne, ki
onemogočajo sodelovanje s policijami dru-
gih republik, vemo pa, da bomo varnostno
vedno nekako odvisni od tega prostora.
Kar zadeva pooblastila pa mislim, da je
večji družbeni nadzor nad pohcijo proces,
na katerega se bo morala policija privaditi.
Gre tudi za nove organizacijske prijeme,
s katerimi povečujemo učinkovitost.
Predvsem povezujemo kriminalistično
službo na terenu z uniformirano policijo,
ustanavljamo lokalne kriminalistične enote
po sodobnem evropskem vzorcu. To pome-
ni, da na posameznih postajah milice ne
bodo samo uniformirani poUcisti ampak
tudi kriminalisti.
Vroča tema parlamentarnih razprav so
tudi tajne službe, njih število in delovanje
ter nadzuor nad iyipii. Menite, da boste iz
bivše službe državne varnosti naredili
takšno službo, kakršno je obljubljal De-
mos? Se bomo s temi spremembami pribi-
žali evropski, z zgodovino in politiko neo-
bremenjeni policiji?
Mi smo tovrstno zakonodajo izoblikovali
po vzorcu švedske in helsinške zakonodaje,
ki je že leta 1972 vnesla standarde varova-
nja človekovih pravic. Prepričan sem, da
smo na tem področju daleč pred nekateri-
mi sosednjimi državami, denimo pred Av-
strijo. V Sloveniji trenutno obstajata dve
tajni službi, seveda pa bo tudi zunanje mi-
nistrstvo moralo opravljati nekatere obveš-
čevalne dejavnosti, tako kot v vseh zuna-
njih ministrstvih. Nadzor nad temi služba-
mi ni dober, če je samo parlamentaren. Po-
membno je predvsem sodelovanje, koordi-
nacija med temi službami in tu se približu-
jemo ideji našega komiteja za nacionalno
varnost, ki bo držal roko nad politiko in
nad vsemi temi službami.
V času sojenja četverici so bili v Službi
državne varnosti zelo aktivni nekateri de-
lavci, naprimer Hrastar, Frumen, Isajlo-
vič in še mnogi. Ti naj bi celo sestavili
kazensko ovadbo zoper Janeza Janšo in ga
aretirali. Kakšen je danes vaš odnos do
teh ljudi glede na to, da so bili v času
sojenja to vaši nasprotnik?
Ker skupščinska komisija, ki preučuje ta
proces, še ni končala svojega dela, niso mo-
goči kakršni koli zaključki glede odgovor-
nosti teh ljudi. Zato tudi ni nobenega razlo-
ga, da bi imel drugačen odnos do njih.
Sploh pa poskušam delati v ministrstvu na
moč profesionalno, zato kakšna osebna ra-
ven ne pride v poštev. Sicer pa s temi ljud-
mi nimam nobenega neposrednega stika,
to službo vodi doktor Miha Brejc. Naj še
dodam, da je v času, odkar sem jaz mi;
ster, iz ministrstva in še posebej iz slua
državne varnosti odšlo več kot dvesto Ije
V zadnjem času večkrat poudarjate p
trebo po profesionalizaciji policije. Kajj
pod tem konkretno predstavljate?
Govorim o profesionalni policiji, kU^^
politizirana, njen delokrog pa natančno *
loča zakonodaja. Danes temu, žal,
Poleg osamosvojitvenih zakonov, kijj
jih sprejeli pred 26. junijem in ki dolw
naše pristojnosti, potrebujemo še celo^"^
zakonodaje, predvsem tiste s področjajl
ne in nacionalne varnosti. Za to zakono^
pa potrebujemo novo ustavo. PotrebUF
tudi novo zakonodajo, ki govori o
redu in miru, zakonodajo o orožju
Predvsem pa zakonodajo s področja I"-
darskega kriminala. Tuje naša policija ^^
kokrat prepuščena voluntarizmu in
povsem samovoljnim interpretacijam ;
kaj je in kaj ni kaznivo. V razmera^^^
zakonodaja ni urejena, policija ne
profesionalna. Drugi vidik profesiona
cije je razmejitev pristojnosti med P"
in drugimi izvršilnimi organi. ,
s svojimi metodami in sredstvi ne nio j
ne sme poseg;ati tam, kjer gre za pri^toJ^
posameznih inšpekcijskih služb in ,(
organov izvršilnih oblasti v občinah
publiki. Tretji vidik profesionalizacija
celoten izobraževalni proces za po*' jj
delo, ki mora biti bolj smotrn, sem P^^
tudi izobraževanje naših ljudi v medn^
nih policijskih institucijah, šolanje v ^
ških institucijah, šolanje v nemški,
ski, ameriški policiji. Na tak način
omogočili neposredno prenašanje zna
Je zakon o slovenskem državlja"/,«
skladen s tovrstno evropsko zakono®j,,i
Tu ne mislimo na prvo fazo za prid®
Zelo rad sem med ljudmi in
ogromno sem jih v zadnjih nekaj
letih spoznal Ker ves moj delovni
dan poteka v stikih z ljudmi, si rad
ukradem tudi čas, ko sem sam.
PDruSha^mi veliko pomeni M
pa se s hčerko Špelo zadnja tri leta
bolj malo videvava. Se mi pa zd^j
lepo obrestuje prvo leto njenega
življenja, ko sem bil jaz Usti, ki
sem vzel porodniški dopust in seji
ves posvečal
V prostem času igram košarko,
če le morem s svojo staro ekipo.
Rad tudi lovim ribe in muharim. Iz
muharjenjaje nastal moj nov hobi,
žužkoslovje. Na srečo imamo nara-
vo še do te mere ohranjeno, da
nam lahko ponudi nešteto zado-
voljstev. Samo v naravi lahko pe-
ljem možgane na sprehod.
Rojen sem v znamenju streld
moj naravni element pa je ogei
Sicer pa sem zdrav, za to moje de
je pogoj dobro zdravje.
Strelec
Ljudje, rojeni v znamenju Strelca,
so odločni in treznega pogleda na
življenje.
Ljubijo neodvisnost.
Moški Strelci ljubijo šport in na-
ravo.
Zaradi strastne vročekrvnosti so
Strelci v svojih odločitvah pogosto
prenagljeni.
Obstaja nevarnost, da se poškodu-
jejo pri kakšnem športu ali pri nepre-
vidnem ravnanju z orožjem.

^imacije	26. september 1991 - stran 17
jpovi deklaracije, spre-
t- {avljenih osem kumu-
mora človek izpol-
^ v slovenskega držav-
zelo ostro postavljeni
slcih držav, na primer
Sredstva za preživljanje,
'lanj deset let bivanja
Sovanje in tako naprej.
Jo dobro upoštevali dej-
^ i imigrantska država.
' v za sprejemanje novih
% in tak je tudi zakon.
^ratitn^ zveza, katere
> iase veliko pripomb
^jlovenske vlade. V teh
^jlo aktiven trio Janša,
jjjj vi najbolj zamerite
jgga Janše, ki je predla-
^embe v vladi in te ra-
^snil- Moram reči, da se
fstrinjam. Premalo smo
je vlada naredila
IJ^arskem področju, kar
Iju po izteku moratorija,
sekaterimi zelo jasnimi in
^staviti suverenost tudi
področju. Tu mislim na
politiko, pohtiko Narod-
;e. Neposredno po agresiji
piorali zastaviti zelo jasno
bko in na nek način izko-
 ljudi, ki je bila takrat
bgi sklop naših očitkov je
ikonodaja, tretji del pa so
račun učinkovitosti vlade
ofitno prevelik. Iz tega se
: porodila zamisel o krče-
ih vladnih resorjev. Ni šlo
s izgubil svojo vlado am-
Wa znotraj Demosa vlada
j Evropske skupnosti za-
M ali pa se je nemara
t trditve, češ da se čas
torija sploh še začel ni?
tovičeva trditev nima no-
2ožnosti, da bi obveljala.
"O povedano tudi z evrop-
s osmi oktober za konec
^ meri bo od nas samih
»mo Evropski skupnosti,
ijoslaviji, dopovedali, da
fsecev dejansko zamrzni-
zakonodaje. Problem bo
ker nimamo za to po-
! sredstev, in problem bo
Ugovorih z ostalimi repu-
"^več ali manj v vojni in
'Sovaijanje ni mogoče. Se-
'Judi na monetarnem po-
''Oa možnosti za ponovno
•zna pa prihajati do zao-
tu še velika neznanka
jjžkem.
je Slovenija medna-
^'Je n^ Slovenijo smo bili
I" priznanju. Upoštevajoč
nadzorujemo lastno
f^amo vse, kar se v Slove-
JJoveniji daleč pred balt-
j^^jstvom umika jugoslo-
ta naša efektivnost
J^^otkov. Dejstvo pa je, da
pa v Ameriki,
glede Jugoslavije.
l^^Jo v paketu, torej se
ijJ^^a kot celota in mi
^jHo pravzaprav skupno
jugoslovanske krize,
priznanje Slovenije
ijjaaljeno kot je bilo še
skupnost zdaj ne
lijj ^ obdrži skupaj v ne-
Jij : ^ri tem so aktivni
iL^^eloma Francozi ter
ki se vse bolj
° Jugoslaviji, bi
it, '^bo uslugo, če bi po-
'jt^^^svnost moratorija,
'^sk	pristati, ker
 Povsem uničilo.
MARJELA AGREŽ
^ ^oto: EDI MASNEC
je oblačim v M Clu-
\ deloma v soboški
spoznal, daje te
isročiti po meri tudi
jel težave, saj je bilo
'otudi v tujino. Vdo-
i preprosto nimajo
^trezale. Če ima člo-
'\metre manj kot dva
10, so z oblačenjem
ie. V tujini pa obsta-
ki so specializirane
1 mogočne« ljudi,
10(}grešam.
Kdo ga lomi?
šn smo na Grobelno, kjer so rekli. Ha smrai
Ljudje, še zlasti sosedi,
naj bi živeli v miru in slogi,
žal pa vemo da ni tako. Tudi
v novem naselju na Grobel-
nem ne, toda na željo bral-
cev smo želeli razj^asniti
spor med mejašema Štefko
Stojan iz Grobelnega in To-
mom Polovičem iz Celja, ki
imata hiši na Grobelnem.
Kdo naj bi celo grozil Sto-
janovi, ki živi v hiši sama in
ali naj bi pod svojim oknom
res še vnaprej vonjala sose-
dove prašičje iztrebke? Ali
naj bi za sporni objekt na ob-
čini zaposleni delavec prejel
podkupnino, kar je pisala na
občino Stojanova in se zdi
neverjetno? Na občini pa ga
je, takšen je po vsem obču-
tek, nekdo res nekaj polomil
in na Grobelnem je sledilo
mučno srečanje z vsemi pri-
zadetimi. Kje torej smrdi,
smo hoteli izvedeti kot pred-
stavniki javnosti?
Kdor čaka, dočaka
_ v začetku avgusta se je
Štefka Stojan zaradi sporne
»rekonstrukcije drvarnice«
soseda Poloviča obrnila na
občinskega gradbeno-urba-
nističnega inšpektorja Anto-
na Vahčiča in s tem seznani-
la tudi predsednika šmarske
vlade Marjana Aralico. Pisa-
la je, da je že pred dnevi pis-
no in ustno opozorila inšpek-
torat in občinski komite za
urejanje prostora in varstvo
okolja (odgovora ni dobila),
da se sosed Tomo Polovič ne
drži občinske odločbe iz
marca: porušil je obstoječi
objekt (6 X 4 m) in začel
z gradnjo novega (I I x 4,5 m).
To je storil brez njenega so-
glasja, piše, niti ni dobil do-
voljenja občine. Nato so na
občini izdali za Poloviča no-
vo odločbo o »dovolitvi pri-
glašenih del« v velikosti
11x4,5 m. »Počasi verja-
mem, da vaš referent ing. D.
sprejema podkupnino, za
kar se je že sam investitor
hvalil ljudem v Grobelnem,«
je pisala na občino Štefka
Stojan, ki vztraja pri pogojih
marčevske odločbe. Ti pa so:
objekt 6 X 4 m v leseni izved-
bi, enake mere kot na biv-
šem objektu, objekt se pre-
stavi 4 metre od Stojanove
parcele, kar je bilo tudi do-
govorjeno, če bo investitor
objekt porušil. Tako Štefka
Stojan.
Njeno vztrajanje je obrodi-
lo sad in tako smo se pred
dnevi oglasili pri upokojenki
Štefki Stojan, v novem nase-
lju Grobelnega. Porušeni ob-
jekt, ki bi ga Tomo Polovič
zgradil na novo in je v njem
imel prašiče, je tik pod hišo
Štefke Stojan in tudi nedaleč
od Polovičeve hiše. »Poglej-
te, on ima pod hišo veliko
njivo, tu zgoraj ima ves hrib.
Jaz imam 4 are, on 4 hektarje
zemlje. S senco mi bo pokva-
ril vrt, razgled. Počakajte, ob
13. uri pride občinska komi-
sija.«
Pa grožnje? »Prejšnji pe-
tek je nekdo klical po telefo-
nu: »Štefka, zaradi tega kar
se dogaja pod tvojim vrtom,
se bova ponoči srečala na
tvojem asfaltu. Na streho so
metali opeko, železje, zato,
ker nisem hotela podpisati.
Prijavila sem policiji in ob-
vestila predsednika Arali-
co,« pravi ženska, ki živi v tej
hiši sama. Ali niso bili mogo-
če kakšni poredni otroci,
skušam zmanjšati pomen
povedanega. »Ne, to je on
(sosed Polovič) nahujskal
nekoga..«
»Pod mojo hišo ne bo svi-
njak,« je odločna Štefka Sto-
jan. »Tudi predsednik Arali-
ca je rekel, da ne bo brez mo-
jega soglasja ničesar. Dovolj
zemlje ima sosed... Zdaj pa
so prišli z občine,« se ozre.
»Prosim, da
zemljišče zapustite«
Pri sosedu, Jožetu in Joži-
ci Polovič, ki stalno živita
v Celju, se ustavita z avtomo-
bilom referent za gradbene
zadeve Andrej Delakorda, ki
je za ob 13. uri podpisal »lo-
kacijsko razpravo« in občin-
ski komunalni inšpektor An-
ton Vahčič. S kolegom, foto-
reporterjem se napotiva za
njima, k hiši Polovičevih.
Prijazno se pozdravijo in ro-
kujejo, tudi z nama. Vendar
pa prijaznost ne traja dolgo,
kajti Tomo Polovič je sprva
menil, da sva tudi midva čla-
na občinske komisije. »No-
benih informacij vam ne
bom dajal, vse imate na obči-
ni,« pove jezno. »Dragi go-
spod, delam na svojem, zato
vas prosim - če niste po-
oblaščen - da zemljišče za-
pustite. Če pride nekdo z do-
brim namenom pomagat,
potem da, neresnic pa no-
čem. Delam vse zakonito,« je
odločen.
Prav zato, da ne bi bilo ne-
resnice, da tudi vi poveste
svoje, sem se oglasil. Pravica
da poveste svoje argumente
pripada tudi vam, ne le sose-
di, prepričujem Toma Polo-
viča. »Vse je legalno, če ne bi
bilo, bi objekt že stal. Tu je
inšpektor, ki mi je delo usta-
vil, ker odločba ni bila v re-
du, delo sem prekinil, si pri-
skrbel dokumente, soseda se
je pritožila, proces poteka in
se nimamo kaj pogovarjati.
Le potem, ko bo vse postav-
ljeno, vas lahko povabim na
dva deci.«
Kaj pa pravite o grožnjah,
ki naj bi jih dobivala soseda
Stojanova? »Od koga, od
mene grožnje? Ali bi vi to
pričal? Nisem takšen, da bi
se s tem ukvarjal. Osemurno
delo mi mine prehitro, sem
vodja priprave proizvodnje.
Postopek že teče. Stojanova
je celo rekla, da sem za od-
ločbo človeka podkupil. Za
klevete sem jo tožil.«
Zakaj ni v vašem interesu,
da poveste svoje, soseda Sto-
janova je povedala veliko,
me še zanima. »Ali to snema-
te?« me vpraša. »Da,« po-
vem, saj tega tudi nisem
skrival. »Pa zakaj?« Da mi ni
treba pisati vendar. Sosed
Polovič iz Celja je spet neza-
dovoljen.
»Na Ustini, ki sem jo dobil
je pisalo ,adaptacija-rekon-
strukcija'. Inšpektor mi je
zavrnil, ker ne piše, da lahko
postavim objekt na novo.
Smatram, da ga lahko poru-
šim in isto postavim. Na ob-
čini so smatrali, da ni nič na-
robe in sem dobil drugo od-
ločbo, nakar se je soseda pri-
tožila in napisala, da sem jaz
podkupil onega gospoda.
Zdaj poteka pravda,« pripo-
veduje Tomo Polovič in zak-
ljuči: »Povem vam: tuje ob-
jekt stal in bo stal.«
Hišo je pred leti podedoval
za starši in bi si jo rad uredil.
Sosede v strnjenem naselju
pa bi vendar motili prašiči,
se ne strinjam povsem. »Če
ne bom smel imeti prašičev,
jih ne bom. Letos jih tudi ni-
mam (objekt je podrl, op. p.),
toda rad delam. Imam še
bratovo zemljo, on je že 25
let v Nemčiji.« Pove tudi, da
naj bi bila soseda v slabih
odnosih s sosedi in tudi ute-
melji: »Soseda je napadla,
češ da ji je dan prej telefoni-
ral, dajo bo na vrtu pričakal,
pa vem, da-je sosed kot ovč-
ka, fejst ded.«
In nadaljuje: »Če so vas ta-
ko napumpali, da sta prišla
dva novinarja, vam povem
da slovenskih cajtng ne bom
več kupil. Veste kaj, hrvaške
bom začel kupovati.« Nihče
vas ne prisiljuje, lahko kupi-
te tudi srbske, vseh je dovolj
v trafikah, povem sobesedni-
ku. »Prmejduš, da se bom
potrudil in dal vas v cajtnge,
imam takšne znance. Za res-
nico storim vse.« Tudi mi, ne
ostanem dolžan. »Da so vas
tako nasrali,« se nekoliko
prisiljeno smeji sosed Po-
lovič.
»Poglejte tisti kurnik, ki
ga ima soseda naslonjenega
na moji brajdi, kako blizu ga
gradi, odločbo ima za 4 me-
tre in ga gradi bližje. Mislim,
daje to nevoščljivost. Name-
sto, da bi bila vesela, da ure-
jam okolico. Ali nimam
prav?«
Če nameravate postaviti
svinjake, menim da ne, po-
vem Poloviču. Nato pokaže
pod svojo hišo dve parceli, ki
bi jih namenil za gradnjo, za
otroke. Tu gospodari od leta
1983. »V začetku z bratom ni-
sva soglašala z delitvijo in še-
le lani je bilo podpisano.«
»Še nekaj vas moram vpra-
šati: Kaj je rekla? Da ji jaz
grozim?« Povem mu še en-
krat, da so sosedi menda gro-
zili in odgovori: »Slišal sem
da so jo tožili, verjetno v zve-
zi s tem. Tudi meni je pripo-
vedovala. Baje jo je neka
ženska po telefonu nervirala
in jo je zalotila. Jaz niti ni-
mam telefona in se v takšne
" podle stvari ne bom
spuščal.«
Sosed Polovič se pritožuje,
da je že kupil les, ki se že
zvija - vse legalno - nato pa
se spomni referenta in in-
špektorja, ki še pričakujeta
ostale, ki bi že morali priti
z občine. »Ne želim, da bi ti
ljudje odgovarjali, če niso
slučajno dali prav doku-
ment, zato čakam, sicer bi
postavil. Tisto, kar si jaz za-
dam, to nimaš kaj. Seveda,
če delam pravilno, sicer raje
počakam.« Fotografiranja pa
Polovičeva kolegu fotore-
porterju nikakor ne pustita,
pri Štefki Stojan pa ni bilo
nobenih ovir: »Njo pa lahko
slikate, še slike vam jaz
plačam.«
Koga smo ovirali?
s kolegom odideva do re-
ferenta za gradbene zadeve
in inšpektorja, ki pravita naj
pridemo po informacije na
občino. Sekretarja Marjana
Drofenika, ki po funkciji
podpisuje in predsednika
komiteja Vinka Habjana še
ni in čakamo. Nato vstane re-
ferent Andrej Delakorda:
»Jaz kot referent za gradbe-
ne zadeve, sem vodil ta po-
stopek, povabil sem svojega
šefa... Glede na to da ostalih
nismo vabili, bi prosil, da
prizorišče zapustite.«
Kaj pa je zapisano v zako-
nu, vprašam. »Vse informa-
cije dobite v pisarni.« In-
špektor Vahčič: »Zakon do-
loča, kdo je prisoten in lahko
govori, kdo je stranka v po-
stopku, kdo stranski udele-
ženec, vsi ostali, če tako reče
vodja postopka, nimajo kaj
iskati.« Kateri zakon pa je
potem to? »Zakon o uprav-
nem postopku.« Tudi Mar-
jan Drofenik, predstojnik,
pravi da bodo vse informaci-
je posredovali v občinski pi-
sarni. Bodo tam zraven tudi
sosedi, obe stranki v postop-
ku? Enoje spremljati zadevo
v spisih, drugo v naravi, zato
so tudi občinski možje prišli
k strankam v postopku, in
zakaj ne skupaj danes? Refe-
rent Delakorda: »Danes je
boljše za postopek, lažje je
speljati, če ni zraven niko-
gar.« Inšpektor Vahčič: »Saj
poznate tisti pregovor: Mno-
go baba, kilavo dete ali kila-
vo prase, ali kako se že reče.«
Drofenik: »Takšne zadeve
niso toliko pomembne, da bi
bila zraven sredstva javnega
obveščanja.« Nas so povabi-
li, nismo prišli kar tako, iz
dolgčasa, povem. Drofenik:
»Kot upravni organ vas ni-
smo vabili.«
Nato pride na Polovičevo
dvorišče, šele povabljena,
soseda Štefka Stojan, ki po-
ve naravnost: »Nimam kaj
povedati, le vztrajam pri tem
kar sem napisala, nič druge-
ga. Pred leti ni bilo dovolje-
no, zdaj ko je gosto naselje še
manj.« Delakorda: »Prosim
da nadaljujemo z delom.«
Vsi ostali so nezadovoljni,
ker se še nas niso odkrižali in
tudi Jožica Polovič reče, da
nas ni nihče vabil (čeprav
nas je Tomo Polovič potem,
ko nas je sprva podil, nato
povabil k svoji mizi). »Poča-
kajte pri meni, kar pojdite
v stanovanje,« reče Stoja-
nova.
Zdaj pa moramo resnično
oditi. Zakon pravi, da če se
ena od strank ne strinja, po-
tem res nimamo tam kaj
iskati. Pa niti ni potrebno, da
bi ta stranka poznala vse za-
pletene paragrafe, saj jo je na
to dolžan zaradi »pomoči ne-
uki stranki« opozoriti že
predstavnik občine. Ti pa so
v Grobelnem, kot je razvid-
no iz pogovora, govorili bolj
v svoj prid in jim tega ni bilo
mar. Sicer pa presodite sami.
Ali se bo med Stojanovo in
Polovičeva povrnila sosed-
ska sloga? Ali je vse to sose-
doma in občini res potrebno
na tak način? Zakaj toliko-
krat velja tista: človek člove-
ku volk?
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
»Pod mojo hišo želi postaviti svinjak,« se pritožuje Štefka
Stojan, ki kaže na mesto na soseski meji, kjer bi stal
sporni objekt.
»Lokacijska razprava« pri Polovičevih se bo začela: Ali se nas bodo uspeli odkrižati?
18. stran - 26. september 1991

odmevi
Ne moralno, ne
materialno
nisem kriv
v 37. številki Novega ted-
nika ste v članku »Ne moral-
no, ne materialno nisem
kriv« navedli izjavo Andreja
Čulka v zvezi z vprašanjem:
Kako razlagate očitke, da
preko tega podjetja (Uvoz-Iz-
voz) prodajate del svojih pro-
izvodov in na ta način dva-
krat zaračunavate maržo?
Direktor Andrej Čulk je od-
govoril, da je vse pregledala
tržna inšpekcija in .da doslej
ni našla nobenih nepravil-
nosti.
Direktor Mlekarne Celeia
Aija vas pri pregledu dne 5.
9. 91 ni bii navzoč, zato po-
jasnjujemo naslednje: »Trž-
na inšpekcija občine Žalec je
po naročilu republiškega trž-
nega inšpektorata 5. 9. 91
opravila samo pregled zalog
mleka in mlečnih proizvo-
dov in zbrala podatke o več-
jih kupcih v republiki Slove-
niji za obdobje zadnje spre-
membe cen (1. 9. 91 za največ
10 odstotkov). Ugotovljeno
je, da v obdobju enega tedna
pred spremembo cen ni bilo
bistvenih odstopanj v koli-
činski prodaji večjim ku-
pcem, popis zalog pa ob
spremembi cen ne izvajajo,
ker nove cene veljajo za vse
proizvode, ki so z dnevom
uveljavitve novih cen na za-
logi za prodajo. Ob pregledu
je sestavljen zapisnik, ki ga
je podpisala Anica Ilovar,
vodja komerciale, glavne
ugotovitve z zbranimi podat-
ki pa so bile posredovane re-
publiškemu tržnemu in-
špektoratu.«
Tržni inšpektor
MARJAN ŽOHAR
V prodajalni Sirček po-
djetja AC Marketing d. o. o.
Braslovče v Medlogu, kate-
rega direktorje Cvetka Čulk,
je tržni inšpektor občine Ce-
lje po naročilu republiškega
tržnega inšpektorata opravil
pregled ob zadnji spremem-
bi cen. Namen pregleda ni
bila kontrola oblikovanja
cen, ampak popis. Odgovor
na že zgoraj omenjeno vpra-
šanje novinarja torej ni res-
ničen.
Tržni inšpektor
URŠKA VOŠNJAK
»Ne moralno, ne
materialno
nisem kriv« 11
kot proizvajalci mleka smo
nad določenimi izjavami di-
rektorja Mlekarne Arja vas
Andreja Čulka zgroženi in
prizadeti. Zato le nekaj po-
jasnil, da bralci ne bi bili za-
vedeni.
Lansko leto, predvsem pa
letos, smo pod stalnim priti-
skom Mlekarne, da bo proiz-
vodnjo kvalitetnega mleka
pri kmetih treba omejiti ozi-
roma zmanjšati. Veseli smo,
da mleka primanjkuje!
Plačevanje mleka je od
strani Mlekarne Arja vas
nam kot proizvajalki mleka
neredno že vso leto. KZ pla-
čuje kmetom mleko vsakega
15. v mesecu za pretekli me-
sec. Istega dne bi morala KZ
prejeti tudi plačila od Mle-
karne. Pravočasno je bilo
plačano samo mleko v mese-
cu maju 91, pa še to zaradi
garancije, ki jo je KZ dala za
najetje kredita za Mlekarno.
V pojasnilo, da druge Mle-
karne v Sloveniji mleko pro-
izvajalcem plačujejo redno
v dogovorjenih rokih.
9. 5. 1991 so se zadružniki
- člani upravnih organov KZ
odločili, da KZ Savinjska do-
Una da garancijo za najetje
posojila za Mlekarno Arja
vas. Le-ta je posojilo nujno
potrebovala za pokrivanje
inozemskih dolgov. Na seji,
ki je trajala, 4 ure, je direktor
Mlekarne Čulk razlagal pri-
sotnim, v kakšnih težavah je
Mlekarna in kako življenj-
skega pomena je zanjo najet-
je tega posojila. Če kmetje na
garancijo ne bi pristali, bi
Mlekarna obstala! To je bilo
vsem prisotnim na tej seji
jasno.
Garancijo za posojilo so
prevzele 4 DO, med njimi tu-
di KZ, ki je Mlekarni Arja
vas postavila določene pogo-
je. Mlekarna je vse pogoje
sprejela.
Med drugim je zagotovila
KZ Savinjski dolini s pogod-
bo, da bo od njenih proizva-
jalcev mleka še v naslednjih
5 letih (1992-97) odkupila
vse količine kvalitetnega
mleka.
Obvezala se je takoj porav-
nati vse zapadle dolgove do
KZ. Dne 9. 5. 1991 je dolg
Mlekarne do KZ sestavljalo
neplačano mleko za mesec
marec, neporavnane obresti
in dodatek za kvaliteto mle-
ko za januar, februar in ma-
rec. V juniju so bili vsi dolgo-
vi Mlekarne do KZ poravna-
ni in edino majsko mleko je
bilo v roku plačano. Vse na-
slednje mesece je KZ spet
prejemala plačila mleka od
Mlekarne z zamudo. Tako je
za mesec avgust KZ kmetom
izplačala mleko 15. 9. 1991
z najetjem kreditov, ker last-
nih sredstev nima. Od Mle-
karne pa za to mleko do da-
nes kljub obljubam še ni pre-
jela nobenega nakazila.
KZ Savinjska
dolina Žalec
Odgovor Pevcu
članek v vašem časopisu
z dne 22. 8. 1991, ki ga je
napisal gospod mag. Franc
Kovač, me je zelo ganil, še
zlasti vprašanja, kot jih je za-
stavil Ivan Pevec gospodu
mag. Kovaču.
Pevec se ne zaveda, kakš-
na razlika je že v sami izo-
brazbi med njima. Meni se
zdi, da bi bilo 1. vprašanje
bolj primerno za Pevca, ker
sam verjetno bolj potrebuje
posrednika za posvet, pre-
den se odpelje na kakršni
koli sestanek SKZ-LS.
Odkar je bil Pevec izvoljen
za predsednika SKZ-LS sa-
mo misli, naredil pa ni še nič
tako naprednega in spošto-
vanja vrednega kot gospod
mag. Kovač. Zato bi odgovo-
re na taka javna vprašanja,
kot jih je Pevec zastavil mag-
. Kovaču, radi izvedeli od
Pevca. Gospod mag. Kovač
je naredil dosti za vse občane
Šentjurja, Pevec pa samo
v dobro samega sebe.
Zato vprašanja Pevcu:
1. Od kdaj je lahko pred-
sednik brez višje izobrazbe?
2.	Kaj je naredil v času
predsednikovanja za kmete
in uslužbence?
3.	Koliko denarja je bilo
zbranega od članarine in kje
je?
Na vprašanja nsu odgovori
Ivan Pevec. Mi mu ne zaupa-
mo več.
Nezaupljivi člani
SKZ-LS
Šentjur
PREJELI
SMO
Plačila za mleko
spet zamujalo!
Po kratkem julijskem pre-
dahu, ko so zadruge ažurneje
plačevale prevzeto mleko, se
rejci zopet množično pritu-
žujejo, da plačila krepko za-
mujajo. Prizadeti so zlasti
rejci, ki niso člani zadrug.
Z gospodom Janezom Čr-
nejem, poslancem v ZBORU
OBČIN iz Celja, sva maja le-
tos zaprosila Ministrstvo za
tržišče, da prouči zamujanje
plačil mleka v CELJSKI
MLEKARNI. Odgovorilo na-
ma je, daje pregledalo poslo-
vanje MLEKARNE v Arji
vasi in ugotovilo, da je takrat
MLEKARNA zamujala s pla-
čili 75% dela obveznosti.
Po zakonu je MLEKAR-
NA dolžna odkupovalcem
mleko plačevati najmanj en-
krat mesečno, če pa plačila
zamujajo, jim je dolžna priz-
nati zamudne obresti. Za-
druge (odkupovalci) so živi-
norejcem dolžne plačati
prevzeto mleko takoj nasled-
nji dan po prejemu denarja,
v interesu rejcev pa od mle-
karne izterjati tudi zamudne
obresti in jih seveda rejcem
izplačati.
Po ugotovitvah ministr-
stva je MLEKARNA porav-
nala vse bremepise za za-
mudne obresti.
Pozval sem tržno inšpekci-
jo in SDK, da ugotovita kje
se je zopet zataknilo pri pla-
čevanju mleka in da ustrez-
no ukrepata.
mag. FRANC KOVAČ, dipl.
vet.
poslanec v ZO iz občine
ŠENTJUR pri Celju
Kje Je občinski
denar?
Dne 6. julija 1991 sem kot
predsednik Skupščine po-
stavil g. Kopovi vodji prora-
čuna naslednja vprašanja:
1.	Kdaj, koliko in pod
kakšnimi pogoji se je zadol-
ževal proračun občine (ali
kaka druga institucija, po-
dobna kot Zavod za urejanje
naselij) v času od 1. 1. 1991
do 10. 7. 1991?
2.	Ali so krediti vrnjeni?
Kdaj in koliko?
3.	Ali je Obrtna zbornica
ŠENTJUR vrnila kredit, ki ji
ga je dal IS za nabavo delnic
SOB?
Kdaj in koliko?
4.	Prosim, da se mi dajo
v vpogled za likvidnostne
kredite podjetjem od 1. 6.
1990 do 10. 7. 1991!
5.	Za katere namene se je
porabila vsota 250.000 din re-
zervnega sklada? Zakaj ta
vsota ni v skladu z odlokom?
Ker v desetih dneh ni na-
šla časa za odgovor, sem ji
ista vprašanja postavil pisno.
Odgovorila je, da za odgovo-
re ni pristojna!
Dne 25. 7. 1991 sem pisno
prosil za odgovore sekretarja
za finance, g. Zdolška; od 15.
9. 1991 mi še ni odgovoril.
Sedaj postavljam ta vpra-
šanja javno in želim tudi jav-
ni odgovor!
mag. FRANC KOVAČ, dipl.
vet.
poslanec v zboru občin
Šentjur
Kal teži učitelje
Mnenje učiteljev OŠ I. celj-
ske čete Celje o sprejetih
standardih in normativih za
opravljanje vzgojnoizobraže-
valnih dejavnosti in o pred-
logu zakona o osebnih do-
hodkih in drugih prejemkih
v javnih vzgojnoizobraževal-
nih zavodih.
Čeprav imamo sicer svoja
stališča do različnih določb
v teh dokumentih, bi radi
povedali svoje mnenje samo
o enem - o časovnem obsegu
našega dela.
S sprejetimi standardi je
določeno, da mora učitelj
v osnovni šoli opraviti teden-
sko 22 učnih ur in po tolma-
čenju g.Bitenca (5. 9. 1991
ravnateljem v Celju) še vse
ostalo, kar spada zraven oz.
vse, kar je določeno z Let-
nim delovnim načrtom šole.
Načelno nimamo ničesar
proti 22-urni učni obvezno-
sti, ker bi to naj bil po mne-
nju g. J. Zupančiča nek splo-
šen zahodnoevropski nor-
mativ. Ne vemo sicer, če je to
res, prepričani pa smo, da za-
hodnoevropski učitelj še
zdaleč ni toliko obremenjen
s tistim, kar spada zraven,
kot smo to mi. Zdi se nam,
da tisti, ki je predpisal 22-
urno učno obveznost učite-
Ijevf v osnovni šoli, sploh ne
ve, kaj še vse spada zraven.
Naj naštejemo nekatere stva-
ri: neprestano reševanje
vzgojnih problemov med
učenci, razredne ure, govo-
rilne ure za starše, aktivi (ob-
činski, regijski), konference
(delovne, redovalne, oddelč-
ne), roditeljski sestanki, da
o vse obsežnejši administra-
ciji ne govorimo, vodimo
otroke na športnih, naravo-
slovnih, kulturnih dnevih.
Mnoge od teh obveznosti, ki
spadajo zraven, potekajo
v popoldanskih urah, ko uči-
telji najprej opravimo svojo
obveznost v razredu in po-
poldne prihajamo drugič na
svoje delovno mesto - v šolo.
In zaradi tega, kar spada zra-
ven, je po našem prepričanju
učna obveznost previsoko
določena. Povečali so nam jo
za 2 učni uri, ne da bi tiste
obveznosti, ki spadajo zra-
ven, zmanjšali, prej obratno,
od nas se zahteva vedno več.
V 12. členu predloga zako-
na o osebnih dohodkih... je
določeno: »Učne ure, dolo-
čene z letnim delovnim načr-
tom, ki jih učitelj opravi
v obsegu do trideset odstot-
kov čez predpisano teden-
sko učno obveznost, se šteje-
jo kot povečana učna obvez-
nost in vrednotijo kot ure,
opravljene med polnim de-
lovnim časom.«
Pričakovali smo, da bo no-
vi zakon »delavcem v vzgoji
in izobraževanju zagotovil
enak položaj, kot ga imajo
delavci v gospodarstvu in tu-
di delavci v drugih družbe-
nih dejavnostih.« Vendar
smo prepričani, da se s tem
členom delovna obveznost
učiteljev še dodatno širi.
Ustava R Slovenije, ki še ve-
lja, določa v 204. členu, da
imajo delavci v RS pravico
do omejenega delovnega ča-
sa, to se pravi, da delovni čas
delavca ne sme biti v pov-
prečju daljši, kot 42 ur na te-
den. Zakon o delovnih raz-
merjih je predvidel, da lahko
delavec dela preko polnega
delovnega časa, »če splošni
družbeni interes in narava
dejavnosti terjajo, da se brez
prekinitve opravijo določena
dela.« Delo delavca se v tem
primeru »šteje kot poseben
delovni pogoj.« Kaj to pome-
ni? Naša razlaga: delavec je
opravil svojih 42 ur, za pove-
čan obseg dela, ki mu je vsi-
ljen in zahteva dodaten na-
por, pa naj dobi tudi dodatno
plačilo. Predlog zakona od-
kritosrčno priznava, da je
dodatnih 7 ur »povečana uč-
na obveznost,« ki pa se vred-
noti enako, »kot ure, oprav-
ljene med polnim delovnim
časom.« S kom nas poskuša
ta zakon poenotiti? Z delavci
že ne, z našimi, še manj pa
z zahodnoevropskimi.
Smo proti formulaciji
»polni delovni čas.« Zahte-
vamo, da se nam naj prizna
42-urni delovni teden. Ka-
kršnokoli preseganje se naj
posebej vrednoti. Učitelji ni-
smo delovna sila, ki ima še
polno delovnih rezerv in se
nam lahko še vedno poljub-
no dodaja, kar kdo hoče. Naj
se že enkrat določi, kaj mora-
mo opraviti v teh 42 urah;
vsakršne nove obremenitve
se naj tudi dodatno vredno-
tijo.
Po mnenju g.Bitenca je
vprašanje povečane učne ob-
veznosti tako »genialno« re-
šeno zato, da se lahko tudi
plačilo za te ure prišteva
k obračunu pokojnine. To
poznamo tudi do sedaj.
Kakšne posledice je to inie-
lo? Zlasti starejše delavke so
se iz strahu pred nizko uči-
teljsko pokojnino zavzemale
za ta sistem, ki ni poznal no-
bene časovne omejitve. To
se sedaj uvaja, vendar se bi-
stvo ne spreminja.
Zahtevamo dobro plačilo
za opravljenih 42 ur na te-
den; če že ni možno stvari
drugače reševati, smo seve-
da pripravljeni sprejeti tudi
povečano učno obveznost,
vendar v obliki nadur. Uči-
telj se mora boriti proti njim,
saj jih trajno ne more kako-
vostno opravljati. Za dobre-
ga učitelja je dnevno 4 do
5 ur učne obveznosti dnevno
v naših razmerah več kot do-
volj.
Drugi odstavek istega 12.
člena pravi: »Nadomeščanje
učitelja, ki je krajši čas odso-
ten z dela (suplence), se za-
gotavlja z delom drugih pe-
dagoških delavcev in se de-
lavcu v obsegu do 3 ur teden-
sko ne plača«.
Sprašujemo se, v čigavi
glavi je zrasla ta zamisel. Ka-
že na popolno nepoznavanje
šolskega dela. Če učitelj »su-
plira« sodelavca, seveda uči-
telj zgodovine ne bo pouče-
val matematike, ampak zgo-
dovino in bo na ta način po-
uk potekal strokovno. Avtor-
ju se niti ni zdelo vredno
obrazložiti, zakaj se nenado-
ma od učitelja brezobzirno
zahteva, naj dela
V prvem odstavku sp^^^
telja zahteva, naj klii
čani učni obveznosti S
isti denar, v tem pa višek, ko se od nas S
naj delamo zastonj v'*'«
du nismo pripravljen
zastonj, zastonjskega^^
na šoli tako dovoli L H
Zahtevamo, da se ^^^
vek črta, saj nas ne izp*^
z nikomer ne pri
v Evropi.	^
Našteli smo samoti«
nas najbolj teži. Ne
mo nobenih privileg^^
smo pa več Pnpravlje^
ti v podrejenem položaj
je oblast z nami poj^
kar je hotela in nam tu?
lagala, kar je hotela
Ce se naš glas ne bo^u
ne verjamemo v bolj^o^
Kje se bodo vzeli dobri
Iji? Pametni bodo šS^
za druge pokhce, v
bodo delali in za to dobiS
bro plačilo.	'
T r ,
L celjske čete ^
(30 podpis^
Praznik občine
Šentjur Je 24.
september
šentjurska občina je ian
do volitev za naj praznik:
avgust kot dan osvobodj
Planine. Demokratično m
Ijena skupščina se je odlo
la, da tega ne bo več praj
vala in je določila komij
ki naj pripravi nov ten
Skupščinska komisija se
po razpravi končno ini
glasno odločila, da post
praznik občine Šentjur p
glasitev Šentjurja za me
Poznavalci teh terminov
odločili, da je to 24. septi
ber. Letos je torej to |
rojstni dan niesta Šen'
Ker je mesto Šentjur ob
sko mesto, se je skupSc
odločila, da praznujemo
dan tudi kot ob^
praznik.
Nov termin in nova v«
na praznika pa zahtevata!
način praznovanja. To pa
za stare strukture, ki iifl
v svoji komodnosti,
ko. Tako so se odločili (
nipulirali), da bo sicerl
termin, toda praznovali f
mo pa na star način, čeS.
je to najracionalnejše. Pn
novali bomo v Dobju, k]
bo otvoritev nove šole.
Otvoritev šole je vsekali
velik dogodek za Dobje
zasluži, da se praznuje,
več, to je dogodek, ki laM
postane krajevni prazniti
je to velika vspodbudazai
daljnji razvoj kraja. Kerjt
občinski kr^, zasluži poj
nost tudi občinskih fun»
onarjev in odbornikoN".
kar ni bilo in ni noM
ovire.
Toda 1. rojstni dan
bi prav tako zaslužil
nost, saj želimo, da to
kmalu postane res mesw
ljudje tudi po duhu in K®'
ri meščani.	. J
Veliko je bilo realnin T
za poživitev praznova^ ]
animacijo meščanov, ^^ J
sami vključijo v P""^.)
nje. Mišljeno je bilo,
povabi kulturnike, ^P m
ke, gostince, obrtnike}"^
štva, da ponudijo svoje^
nje in izdelke ljudem i" ^
popestrijo dogajanjeJ"
kaj zaslužijo. Toda koi
Tovarniška 35, Celje
telefon (063) 38-711,38-656, fax (063) 38-493
Računalniški inženiring-Alarmno
varnostni sistemi - Trgovina
- Računovodske storitve
Maša nova trgovina SPEKTRA na Šlandrovem trgu 9 v Žal€u
ponu/a: _ uvoženo kozmetiko priznanih tujih in domačih proizvajalcev
-	zlatnino in srebrnino Zlatarne Celje
-	izdelke iz usnja - konfekcija - galanterija
-	svila - uvožena iz Tajske, Kitajske in Indije
-	kristal
-	pisalne garniture
-	idrijske in gorenjske čipke
-	umetno cvetje
-	umetniške slike in kipi
-	darilni artikli
V trgovini Spektra poslujemo s pomočjo Bar Cod iz računalniškega programa Spektre.
Odprto od 9. do 12.30 in od 14.30 do 19., ob sobotah od 9. do 12. ure.
bralcev - roman
26. september 1991 - stran 19
samovšečnost starih
»''Itar ki vedrijo na svojih
r yah v IS, društvih in
(Li skupnosti, niso bili
^^^gvljeni nič storiti, da bi
'/vo|°Šentjurčani, če ho-
' praznovati, pojdite
^ uje v soboto, 28. sep-
bra, tam bodo po tradici-
""ripravili prijetno prazno-
>. Mogoče pa je koga še
''^praznovati v Šentjurju
^ jgtni dan mesta, ker t
f^a kakor pač izgleda in
l'se še ne počuti za mešča-
iiiti nima volje in potre-
ba bi to postal
^ FRANC ZABUKOŠEK
laznovanie na
lesevni
planinsko društvo Šentjur
ob 40. letnici delovanja
'pravilo v nedeljo na Re-
praznovanje. Ker je bi-
to praznovanje sprejeto
del občinskega prazno-
^ja. me je skupščinski od-
jr za pripravo občinskega
.j^iovanja določil, da kot
Ijjiinec in odbornik v ime-
j skupščine pozdravim to
ibUejno srečanje. Tik pred
^nfetkom praznovanja na
jjsevni pa sem zvedel, da
d govoril predsednik IS go-
pod Ladislav Grdina dipl.
jg. To sem sprejel kot ne-
njetno dejstvo in se s tem
jprijaznil.
Kot dober poznavalec dru-
ž\ene dejavnosti, sem v go-
orih pogrešal nekatere po-
lembne podatke. Ko je na-
povedovalka napovedala
ložnost za nagovor tudi
jrugim, sem se odločil na
lozabljeno v govorih pred-
(dnika PD in IS opozoriti,
fose potem ni zgodilo, saj je
kIo gost iz Rogaške Slatine
jioral posebej prositi za na-
;op. Takoj ob zaključku
programa sem tako nenapo-
vedan nastopil, da opozorim
na veliko delo planinskega
entuziasta in dolgoletnega
predsednika PD, že pokojne-
ga Jožeta Gabrška in prija-
teljsko sodelovanje z PD
Kozjak iz Kaštel Sučurca,
kjer je sedaj vojna. Nekatere
podanike bivših SZDL poli-
tikov in sedanjih oblastni-
kov je moj nastop motil. Ko
sem hotel zaključiti nagovor
z prošnjo za solidarnostni
prispevek za pomoč prijate-
ljem iz Hrvaške, so mi celo
izključili mikrofon. Kaj se
torej dogaja?
O šentjurski politiki se že
nekaj časa piše in govori
marsikaj. Dejstvo je, da je
boljševističnim - SZDL poU-
tikom uspelo zmanipulirati
odbornike občinske skupš-
čine, da so večinsko enotni
in glasovalni stroj za njihove
vsakršne programe. Tako so
pučistično zamenjali pred-
sednika skupščine, ko jim je
stopil na prste pri finančnih
malverzacijah. Ker se tudi
jaz zavzemam za pravične re-
šitve in načelne volilne ob-
ljube, sem jim tudi jaz nepri-
jeten. To jim je uspelo z tak-
tičnim razdeljevanjem funk-
cij neizkušenim krščanskim
demokratom in finančnim
ter gospodarskim ugodno-
stim članom SKZ - LS in
funkcionarjem KS. Denar, ki
je bil namenjen za kulturo,
šport in deloma za infra-
strukturno dejavnost so po-
grabili in ga samovoljno na-
ložili na banko, da zdaj na
poceni način pridobivajo
ugled pri prej omenjenih lju-
deh. Takšno dejavnost sedaj
prenaš^o na vse možne obli-
ke, tudi v javne nastope in si
hočejo tako na populističen
način pridobiti ugled pri lju-
deh. Kakšne so to metode,
mislim, da ni potrebno po-
novno omenjati. Dokler bo-
mo taka dejanja prikrito ali
odkrito dopuščali, nam bo
slabo in življenje bo pekel,
porajale se bodo vojne in tra-
gedije.
FRANC ZABUKOŠEK
Praznik kraievne
skupnosti Pod
gradom
Krajani krajevne skupno-
sti Pod gradom, ki želijo
tvorno sodelovati v razvoju
svojega kraja, tudi v času
splošne družbene krize niso
vrgli puške v koruzo. Svoj
krajevni praznik so proslavi-
li s prireditvami in delovni-
mi zmagami.
V začetku septembra so
člani Planinske sekcije Par-
tizana Pod gradom pod vod-
stvom neumornega organi-
zatorja gospoda Ernesta Što-
klasa pripravili planinski ta-
bora v Košnici. Po pohodu
na Sjomnjak po sedaj že zna-
ni Žedonerjevi poti so na
Bobničevi domačiji pripravi-
li planinski tabor. Pomerili
so se v streljanju s fračo, Er-
nest Štoklas pa je spregovo-
ril o planinskih veščinah.
Nastopil je tudi Tremarski
oktet, za veselje pa je poskr-
bel še harmonikar Zvonko
Prevolnik.
Sredi septembra je komisi-
ja za socialno skrbstvo pri
krajevni skupnosti pod vod-
stvom gospe Zinke Jazbec
pripravila srečanje starejših
krajanov. V kulturnem pro-
gramu so nastopili učenci
osnovne šole Frana Kranjca
in vrtca v Polulah. Udeležen-
cem srečanja sta se predsta-
vila tudi oktet Studenček in
ansambel Vikija Ašiča, ki še
vedno sodi v kakovostni vrh
slovenske narodno zabavne
glasbe.
Istega dne, to je bilo 13.
septembra, je bila tudi slav-
nostna seja sveta krajevne
skupnosti. Na njej je pred-
sednik gospod Vladimir Lju-
bek orisal dosežke in nove
smernice razvoja kraja. Na-
slednji dan so na osrednji
prireditvi ob krajevnem
prazniku v Zgornjih Polulah
odprli 2,5 kilometrov pre-
novljene ceste. Cesta bo po-
leg krajanov dobrodošla tudi
drugim prebivalcem celjske
občine, saj omogoča spreho-
de v naravi in kondicijske te-
ke. Odprla sta jo celjski žu-
pan gospod Anton Roječ in
najstarejši krajan gospod
Ivan Artnak. Blagoslovila
sta jo gospod prodekan Pa-
vel Košir in bolniški kurat.
Anton Ratej. Goste sta poz-
dravila in seznanila z grad-
njo ceste člana gradbenega
odbora Lenart Horvatič in
predsednik Srečko Vrečar.
Krst na polulski način
- s Štefanom jabolčnika je
opravil idejni oče izgradnje
ceste gospod Ferdo Košto-
maj. V kulturnem programu
je sodeloval moški pevski
zbor Svoboda Zagrad pod
Yodstvom gospoda Matjaža
Železnika. Po ogledu je bilo
veselo srečanje na domačiji
gospoda Franca Vrečarja na
Zgornjih Polulah, kjer je za
zabavo poskrbel duo Borlak.
Marljive gostiteljice - žene iz
Zgornjih Polul, so pripravile
slastne kulinarične dobrote.
Čestitamo vsem, posebej pa
Faniki Vrečar in Faniki Ma-
vrič.
Pohvalo zasluži tudi javno
podjetje Komunala Celje,
enota Ceste-kanalizacije in
strokovne službe občine Ce-
lje z gospodoma Smodilo in
Ratej em na čelu za kvalitet-
no izdelano cesto. Hvala tudi
županu Antonu Rojcu, pred-
sedniku izvršnega sveta Mir-
ku Krajncu, Matjažu Želez-
niku in Francu Lamutu za
doslednost in pravo poslan-
sko držo. Hvala tudi članom
gradbenega odbora in kra-
jevne skupnosti ter umetni-
ku gospodu Marku Podpeča-
nu za izjemne spominke. Is-
krena zahvala Marku Mavri-
ču, Francu Vrečarju, Francu
Žabotu, gospodu Vuku, Ru-
diju Sumraku, Zvonku Per-
liču, predsedniku krajevne
skupnosti Vladimirju Ljube-
ku, tajniku Mirku Paju in ki-
rurgu Radoslavu Ruseku, ki
je kljub zahtevnemu poklicu
vseskozi sodeloval.
LENART HORVATIČ
Predramimo
Celje
Pišem vam v imenu mno-
gih mladih Celjanov, ki si že-
limo več glasbenega utripa
v našem mestu. Kaj premore
Celje glede zabave te vrste?
Casablanca nudi glasbo za
discofile. Kljub pa recimo te-
mu, alter sceno. To je pa tudi
vse, kar naj bi ponudilo tret-
je največje mesto v Sloveni-
ji! Ampak mi si želimo kon-
certe - živo glasbo! Saj bi
marsikateri organizator po-
vabil kakšen ansambel, a kaj
ko v Celju za prireditve te
vrste ni prostora. Sicer ima-
mo dvorano Golovec, vendar
se ne spomnim, kdaj so na-
zadnje organizirali kakšen
koncert.
Zato predlagam, da posta-
ne dvorišče spodnjega gradu
prostor za glasbene in druge
prireditve. Zdaj ko so Celjski
groQe prišli iz pozabe, verja-
mem, da bi se marsikateri
nastopajoči (in občinstvo se-
veda tudi) v tem ambientu
dobro in ponosno počutil.
Spomnim se fantastičnega
koncerta skupine Martin Kr-
pan v organizaciji Kljuba
ravno na dvorišču spodnjega
gradu. O tem koncertu se je
govorilo še dolgo - pričako-
vali smo še več koncertov.
Predlagam torej, da posta-
ne prostor na dvorišču Spod-
njega gradu take vrste, kot
so v Ljubljani Križanke. Le-
te so tudi pomemben kultur-
ni spomenik (kot je Spodnji
grad), pa se tam že vrsto let
odvijajo glasbene in druge
prireditve. Res je, da bi bili
stanovalci v Zidanškovi ulici
ob vikendih malo vznemirje-
ni (odvisno pač od vrste pri-
reditve), vendar pa je treba
reči, da je okolje Križank še
bolj naseljeno, da o maribor-
skem Lentu niti ne govorim.
G. Roječ, prosim vas, da
o tem predlogu resno razmi-
slite. Verjamite, da bo Celje
s tem prostorom mnogo pri-
dobilo, saj moramo zdaj Ce-
ljani za ogled kakšne glasbe-
ne prireditve (bodisi ročk, et-
no, jazz...) potovati v odda-
ljene kraje. Sicer pa verja-
mem v vas, saj je Celje, od-
kar ste vi župan, postalo
mnogo lepše in prijaznejše.
No, upam, da se bo spreme-
nilo tudi na podro^u, ki za-
deva nas mlade. Želimo si
več zabave - je to takšen
greh??!	J.J.Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Hvala za izlet!
Za prijetno počutje in or-
ganizacijo izleta v Atomske
Toplice se lepo zahvaljujem
uredništvu Novega tednika
in Radia Celje, pa tudi Izlet-
nikovemu vozniku. Pripravi-
li ste nam res prijetno izletni-
ško soboto.
V imenu vseh udeležencev
in v svojem imenu vam že-
lim še veliko delovnih uspe-
hov. Želim si tudi ponovne-
ga srečanja. Hvaležni udele-
ženec izleta
PETER PETROVIČ,
Celje
Nisva imela srepe, da bi v lepem vremenu uživala
' razgledu s tega najvišjega vrha slovenskih gora.
"Teme se je hitro kisalo. Naprej se je zgostila megla,
^toje začelo rahlo rositi, ^.atem pa celo snežiti. Vse to
^je dogajalo štirinajstega avgusta! Čeprav že od pol
We ure zjutraj nisva nič jedla, nisva čutila nobene
^ote. Želja po hribovskih dogodivščinah n^u je gnala,
^asva prišla iz Dovjega na vrh Triglava v devetih urah.
^(iaj sva si želela čim prej priti v zavetje Kredarice, kjer
se lahko na varnem spočila in prenočila.
Spuščala sva se previdno, kolikor se je le dalo. Kar
sneg - pršič - je naletaval, ko sva vendarle stopila
'od varno streho Kredarice, kjer sva že našla precej
^nstov, Slovencev in Čehov. Skupina Slovencev je bila
^ bolj vinsko navdahnjena in so ga žingali precej po
^'oje. Dobro sva se okrepčala in na prijetnem ležišču
•'^dko naspala prav do zore. Ko seje zdanilo, smo lahko
'ideii, da je čez noč zapadlo kakih deset centimetrov
^^^ga. Za ta letni čas res malo čudno.
Skupina Čehov se je odpravila na pot po južnem
^bočju Triglava v smeri proti Triglavskim jezerom in
yjnarči ter dalje k Bohinjskem jezeru. Midva sva jih
•3aa pustila, da so šli naprej, saj je sneg zametel precej
%o vidne markacije, zato seje bilo teže znajti.
Bližali smo se že dolini Triglavskih jezer oziroma koči,
' se imenuje po njih. Skupina Čehov je zavila h koči,
^'clva pa sva krenila naprej proti Komarči. Droben dež
^Počasi ponehaval, razgled se je vedno bolj odpiral.
J^ele so se lepe gore na italijanski strani - Rom bon,
Kanin. Sestop s Komarče do Bohinjskega jezera je
strm, saj leži jezero relativno kar tisoč metrov pod
°^arčo. Dobri dve uri zelo previdne hoje sva porabila
pot. Ob jezeru sva si vzela nekaj časa za pošten
Jg^izek in počitek, pozno popoldne pa sva se odpra-
do Stare Fužine, kjer se jezero končuje. Prenočila
n^/P^t na seniku. Tu v gorskem svetu, se povsod
J^^Jo prijazni ljudje, ki radi pomagajo in ustrežejo, če
^l^orejo.
sva zopet zgodaj zjutraj kot po navadi. Gospo-
sjj je ie imela za naju pripravljeno belo kavo, domačo
kruh. Ker ni hotela nič računati, sva ji dala
Dori ^^pitnine, nato sva se poslovila in spet vzela pot
lai ^PSe. Na železniški postaji v Bohinjski Bistrici sta
intr ^^^^^^ kolesi, poslani iz Dovjega. V lepem, svežem
^ sva se odpeljala proti Bledu. Ko sva se ozrla proti
/jj	stari očak ves žarel v soncu, nobene meglice
nikjer. Zdelo seje, kakor bi nama kazal fige, češ:
kaj sta pa rinila name včeraj, ko sem pa danes ves
drugačen!
Leto 1935
S prijateljem Albinom Dobrajcem sva se za tri dni
odpravila v Savinjske in Kamniške Alpe. Bilo je tako
nevarno, da je spomin še danes živ.
Avgusta leta 1935 sva se s sošolcem in prijateljem
Albinom Dobrajcem, ki je takrat še študiral pravo na
fakulteti v Ljubljani, odpravila v Kamniške in Savinjske
Alpe. Takrat sem že imel 350-kubični angleški motor
B.S.A. Zmenila sva se, da bova motor pustila v Robano-
vem kotu pri Rogovilcu, od koder se bova povzpela
najprej na Ojstrico, nato pa preko Planjave do Kamni-
škega sedla. Tam sva nameravala prenočiti in se nato
zelo zgodaj odpraviti v Bičano, naprej na Skuto, čez
Dolgi hrbet na Grintavec in do Češke koče, kjer bi
ponovno prenočila. Tretji dan bi se preko Savinjskega
sedla spet spustila v Logarsko dolino in do Robanovega
kota.
Rečeno - storjeno! V lepem, zgodnjem avgustovskem
jutru, okrog treh je bilo, sva se, obložena s težkima
nahrbtnikoma, odpravila na pot. Motor mi ni nič naga-
jal, sicer pa tudi nisem vozil prehitro. Kmalu seje popol-
noma zdanilo. Prevozila sva celo Savinjsko dolino do
Rogovilca, tam zavarovala motor ter začela pešačiti čez
Robanove pašnike proti vznožju Ojstrice. Robanove
plarijave sva hitro prešla, utrdljiv vzpon pa je trajal
najmanj dve uri. Potem se gora razmakne in že precej
visoko dobi bolj stožčasto obliko. V tem delu se odpre
precej široka, rahlo viseča planjava. Če bi jo tu pa tam
nekoliko zravnal, bi lahko bila kar zasilni aerodrom.
Ko sva prišla do koče na Korošici, nama je že kar
precej krulilo po želodcu. S hrano sva si malo duši
privezala, tako daje šlo dosti hitreje naprej. Ob poti sva
opazila prelepe cvetoče planike. Čeprav je te lepe cve-
tice prepovedano trgati je bila skušnjava močnejša. Nič
si ne moreš, da ne bi nekaj cvetov odtrgal za spomin. Še
z večjo zagnanostjo sva šla proti vrhu Ojstrice, kazalci
na uri so se že bližali dvanajsti.
Moški pevski zbor Oljka, v katerem je od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne aktivno sodeloval tudi Kari Kunej.
Zbor je vodil Vili Videčnik.
20. stran - 26. september 1991
otroški vrt,, -
Zdravo vrtiljakarji in vrtiljačicel
Prvi tedni šole so že za nami. Upam, da ste jih dobro preživeli. Sei^eda
predvsem tisti, ki ste prvič prestopih pragove pravih, velikih šol. Pišite in
rišite o tem, kako je bilo, kakšne so vaše nove tovarišice... Že čakam na
vašo pošto! Vas je šola mogoče celo razočarala ? Tudi o tem pišite. Pa nikar
še ne pozabite na počitnice! Ste jih preživeli na morju, v gorah, v tujini, ali
pa ste ostali kar doma in ste se vseeno lepo imeli? Gotovo ste kaj lepega in
zanimivega doživeli. Pišite o vsem zanimivem, da bo naša rubrika postala
še bolj pestra in zanimiva.	Lep pozdrav. Mojca
zavarovalnica triglav
Ker živlienie potrebuje vari^ost
Storil sem krivico
Krivica včasih zelo boli. Doma
sem imel muca Tačka. Bil je po-
reden in navihan, zato so se vča-
sih po stanovanju dogajale čud-
ne stvari. Nekoč sem pri babici
razbil drobno vazico. Bal sem se,
da bo babica huda. V kotu sem
zagledal muca in ga v mislih hi-
tro obdolžil dejanja. Ko je prišla
babica in videla črepinje, sem
pokazal na muca. Jezna ga je na-
podila na stopnišče. Taček je se-
del na stopnice in žalostno gledal
v vrata. Čez nekaj časa me je za-
čela peči vest. Šel sem k babici in
ji povedal vse po pravici. Prosil
sem jo, če lahko grem po muca.
Dovolila mi je. Bilo me je sram,
ker sem obtožil živalico, ki se ni
mogla braniti. Sklenil sem, da če-
sa podobnega ne bom storil niko-
li in nikomur več.
GREGOR POGLAJEN, 4. a
Prva osnovna šola
CELJE
Naše glasilo
Naše glasilo izhaja že petnajst
let. Koliko številk izide na leto je
odvisno od dogajanja na šoli.
Največkrat je glasilo tematsko
zasnovano. Eno takih glasil je iz-
šlo tudi lani ob kulturnem dnevu
na temo promet. Prav to glasilo
je bilo letos nagrajeno. PIL naj-
boljša glasila nagradi. Podelitev
nagrad je bila decembra v Kra-
nju v gradu Kiselstein. Ko smo
se peljale proti Kranju, sploh ni-
smo vedele, kaj nas čaka. Pilovci
so se zares izkazali. Pričakali so
nas s košaro polno sladkarij. Po-
tem smo si v knjigarni ogledali
nagrajena glasila, nato pa smo šh
v grad, kjer nas je sprejela graj-
ska gospoda. Med nas je prišel
Anton Tomaž Linhart, tokrat
v vlogi šolskega nadzornika. Pre-
izkusil je naše znanje o njem sa-
mem. Bil je zelo duhovit, mi pa
z našim neznanjem v veliki za-
dregi. Sledila je predstava o Me-
zinčku in nato slavnostna podeli-
tev priznanj in bogatih nagrad.
Pripravili so nam še časopisno,
radijsko in televizijsko delavni-
co, kjer smo spoznali novinarsko
delo.
Poskrbeli so seveda tudi za na-
še lačne želodčke, saj so nam
v bližnji restavraciji pripravili
obilno kosilo. Vsestransko zado-
voljne nas je gospod hišnik sreč-
no pripeljal domov.
ANDREJA KOZMELJ
ANDREJA KAČIČ
Novinarski krožek
OŠ PREBOLD
Žalostno življenje
Celje je veliko mesto z veliko
prebivalci. Večina teh ljudi ima
stalne službe in urejene domove.
V Celju pa so tudi ljudje, ki so
socialni problemi. Potikajo se po
mestu in pobirajo steklenice, da
bi z denarjem od prodanih ste-
klenic kupili hrano in pijačo.
Večkrat so ti klošarji vinjeni in
delajo nemir po mestu. Nekoč se
je po mestu potikal visok mož.
Njegova obleka je bila umazana
in strgana. Lasje so bili sivi in
redki. Ta človek je imel nekoč
družino, vendar ga je ločitev od
žene povsem pogubila. Večkrat
je razgrajal po mestu. V žepu je
imel steklenico in prepeval je pe-
smi. Oblečen je bil vedno v isto'
obleko. Nosil je modre hlače in
raztrgan suknjič. Poleti je spal
kar na klopeh v parku, pozimi pa
kdo ve kje. Ljudje so se mu po-
smehoval! in ga zaničevali. Kma-
lu si je našel prijatelje. Bili so
takšni kot on - zapuščeni, nena-
vadni za nas. Imeli so sive lase,
ponavadi dolge in skuštrane,
obleka je bila umazana, v žepu je
bila vedno steklenica cenenega
vina.
Njemu se je začelo slabšati
zdravje. Obraz je bil rumen, telo
suho, izčrpano. Najbrž je bila to
posledica pijače, nezdrave pre-
hrane in prenočevanj v parku.
Čez leto dni je umrl. Vzrok njego-
ve smrti je bila podhladitev. Lju-
dje, ki so ga poznali, so dali v ča-
sopis osmrtnico. To je bil zadnji
spomin nanj. Njegovo življenje
se je prekmalu končalo. Ljudje,
ki so ga poznali, ga pogrešajo.
A njegovo mesto so zasedli že
drugi. Žalostno je, da se nihče ne
zmeni zanje.	*
POLpNA MATKO, 7. b
OŠ Prve celjske čete
CELJE
To je veselje!
-	Ko se umirjen usedem pred
televizor in si ogledam kakšen
dober film.	Andrej
-	Ko pride kdo na obisk in mi
kai pokloni.
-	Ko dobim v šoli ali pa doma
pohvalo za znanje.
Jasmina
-	Pravo veselje je, kadar prire-
dimo doma piknik.	^
Franci
-	Ko se bomo vselili v novo
hišo-	Laura
-	Ko vem, da me imata mami-
ca in ati rada.
Vojko
Učenci 4.b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Spet sem bil
kaznovan
Ko sem prišel iz šole, me je
sestra Andreja močno razjezila.
Ker je nisem hotel poslušati, sem
zaloputnil z vrati. Imel sem smo-
lo in zlomil sem ležaj na vratih.
Mami je bila zelo huda. Seveda
sem bil kaznovan. Za kazen ni-
sem smel iz hiše, mami pa mi je
prepovedala gledati celo televi-
zijo-	MIHA JAZBEC, 2. r
OŠ KOMPOLE
Hej, dopisovalci
Danes imate na izbiro sd«
kaj naslovov iz Angl^g p "
gotovo vam ne bo ža! ^^
pridni dopisovalci, se va^
zgodi, da vas vaš dopisoval!?
vabi na počitnice. To pg !
ča, kajne? Zatorej, le pri^jj^
hitro na delo!	^
Miss AVESHA IQBAL (15,
44 Woodbourne ave.
Streatham
London
SW 16 lUU
England
Miss ANGIE HULME (14)
9 Barham c.t.
Birchwood
Warrington
Cheshire
6ND
England	'
Miss ELOVISE PETERS (ij)
127 Sandy Road
Llanelli
Dyfed
SA15 4DH
England
Miss VICTORIA HICKMfll
(15)
28 Carnngton Rd
Slough
Berks
SLI SRH
England
PRVA UUBEZEN
IColiko zvezdic na nebu miglja,
vsaka zase se v ritmu po nebu pelja.
Smehljajo se in svojo svetlobo svtlečo,
na zemljo pošiljajo prek neba.
Ob, sreča, ko u gledaš njen sijaj,
kako po nebu se pelje njena sled,
izpolni ti željo, eno samo željo,
ki lepšala bo tvoje dni.
^orda nekoč se spomneš njenega sijaja,
kako popeljal se preko neba je,
v noči, ko zrl si v modro nebo,
posuto z drobnimi svetlimi zvezdicami.
A koliko zvezdic svetlih na nebu miglja,
toliko sreče ti vsaka naj da...
Da drobne ti želje izpolnijo z dna srca
in da olepšajo tvoje mlado življenje.
Življenje je pusto, če sam ga živiš,
v dvoje je lažje lepše graditi si svet.
Srečo kujeta in delita si oba,
da na starost življenja sta srečna oba.
TJAŠA
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center — Celje
Za šolo in prosti čas
Dekleta ne želimo biti le lepo oblečena, tudi pričeske
želimo imeti lepe.
Tokrat ne bom pisala o modi. ampak o pričeskah.
Tudi one naredijo svojevrsten čar na naši zunanjosti.
Veliko je dolgolasih, ki se za striženje težko odločijo,
mnogo pa je zagovornic kratkih pričesk. Pričeske
lahko popestrimo z raznimi modnimi dodatki kot so:
okrasne lasnice, rutke ali pisan trak. Dolgi lasje so lepi,
vendar pa potrebujemo za njihovo nego več časa. Res
je, da imamo več možnosti za razne pričeske z dolgimi
lasmi. Lahko si jih spnemo v čop, spletemo kito ali
nosimo spuščene.
VALENTINA HUDOVERNIK
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atkina zanka
Miha je star 2x toliko kot
Katja.
Čez pet let bo star 3 x toliko kot
je stara Katja danes.
Koliko je star Miha? Rešitev pošlji na dopisnici na
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3/a, 63000 Celje, do
torka, 1. oktobra.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je SMREKA, saj je to
edini iglavec v nizu.
. Nagrado dobi: Mojca Videnšek, Rupe 11, 63201
Šmartno v Rož. dolini.
MARJAN
TERŽAN
- svet je lepši,
če ga opazujete skozi prava očala
-	od 2. 9. smo nasproti vojašnice na
Mariborski 54
-	poslujemo vsakdan od 8. do 12. ure in od
14. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure
telefon-31-354
SVET JE LEPŠI!
fHedHcea
HERMAN
cleli^iateM
IZREDNO UGODNI NAKUPI
MESA:
-	domači piščanci po 126 din z8 ^
-	svinjsko stegno po 230 din ZB W
-	domače kranjske po 250 din
-	svinjska rebra po 110 din za
Po naročilu: svinjske polovice po 112 din za W
alpsko mleko: 25 din
Del. čas: 8. do 19. ure
Sobota 8. do 12. ure
PRIČAKUJEMO VAS 1
HERMAN MALGAJ HERMAN - Soseska » ]
Alfova nagradna igra
Danes objavljamo imena Alfovih nagrajencev iz minulih
dveh oddaj. To so Matej Bobera iz Vrtne ulice 4 v Šentjurju,
Barbara Grobelnik iz Pongraca 10 Griže, Ali Roje iz Iršičeve
6 Celje ter Lucija Pintar iz Rožnega vrha 18 Šmartno v Rožni
dolini.

26. september 1991 - stran 21
Išec so občinstvu
Linstvo, ki si je ogleda-
k tri dneve letošnjega
Lkega festivala, je ime-
Lpolnoma drugačne kri-
^ kot štrokovna žirija,
Me za najboljše izbrala
^e ansamble, ki niso ni-
^ojili zlatega Orfeja.
[ako je priznala največ
t ansamblu Ekart iz Pre-
ja, ki nastopa že tri leta in
(tos tudi že bil tretjič na
(U. Torej gre za sorazmer-
,izkušen ansambel, ki pa
lidi v .tretje ostal samo pri
srebrnem Orfeju, je pa zato
uspel pri občinstvu. V an-
samblu, ki ga vodi Jože
Ekart (harmonika), izgrajo še
Srečko Zagoranski (troben-
to), Jože Lubej (klarinet),
Branko Kranj c (kitaro), Re-
nato Kapun (bas), poje pa
Blanka Akelič, ki ji pomaga-
jo vsi instrumentalisti.
O dosedanjem igranju pri-
poveduje vodja Jože Ekart:
»Na Ptuju smo osvojili dva-
krat bron in enkrat srebro,
letos pa smo bili najbolj všeč
občinstvu, kar pa je tudi ne-
kaj. Izdali smo že eno kaseto,
zdaj imamo pripravljeno že
drugo, ki se bo zaradi uspeha
na Ptuju prav gotovo dobro
prodajala. To kaseto bomo
izdali pri RTV Slovenija, Za-
ložba kaset in plošč. Na
prejšnjih festivalih smo se
naučili, kaj je prav in kaj ne,
zato smo letos uspeli. Smo se
pa resnično veliko priprav-
ljali. Jeseni bomo nadaljeva-
li s koncerti, ki jih prirejamo
skupaj s Šimekom, občasno
pa nastopa tudi Dudek. Bili
smo že tudi na Celjskem in
sicer na Polzeli in v Šentjur-
ju. Upam, da bomo tja, l^er
imajo radi domačo glasbo, še
prišli. Sodelovali bomo tudi
pri letošnji Maijanci, ki se bo
kmalu začela. Melodije nam
največ pišeta Igor Podpečan,
ki je igral pri CIK, zdaj pa je
pri Avseniku in Boris Ro-
škar, ideje pa jima damo mi.
Teksti so vsi naši.«
TV
Foto: EDI MASNEC
Folk le vedno bolj nor!
»Ne, mi nismo huligani, le
svojo zvrst glasbe igramo.
Nočemo kopirati nobenega
tujega benda,« tako zatrju-
jejo člani skupine Pragwald
iz Prebolda. Sad dvoletnega
druženja je posnet material
za prvo veliko ploščo, a so
vojne razmere na Hrva-
škem prekrižale vse njihove
načrte.
Zakaj plošče še ni na tr-
žišču?
Ploščo smo hoteli izdati
v Zagrebu zaradi manjših
stroškov, a so nam ves mate-
rial in denar zaplenili zaradi
nastalih vojnih razmer. Prve
posnetke smo napravili
v študiju Bonton v Rogatcu.
Od plošče je veliko odvisno.
Ko je le-ta na tržišču, posta-
neš znan, lažje je delati.
Kakšno glasbo sploh
igrate?
Odštekano, nekaj čisto
svojega. Radi igramo, na va-
jah je dobro vzdušje, zafrka-
vamo se. Vsak ima kakšno
idejo, potem pa pilimo vse
skupaj tako dolgo, dokler
kaj »ne rata.« Vadimo v pro-
storih preboldske knjižnice,
kjer imamo mir. Ko smo
igrali doma, so se vsi pritože-
vali ...
Nekateri člani skupine
imajo v zadnjem času malce
čudne frizure. Ljudje govo-
rijo ...
Človek je takšen, kakršen
je. Tudi lasje so lahko dober
del propagande. Ljudje naj
mislijo, kar hočejo, mi smo
mi.
Ljudje govorijo tudi, da
niste čisto pri pravi...
Ne poznajo nas dovolj do-
bro. (i^ovorilo se je, da smo
nacisti, huligani... Pa to
sploh ni res! Igramo svojo
glasbo, tisto, kar nam je
všeč.
Nekateri pevci, naši in tu-
ji ne morejo na oder, če niso
na pol pijani. Kakšen je vaš
bend?
Med nastopi ne pijemo. Ce
bi, potem ne bi mogli tako
igrati. Predvsem ne tako
hitro!
Kako je s koncerti? Vas
vleče tudi v tujino?
Do sedaj smo imeli tri-
najst koncertov. Naslednji
nastop imamo v Ljubljani 4.
oktobra. V začetku smo se
povsod morali vabiti sami,
sedaj pa nas že poznajo in ni
več takšnih problemov. Bili
smo tudi domenjeni, da igra-
mo na letošnjem Novem ro-
cku v Ljubljani kot predsku-
pina, a je stvar propadla. Do-
menjeni smo že za nastope
v Avstriji in na Češkoslova-
škem.
Gostje na televiziji še ni-
ste bili. Ste kdaj pomislili
na gostovanje v glasbenih
oddajah naše televizije?
Zelja vsakogar od nas je,
pojaviti se na televiziji, saj bi
tako pridobili še več publi-
ke. Zagrebška televizija nas
je snemala na Fuck off veče-
ru v Žalcu. Posnetke so že
predvajali. Upamo le, da je
bila publika z njimi zado-
voljna.
Kdo sploh so Pragwal-
dovci?
Skupino sestavljamo sami
fantje, stari okrog devetnajst
let. To pa smo: Iztok Kam-
puš (kitara), Primož Kumer
(bas), Uroš Križnik (bobni),
Pascal Rogl (vokal) in Miran
Agrež-Joly (kitara).
MOJCA KAPUS
Pragwald (z leve proti desni): Uroš Križnik, Iztok Kampuš, Pascal Rogl, Miran Agrež-
Joly in Primož Kumer.
OPOTARNICA
rez panike, prosim!
ločna mrzla burja v Aj-
^iini, kjer so bili poleg
I pasu golega Feota,
toibe vredni le še Extre-
smoke 57 iz Nove Gorice,
TOetao edino, kar sem si
pmnii s tega komercial-
p nastopa v prijaznem
|u. kjer koledarji verjetno
50 že leto 1977. Pa človek
''Pomisli, da so takšne in
ine letnice pomembne
10 kakšnim mrkirfi zgo-
^arjem in pravovernim
^Mjem poznavanja pre-
mosti, ki jim življenje lajša
božja resnica: »Zgo-
'ina se ponavlja.« O po-
^bnosti ali nepomemb-
fi letnic sem se nekaj na-
 konec prejšnjega tedna,
ko smo v Kopru spra-
M streho riješke Nepal
iornače Bloodsuckers, ki
Stopali prvič na odru in
''^bUi precej razposajeno
'^iško mrgolazen,
^ievna sobota je bila, ko
' fe v dopoldanski megli
'^sjen prikašljal v Ljub-
^ in pri tem razmišljal
rocku, kije kot ma-
mlade alternativ-
^3sbe svoja leta privabil
^^^spešnih in perspek-
y debitantskih zasedb,
"^^''je od njega zadnja le-
samo bleščeč celo-
organizatorji vsako
^^ijsjo okrog ene in iste
* Program, ki ga je vsak
napovedoval po svo-
^ bil tako perfidno pri-
da je bilo takoj jas-
nosi grofovske na-
^/tted bledoličnimi kr-
ljubljanskega gnilega
^^[eija (Vidmar, Lisi-
Edini sveži zasedbi
k , ^ l^bko povem vse
tj^o in zaradi katerih
sploh mikal obisk te
veseiice, sta reški
> ^ in srednješolski bend
^f>nvnice Overnow.
vj^ofaj topo preden uso-
sem v dežju brcal
, ^sice smeti po sloven-
^stolnici, ko se mi med
plastičnimi zastavami, nena-
doma pred oči prikaže pla-
kat novi ročk 92. »Ta je pa
dobra,« sem trapasto ble-
knil: »saj sem prišel celo leto
prezgodanj!« Čeprav se mo-
rajo tisti, ki gojijo upanje, da
bo nekoč le kaj koristnega
od mene, kot že tolikokrat
odpovedati zameri, vam mo-
ram priznati, da sem se ne-
mudoma olajšan oddahnil
v Unionu, pozabil na Križan-
ke in se podal na obisk k pri-
jatelju Primožu. Vesela sni-
denja sva se takoj dogovori-
la, da bom preživel večar kot
gost v jazz klubu Stara cer-
kev na Celovški, kjer z redni-
mi in gostujočimi glasbeniki
postavljajo na noge novo
glasbeno okostje, ki zaen-
krat temelji na zadnjem pro-
jektu Schmidta in prijateljev
z naslovom IX. korpus delic-
ti. v majhnem a prijetnem
lokalčku v kletnih prostorih
je večer potekal v zelo prijet-
nem tempu, tako da si nihče
ni zvil blatnikov, ko smo
skupaj zabrundali dve vese-
li. Fantje so lepo skrbeli za-
me in nič mi ni manjkalo, ko
je ob nenavadnih zvokih pu-
blika zapolnjevala pravkar
izpraznjena mesta. Na obi-
sku pri basistu skupine Rat-
ku sem dobil tudi kaseto,
o kateri bom napisal kaj več
drugič, ko moja telesna tem-
peratura ne bo več vztrajala
na 37,4 in bo na svetu sploh
vse lepše.
Piše Aleš Jošt
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	BLUE HOTEL-CHRIS ISAAK	(8)
2.	HIGHVVIRE - ROLLING STONES	(6)
3.	BAILA ME - GYPSY KINGS	(4)
4.	THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEV	(5)
5.	SPENDING TIME - ROXETTE	(4)
6.	THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART	(10)
7.	NEAR WILD HEAVEN-R.E.M.	(3)
8 TIME, LOVE AND TENDERNESS - MICHAEL BOLTON (2)
9. GYPSY VVOMAN (LA DA DEE) - CHRISTAL VVATERS (3)
10. STAND BY LOVE - SIMPLE MINDS	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	BAMBINA - FRENK IN ZMAJI	(7)
2.	SVETILNIK UUBEZNI - ČUKI	(6)
3.	KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (7)
4.	SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (9)
5.	RECI, RECI NE-BIG BEN	(4)
6.	MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE	(3)
7.	TI Ml ODLAZIŠ - TAJČI	(4)
8.	NEKO NOČ - POP DESIGN	(10)
9.	KAKO JE TO LEPO - PANDA	(7)
10. CIGO-PLAY ON	(2)
Narodnozabavne melodije:
1.	ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK	(7)
2.	VRNI SE - ZEME	(4)
3.	DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE	(4)
4.	BO ŽE BOLJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(5)
5.	NAJINE SANJE-BURNIK	(3)
6.	NAŠA MLADOST - STOPAR	(9)
7.	NAJLEPŠE JE PRI NAS DOMA - ALPSKI KVINTET	(2)
8.	SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ	(8)
9.	RAD ZAPOJEM TI SLOVENIJA - MARELA	(1)
10.	STARA HARMONIKA-KMETEC	(1)
Predlogi za lestvico tujih melodij:
MY NAME IS NOT SUSAN - WHITNEY HOUSTON
REAL LIFE - SIMPLE MINDS
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
ŠUM DEŽJA - DAMJANA IN HOT HOT HOT
NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN - DON MENTONY BANI
Predlogi za lestvico narodnozabavnil
melodij:
MEHKE STEZE - BRATJE POLJANŠEK
MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET
Nagrajenca: Lidija Sivka, Podčetrtek 116
Franc Žumer, Vodnikova 14, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Mcloclijs
v Vodnikovi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec_
ime in priimek
naslov_
22. stran - 26. september 1991

Ples ob prazniku žetve
Nad vhodom v londonsko gledališče
Phoenix visi plakat z naslednjim bese-
dilom: Vsakih deset let se v gledali-
škem svetu porodi res včlika predsta-
va. Kljub nekoliko vpadljivi reklami je
v tekstu zrno resnice: uprizoritev novi-
tete irskega dramatika Briana Friela
Ples ob prazniku žetve (Dancing at
Lughnasa) je res ena najboljših gleda-
liških predstav v minulih nekaj letih.
Delo je doživelo praizvedbo aprila lani
v Dublinu.
Ples ob prazniku žetve se godi v tri-
desetih letih v irski grofiji Donegal.
Pripovedovalec Michael, mož srednjih
let, ki verjetno predstavlja avtorja Bri-
ana Friela, se v mislih vrača k dogod-
kom, ki so se zvrstili poleti leta 1936,
ko mu je bilo sedem let. Michael je
nezakonski sin najmlajše izmed petih
neporočenih sester, katerih življenje
bi bilo prazno in brez smisla, če ne bi
kar prekipevale od ljubezni in veselja
do življenja. Miren vsakdan zmotita
dve spremembi; najprej nakup radij-
skega sprejemnika, ki v prej tiho hišo
prinese zvoke plesne glasbe, nato še
najstarejši brat Jack, duhovnik, ki se
po več kot dvajsetih letih misionarske-
ga življenja v Afriki vrne v domači
kraj. Ena izmed glavnih tem v igri so
poganski običaji, ki so se globoko zasi-
drali tudi v dušah in srcih teh spodob-
nih, bogaboječih katoličanov. Kmalu
se izkaže, da so postaranega misionar-
ja poslali domov predvsem zato, ker je
v Afriki prevzel religijo in navade do-
morodcev. Jack, na katerega niso po-
nosni samo domači, ampak vsa vas,
doma nedolžno čeblja o afriških ritu-
alih, ki se jih je tudi sam udeleževal,
razlaga o gongih, plesu in boginji Obi
in se pri tem ne zaveda ali pa noče
opaziti, kako njegove globoko verne
sestre z vedno večjo nelagodnostjo
sprejemajo pripovedi o afriških šegah
in navadah.
Čeprav zavračajo tuje, drugačne obi-
čaje, nosijo sestre v sebi sledove staro-
davnih obredov, ki so se ohranili na
Irskem. Eden izmed njih je tradici-
onalni Praznik žetve, dan, ko se kmet-
je zahvalijo za darove jeseni. V vasi je
vsako leto na ta dan ples in Mundyjeve
gospodične si sicer želijo pridružiti
plešoči mladini, pa vendarle ostanejo
doma, prepričane, da so za veseljače-
nje prestare. Namesto da bi rajale ob
kresu s preostalimi vaščani, sestre za-
plešejo doma. Prva poskoči šaljiva
Maggie (Anita Reeves), sledi ji nekoli-
ko zaostala sestra Rose (Veronica Quil-
ligan), nato se jima pridružita še Agnes
(01wen Fouere) in Christine (Siobhan
McCarthy) in na koncu še resna in
stroga Kate (Veronica Duffy). Ta izred-
ni prizor je fantastičen in moteč hkrati,
petero seksualno neizživetih sestra se
med plesom spremeni v divja, kričeča
in rajajoča bitja, ki se z vsem telesom,
a vsaka po svoje, odzivajo na živahno
melodijo po radiu.
Režiser Patrick Mason je namenoma
upočasnil ritem predstave in s tem pri-
dobil čas za izredno natančno izdelavo
vsakega posameznega lika. Sestre so si
igralsko povsem enakovredne in težko
bi se odločili, katera je zapustila naj-
globlji vtis. Ob divjem plesu v domači
kuhinji in bratovih spominih na afri-
ške običaje, v sestrah za hip oživijo
nikdar povsem pokopani upi na pol-
nejše življenje, kmalu nato pa spet za-
mrejo ob spoznanju, daje za spremem-
be že prepozno. Ples je rdeča nit pred-
stave in se kar naprej ponavlja v različ-
nih oblikah. Tudi Michaelov oče, ne-
odgovorni plesni učitelj Gerry, se en-
krat ali dvakrat na leto v plesnem ko-
raku za dober hip privrti v hišo. Ob
koncu igre vseh sedem odraslih zre
v publiko in se ob ugašajoči svetlobi
septembrskega večera narahlo ziblje
ob komaj slišni melodiji.
Michael, pripovedovalec, seznani
publiko tudi z žalostno usodo, ki je
čakala sestre, ki so se še zadnjič skupaj
veselile pojemajoče poletne vročine,
s tem pa dobi njihov na videz lahkoten
pogovor precej bolj dramatičen odte-
nek. Odlično postavitev predstave je
dopolnjevala tudi domiselna scena:
scenograf Joe Venek je poleg kmečke
kuhinje pričaral na oder košček žareče
zlatega žitnega polja, tu in tam poseja-
nega z makom, ki lahko ob nesrečnih
življenjskih usodah junakinj simboli-
zira nekaj svetlega in veselega, kakr-
šen je večkrat spomin na otroštvo.
Pismo iz Londona
Piše Mojca Belak
KOZERIJA
Sejem bil ie živf
Sc{j je v redu. Je že prav. Saj
je prav, daje bil živ- še vedno
boljše živ kot mrtev - obrtni in
mednarodni za povrh.
Ampak kot pogosto pravi
moj gospod sosed, sicer pa biv-
ši komunist: »Hvala Bogu, tu-
di to je za nami. K^j pa je pred
nami, sam Bog ve.«
Kar se mene tiče, sem v vsej
tej gužvi že toliko otopel, da se
mi švedsko in mi je čisto vse-
eno. Zato pa tudi pravim, da
n^ bo karkoli že - samo, dane
bo kaka blesava vojna ali pa
kak sejem: mednarodni, obrtni
in sploh in oh. Kajti sejmov
imam za zdaj, kot se temu lepo
po slovensko reče, poln kufer,
mednarodnih in obrtnih pa
sploh.
Ko sem bil majhen, sem ved-
no moral »podedovati« hlače
od starejših bratov. Je treba
dodati, da sem se zato nenehno
ubadal s tistim zloglasnim ro-
mantičnim razkorakom med
idealom in resničnostjo, ki se
je v mojem primeru kazal v za-
res banalni luči: vedno premaj-
hen in vedno prevelike hlače.
Strokovno se temu menda re-
če Hlačmanov kompleks, Fre-
ud pa začuda o njem ni nič
napisal - očitno s hlačami ni
imel takih težav, pa tudi sicer
ga je bolj zanimalo tisto, kar je
v hlačah.
N^ počiva v miru! Jaz pa
nadaljujem z mislijo, da je
s Celjem in njegovim sejmom
nekaj takega kot tisto z mano
in mojimi hlačami. Naše vrlo
mesto tega sejma sicer ni pri-
silno podedovalo, mu je pa
vseeno (in vsako leto bolj!) pre-
velik. Letos se je tako hlač-
mansko raztegnil in razvlekel,
da je revček zajel površino
srednje velike ruske stepe, za-
to mu celo najbolj vztrajni in
zagrizeni niso mogli priti do ži-
vega, kar pomeni - do konca.
Opazoval sem te Iju^-
so in hodili, od štanta rf ^
ta, dokler niso obupaj,
na pivo. Za to se še ved"*^
de kak dinar, za vse osk, "
tega nikakor ni bilo
težko. Po svetopisemski:!
temu reklo: »Robeje^A
liko, kupcev pa malo, r ''
doče, se mi zdi, bo vpriH^'
tako.
Zato so pa gospodje r.
niki Celje zapuščali boh l^*
nosov. Očitno še niso
vseh tegob slovenskega
mosvc(janja, ki ne bo n,"
»kar tako«, še n^manj^
do naslednjega sejma, kjj
kot Hudinjčan že zdaj bo; '
Kdor je z Otoka ali PojJj^'
je pač vseeno. Nam, ki i,J
na tem koncu mesta, pa ^
leto v sejemskem času J^
Ij^o živce z zaporami 9
smernimi cestami in obv^
cami.	^
Ko se takrat prebijamo,
zvitih kolovoznicah, po jJ
damski luknjavi in pi^
»zvezni cesti« čez Golovec
furmansko (pač v stilu) p,^
njamo prekleti sejem in j
maije, zagamano, policijo
policaje, zonegavljene ceste
cestarje. In si vzdihujoče i
mo, da bi bilo že enkrat ka
te hudičeve gužve in bi sel
ko v miru in naravnost pij
Ijali domov.
Ko tole berete, tam naoh
že vlada posejemski mir vi
ci so odpeljali, obrtniki oi
ketali, obiskovalci so se od]
kirali in mimo Golovca se{
da v miru in dvosmerno ^
Ijati-
Kakšno olajšanje! Kot
krat, ko so mi končno k
prve »moje« hlače.
Kdo in kdaj jih bo kupil
lju, pa sam Bog ve.
HUDINJSKITC
Začetek
Bilo je pozno popoldne.
Zbegan sem stal pred izho-
dom iz pekinške železniške
postaje. Okoli mene je vrelo
življenje. Bil sem prestrašen.
Malo prej sem stopil iz var-
nega in udobnega vlaka in
tako rekoč v trenutku sem
bil prestavljen v meni popol-
noma neznan svet. Množica
drugačnih ljudi je nekam hi-
tela, se drenjala, po cesti so
vozili in trobili avtomobili,
ter se borili za svoj prostor
pod soncem, med neskonč-
no množico koles. Ceste so
bile označene z meni nezna-
no pisavo, ljudje ki sem jih
nagovoril, so le zmigovali
z rameni in se branili z roka-
mi. Prešinilo me je spozna-
nje, da se nahajam sredi nez-
nanega čebeljnaka.
Za mano in mojim prijate-
ljem Tomažem Skerjancem
je bila že dolga pot. Za nama
so bili dolgi zimski večeri
polni sanjarjenja, dnevi zbi-
ranja skopih podatkov in na-
migov, nakup vozovnic in
končno se je nekega temne-
ga zgodnjega jutra najina pot
tudi resnično začela. Potova-
ti na Kitajsko poceni, pome-
ni potovati z vlakom. Najin
prvi vlak je vozil do Zagreba,
drugi pa do Budimpešte.
Tam, v tem prelepem mestu
19. stoletja, katerega prebi-
valci z roko dobrega gospo-
darja ohranjajo dediščino
preteklih rodov, pa je začela
veljati najina povratna vo-
zovnica do KantoHa.tli'nazaj.
Borih 200 nemških marjk za
30 tisoč km vožnje z vlakom
je bil ob dejstvu, da je želez-
niška karta Peking-Budim-
pešta v Pekingu trikrat draž-
ja, eden od prijetnejših ab-
surdov takrat še socialistič-
ne Madžarske. Naslednja po-
staja je bila Moskva, kjer nas
je v impozantni pozi govor-
nika pozdravil granitni
Marx. Trije dnevi postanka,
zaradi čakanja na »sibirski«
vlak Moskva-Peking, so bili
ravno dovolj, da smo si ogle-
dali mesto, ki ga še vedno
prekriva gosta koprena soci-
aUzma. Kljub bleščečim
stavbam kot so katedrala
svetega Vasilija, kremeljske
cerkve, Bolšoj teater, univer-
za Lomonosov, veleblagov-
nica Gun in prečudovite po-
staje podzemne železnice, pa
dolge vrste prav pred vhodi
teh stavb, slabo vzdrževani
objekti in pa blagovnice,
kjer je polno ničesar, govori-
jo, da je tu za perestrojko še
obilo dela. Postanek je bil
nujno zlo zaradi čakanja na
»transsibirski vlak«, ki pelje
iz Moskve le dvakrat na te-
den. Pravzaprav je bil ta
trodnevni moskovski aranž-
ma v hotelu ruski davek na
transsibirsko vozovnico, ki
smo jo kupili po posredova-
nju agencije Kompas v Bu-
dimpešti. Prav to srečanje
pri Kompasu, skupno biva-
nje v hotelu, vožnja na vlaku
in s tem povezani skupni bi-
rokratski problemi so bili
rdeča nit, ki je vezala skupi-
no kakih dvajsetih Sloven-
cev, ki smo se tiste dni prebi-
jali skozi sibirska prostran-
stva.
Široki tiri sibirske železni-
ce so bili položeni v letih
1894 do 1904 in povezujejo
Moskvo z Vladivostokom.
Skupna dolžina železne ce-
ste, ki se včasih vije skozi
težko dostopna močvirja in
skoži pokrajine, kjer je večji
del leta hladna in temna zi-
ma, je 9436 km. Mi smo se
odcepili na južnejši krak te
železnice, ki nas je skozi
Mongolijo pripeljal do Pe-
kinga. Šest dni neprekinjene
vožnje skozi brezove gozdo-
ve, močvirne stepe, puščavo
Gobi, skozi redke vasi in me-
sta, so mi globoko v možgan-
sko skorjo vrezali spoznanje
o nepreglednih ruskih dalja-
vah. Na tej sodobni Neotovi
barki, ki je drvela skozi dan
in skozi noč sem občutil, kaj
pomeni beseda daleč. Zbrani
smo bili z vseh vetrov: Srbi,
Nemci, Skandinavci, Slo-
venci..., ki smo se pred po-
plavo vsakdanjosti, naveliča-
nosti, monotonosti umikali
proti obljubljeni eksotični
deželi Kitajski.
Seveda pa so bili med nami
tudi ljudje iz teh krajev: Ru-
si, Mongoli, Kitajci, ki jim je
enakomerno in dolgo poska-
kovanje vagonov pomenilo
le mučno, bolj ali manj vsak-
danjo pot dornov, pot na de-
lovno mesto. Čas na prostor-
nem vagonu, kjer smo po
štirje spali v enem kupeju in
kjer sta za nas neprestano
skrbela dva vedno nasmeja-
na kitajska stevarda, sem
ubijal z opazovanjem pokra-
jine, izmenjavo informacij,
z dokončnim trasiranjem po-
ti po Kitajski, z igranjem ta-
roka, ter seveda s spanjem.
Na vlaku se je dalo udobno
živeti in tudi bolj ali manj
poceni jesti v restavraciji,
pač odvisno od tega, na kak-
šen način si prišel do rub-
Ijev.
Nadaljevanje prihodnjič
Sejemslce pripombe in opombe
Zloglasna »zvezna cesta« čez Golovec, ki je vsako
leto v sejemskem času še posebej aktualna, nosi, sern,
zdi, kar pravo ime.
Saj je res taka, kot da bi bila zvezna: sicer res je.
ampak, kakršna je, bi bilo boljše če je sploh ne bi bilo.
v sejemskem času je bil promet po Celju organiii-
ran še bolj čudovito kot sicer.
Pa saj poznate tisto o mnogo babicah in kilavem
detetu.
Policajev resda ni nikoli (z)manjkalo, a večinoiM
so samo nemo in križemrok opazovali porodne krčt
penastih šoferjev v prenatrpanih križiščih.
Tudi letos so zato zadolženi gospodje pozabili posta-
viti kažipote, ki bi zgubljenim dušam pokazali pot
»sejemskega prometnega labirinta.«
Tako je že vsega hudega navajeni pisec teh vrstic, fc
v križišču Prijateljeve in Bezenškove na Hudinji grsi
hišo, postal neplačani usmerjevalec prometa prof^
Ljubljani in Mariboru; dnevno je (pre)usmeril tudi P'
50 zgubljenih ovčic. In to v slovenščini, hrx'aščin''
nemščini in angleščini.
Morebitnim zapoznelim honorarjem se odpoveduj^
v korist Jožefa Jarha, ki mu tudi 40 strankarskih
jard na mesec ne zadostuje za odpravo prirojenem
napak na nadvozju.	;

26. september 1991 - stran 23
Magradna križanka
Ifsede, ki jih morate uga-
j in vpisati v lik križan-
so podane po vodorav-
I vrsticah in navpičnih
j)nah.
OORAVNO:
jrostor v peči, kjer gori
Kj - samostanski pred-
nik v nekaterih katoli-
redovih - stolp
fonom
noralna pokveka, nakaza
jjhna uta - domača obli-
mena Rozalija
flatina iz alg (iz istih črk
beseda AGRA) - afriško
TO severno od puščave
ahari - plemič, ki je v za-
po za podarjeno zemljo
niagal vladarju v vojni
fadetek pri košarki
eden od sistemov barvne
ivizije - redkejši naziv za
liino, jamo - dolga turška
a-staro slovensko ime za
iijsko
ilemijski znak za iridij
agleško žensko ime (.....
rjdežni deželi) - pretlačen
smetano zmešan krom-
- naslov simfonije Rim-
ija-Korsakova .(iz istih črk
beseda RANTA) '
rudnik v bližine Tuzle
iosni (iz istih črk kot kraj
^EK) - nemški fizik, do-
Nobelove nagrade le-
1919 (Johannes) - mesto
izlivu reke Po v severni
prijateljstva ali Iju-
- prepir, kreg - ameri-
'pisateljica, ki je dolga le-
Ma v Parizu (Gertrude)
^^etnici Gregorja Klanč-
8.	najstarejša plast jure v ge-
ološki zgodovini zemlje
-	mestna četrt - glasbilo
s strunami - spodnji del po-
sode
9.	rastlinska bodica - velika
telesna žila odvodnica - sta-
ra dolžinska merska enota
-	božanstvo pri starih semit-
skih ljudstvih, poosebljenje
naravnih sil (iz istih črk kot
beseda BALA)
10.	francosko mesto v de-
partmaju Some s slavno ka-
tedralo - tvorec, zlasti umet-
niškega dela - pritrgovanje
pri jedi, post
11.	redka in nakodrana vol-
nena tkanina - redkejše mo-
ško ime (iz istih črk kot ime
NENAD) - tiskarska zvezdi-
ca, ki opozarja bralca na
opombo pod črto
NAVPIČNO:
A.	afriška gozdna žirafa - žr-
tvenik
B.	kraj pri Novi Gorici,
rojstni kraj literata Mateja
Bora - eden od katoliških za-
kramentov _
C.	Ameriška filmska igralka
(Petricia) - vrsta umetnega
gnojila (tudi KIANIT)
C.	vodni vrtinec; tudi stara
beseda, ki pomeni »mlad«
-	starogrški bog vojne - sa-
moglasnika v besedi NEMIR
D.	začetnici pisatelja Ivana
Tavčarja - vojaško pokriva-
lo, čelada - angleška oblika
imena Ana
E.	polovica besede ŠUPA
-	barva igralnih kart - kmeč-
ko orodje za košnjo (mno-
žina)
F.	črna gozdna zemlja - za-
četek in konec besede
VRATAR
G.	ameriški zlatnik s podo-
bo orla - vrag, hudič
H.	začetnici Antona Janeži-
ča - pobotanje, poravnava
I.	velika rumenkasto rjava
zver iz družine mačk, ki živi
v Ameriki - dober vojvodin-
ski šahist (Bora) - avtomo-
bilska oznaka Tunizije
J. skrajni konci kopnega, ki
molijo v morje - dvojica
-	manjši vojaški oddelek
K. enaka samoglasnika
-	razjeda v želodcu - zarebr-
nica
L. slovenski literarni zgodo-
vinar, utemeljitelj primerjal-
ne literarne vede na Sloven-
skem (Anton, »Teorija ver-
za«) - polovica besede ITAL
M. nemški pisatelj, avtor ro-
manov in povesti (Wilhelm)
-	široka travnata pokrajina
N. sredina besede IZUM
-	pergamenski vladar v sta-
rem veku
O. zmes plinov, ki nas obda-
ja - nemški spolnik - okraj-
šava za »stareši«
P. domača vprežna žival
-	operni spev (originalno)
-	krajša oblika zaimka
»tebe«
R. okrajšava za »oziroma«
-	mesto v notranjosti Dalma-
cije, pomembno železniško
križišče - čebelja paša
S. ime nekdanjega ruskega
politika Hruščova - ljubko-
valna oblika imena Danica
Š. pravoslavna verska podo-
ba - vrsta minerala, kristalni
skrilavec (iz črk A J G N S)
T. nekdanji trgovec s kašo
-	znamka z nominalno vred-
nostjo, ki se lepi na doku-
mente ipd. JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1.	nagrada 1.000 din
2.	nagrada 500 din
in 3 nagrade po 200 din
Pri žrebanju bomo upošteva-
li le pravilne rešitve, ki jih bo-
ste po pošti ali osebno dostavi-
li v naše uredništvo do torka, 1.
oktobra 1991 do 9. ure dopol-
dan. Na kuverte z rešitvami
obvezno napišite: NAGRAD-
NA KRIŽANKA. Pošljite le
kupon.
Rešitev
križanke:
Vodoravno: ANTITIP, PAR-
MENA, OSNE, DREVO, SLA,
TIKTAK, TG, TOVORJENJE,
NAREKOVALKA, AER, ETA-
NAL, MODENA^ EMIRAT, TI-
CA, CICEK, JIRI, Z. K., A. J.,
POLRAVNINA, SRT, MALA
ANTANTA, TORKAR, T. G.,
INKI, OKEAN, SAL, SARMA,
JAHN, SKRŽAK, EAK, N.V.,
FLISAR, G. C., INO, O. A.,
TLA, RIBA, CIRKON, VE-
DRIJAN, AKONTO, O. C.,
OČALA.
Misel: Kovina, ki je ni dovolj
za vse.
Izid žrebanja
1.	nagrado 1.000 prejme:
Marija Kolar, Ul. 29. novembra
51/b, 63000 Celje.
2.	nagrado 500 din prejme:
Gregor Rupnik, Šercerjeva 10,
63325 Šoštanj.
3 nagrade po 200 din prejme-
jo: Darko Košenina, Gomilsko
72, 63303 Gomilsko, Vida Bri-
lej, Podčetrtek 44, 63254 Pod-
četrtek, Franci Vuk, Trubarje-
va 53/a, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno česti-
tamo!
Nagrade boste prejeli po
pošti!
Bodica
Po logiki vojaškega
vrha je genocid - obli-
ka samoobrambe.
Čeprav nič ne mislim,
hočem, da vsi mislijo
z mano, torej sem - ge-
neral JNA.
V politiki večkrat ve-
ljajo za genije taki
- ki nimajo »sto pik«.
Razlika med JNA in
Turki - Turki ob kla-
nju niso trdili, da to
počno zaradi samoo-
brambe.
Geslo vojaškega vrha:
Ubijaj idejne nasprot-
nike, da bo tvoja ideja
preživela.
Bolje bi bilo, ko bi ES
namesto opazovalcev
poslala - izganjalce.
Naj bo mlaj ali polna
luna - balkanski poli-
tiki bodo »za luno«.
Papež si očitno ni na
jasnem, da iz politič-
nega pekla ne moreš
ustvariti nebes.
Tudi sovjetski tisk
s stališčem do jugo-
slovanske krize doka-
zuje - da je prijetno
pometati pred tujim
pragom.
MARJAN BRADAČ
ČRNI PREBLISKI v TEMI
Pod komunisti smo se morah oblačit na
Ponte rossu, danes pa se lahko kar doma
- pri Karitasu in Rdečem križu!
Naš prispevek k svetovnemu razvoju teh-
nike je neprecenljiv: izumili smo celo
vzvratno prestavo za kolo zgodovine!
Zgradili smo enkraten državni aparat, ki
ima samo eno pomanjkljivost: pozabili smo
mu vgraditi - stikalo...
Kar priznajte, gospodje, tudi vi imate
V krvi nekaj rdečega!
Imamo veliko politikov, ki so nas spo-
sobni popeljati v svetlo prihodnost Potre-
bujemo samo še nekoga, ki nas bo znal
izvleči iz nje...
24. stran - 26. september 1991	"»lik

PASJI KOTIČEK
Jugoslovanski pastirski pes
(Šarplaninec)
Šarplaninski ovčarje jugo-
slovanski pastirski pes, ki so
ga že od nekdaj gojili na ju-
govzhodnih planinah drža-
ve. Najštevilčnejši so na Šar-
planini, po kateri jih tudi
imenujemo. Razvijal se je
z naravno selekcijo v zaprti
sredini, zato stoletja ni prišel
v stik z ostalimi psi. V kruti
naravi je postal močan, od-
poren, bojevit, odhčen čuvaj,
ki ne zbeži niti pred krdelom
volkov, niti pred medvedom.
Samo enega gospodarja priz-
na, pa še ta ni pravi gospo-
dar, ampak bojni tovariš.
Šarplaninec si namreč ne
pusti ukazovati. Brez napake
opravlja svojo nalogo, čuva
trop in gospodarjevo ozem-
lje. Zelo je razumem, zato je
samostojen in ne potrebuje
gospodarjevih ukazov. Zara-
di tega se v mestu ne znajde
najboljša, in si kar prepogo-
sto pride navzkriž z ljudmi
v domači hiši.
Narava: Izredno lep, pri-
kupen in vesel mladiček se
po puberteti nenadoma zave
svojega jaza, hoče biti enako-
praven z gospodarjem. Šar-
planinec je močan, velik in
v celoti skladno grajen pa-
stirski pes. Pokriva ga dolga,
gosta in trda dlaka, kar daje
vtis kompaktnosti telesa. Je
močne konstitucije, mirnega
značaja, dobrodušen, toda
tudi oster, nepodkupljiv,
svojemu gospodarju pa
nadvse vdan.
Plečna višina: Pes pov-
prečno 62 cm, pri psici pov-
prečno 58 cm„ zaželen je več-
ji pes.
MK
Sezonske soiate
Kumarična solata
s paradižnikom
Sestavine: pol kg kuma-
ric, 30 dkg paradižnika, sred-
nje debela čebula, sol, poper,
4 žlice olja, kis
Oprane kumare in paradiž-
nike zrežemo na tanke listi-
če, potresemo s sesekljano
čebulo, solimo, popopramo
in zabelimo z oljem in kisom.
Solato dobro premešamo.
Korenjeva solata
z rdečo peso
Sestavine: Pet srednje de-
belih korenov, I drobna rde-
ča pesa, 2 jabolki, žlica nari-
banega hrena, žlica seseklja-
ne čebule, zelen peteršilj.
majaron, sol, I dl kisle sme-
tane, kis po okusu.
Očiščeno korenje, peso in
jabolki naribamo, primeša-
mo hren, čebulo, sesekljan
peteršilj, majaron, sol, sme-
tano in kis.
Mlada koruza
v solati
Sestavine: 30 dkg mlade,
sladke koruze, drobna zele-
na, 4 paradižniki, kis, olje,
kapre, drobnjak, sol, gorčica.
Očiščeno mlado koruzo in
zeleno zmeljemo v mesorez-
nici. Nato dodamo grobo se-
sekljane paradižnike, kis,
olje, sesekljane kapre, zrezan
drobnjak, sol in gorčico. So-
lato dobro premešamo in
serviramo.
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje ščavja
Ščavje oz. kislica je najpo-
gostejši in najbolj nezaželjen
plevel, ki se pojavlja na povr-
šinah intenzivno gnojenih
travnikov in pašnikov.
Prav jesen je primeren čas
za zatiranj e^tega trdovratne-
ga plevela. Če so vaši travni-
ki močno zapleveljeni s ščav-
jem - več kot 2 rastlini na m^,
vam priporočamo škroplje-
nje cele površine s herbici-
dom Harmony 75 DF. Ome-
njeni herbicid namreč ne
prizadene trav in detelje in
zelo učinkovito deluje na
ščavje.
Ščavje naj ima ob škroplje-
nju dobro razvite liste in naj
bo veliko 15 cm. Priporoča-
mo odmerek 25-30 g priprav-
ka/ha, z dodatkom sredstva
za izboljšanje močljivosti Pi-
novit-N v konc. 0,1% ali San-
dovit oz. Radovit v konc.
0,5-1%.
Na površinah, kjer se ščav-
je še ni močneje razraslo, ga
lahko poškropite z nahrbtno
škropilnico. V tem primeru
uporabite Harmony v konc.
0,6 g na 101 vode.
Učinek škropljenja je vi-
den že po nekaj dneh, saj
Harmony zaustavi rast in
razvoj rastlin ščavja, ki zač-
no rjaveti in odmirati. Najbo-
lje so rezultati zatiranja vidni
naslednjo pomlad.
Pri košnji oz. paši po upo-
rabi herbicida je potrebno
upoštevati karenco, ki znaša
28 dni.
Ob uporabi 25 g Harmony-
a na hektar in 21 Sandovita
ali Radovita, vas bodo herbi-
cidi za zatiranje ščavja na
enem hektarju stali cca
950,00 din.
Enota za kmetijsko sveto-
vanje občine Celje je pripra-
vila demonstracijska posku-
sa zatiranja ščavja na dveh
lokacijah in sicer na Jankovi
in v Medlogu. Za dodatna
pojasnila pokličite na tel.
24-120.
VESNA ČUČEK
- Zavod za živinorejo
in veterinarstvo
Celje
MODNi KLEPtj
Priprav
VLASTA CAH-ZEROvnl
Čeprav smo zadnjič napo-
vedali, da naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik
za nekaj naslednjih številk
pripravlja nanizanko o jesen-
ski modi, se danes v Mod-
nem klepetu skriva nasvet,
kako se obleči za poročno
slovesnost. S tem seveda ob-
ljuba o zapisih, namenjenih
jesenskim modnim zakoni-
tostim, še velja - o barvnih
kombinacijah pa bo Vlasta
Cah-Žerovnik pisala že v pri-
hodnji številki.
V tajništvu Novega Tedni-
ka-Radia Celje, Trg V. kon-
gresa 3a, Celje čakata avgu-
stovski nagradi, zato vabimo
Cvetko Ribič iz Radeč naj se
oglasi po unikatni, ročno
pleten pulover. Dragico Hor-
jak iz Rimskih Topij
ka unikaten, ročno
svilen šal, prav tako b ?
niče naše modne sv J
Vlaste Cah-Žerovnik ^
Že v soboto, 28 sp
bra, pa bomo na valovS
dia Celje spet govorili
di. Zadržali se bomo ^
pri jesenski modi, vas n
bimo, da s svojimi vprS^
m predlogi pomagate s^
kovati oddajo. Če boste
priložili še nagradni kif
objavljen v vsaki števiif;,
vega tednika, pa prisluh
našemu žrebanju -- nag
bo tudi septembra unik-
ročno pleten pulover ali"*
ca izpod spretnih prstov^
ste Cah-Žerovnik.
Uredn,f.
Za Darjin »da«...
Pravzaprav bi morala da-
nes nadaljevati s serijo jesen-
sko-zimskim modnih novo-
sti, vendar sem se ob prijaz-
nem pisemcu dvajsetletne
Darje iz Celja spomnila, daje
tu in tam povsem neškodlji-
vo napraviti kakšen privile-
gij in malce porušiti vrstni
red našega modnega klepe-
tanja. Še posebno v tem pri-
meru, ko gre res za hudo nuj-
no in pomembno reč - po-
ročno obleko!
Darja bo namreč prihodnji
mesec dahnila svoj »da« in te
dni ima največ težav prav
z izbiro oblačila za najlepši
dan v življenju. Jasno - želi
biti lepa, kot še nikoli, niso ji
pa všeč »načičkane, čipkaste
in s kilometrskimi volančki
prešite obleke« kakor sama
pravi. Rada bi nekaj original-
nega, navdušena pa je nad
hlačami vseh dolžin.
Ja, seveda ti lahko sestra,
ki si jo opisala kot izvrstno
šiviljo, sešije za ta slovesen
dan tudi hlače! Krojev ti ne
bom opisovala, ker sem jih,
upam, dovolj nazorno prika-
zala na skici, svetujem pa ti,
da se (glede na tvojo temno
polt in lase) odločiš za težko
svilo ali saten v snežne
lem odtenku.
. Za kratek overall ali bi
z dvignjenim ovratnikom
beri strech material,
z belo-srebrnimi bleščica:
Ta kombinacija deii
nadvse mladostno, pa šel
per modna je letos.
No, tudi tale dva moi
sta po mojem kar dovolj
štekana« in tako blizu tvi
mu okusu, da bo pravil
eden izmed njiju.
Srečen doskok v M
žvljenje ti želim! vLAS!
PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA
POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO!
Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni
vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme.
Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov,
temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov.
Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih
dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni
intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme.
in HELIOS
v vseh kvalitetah, po re-
cepturi in vzorcu.
NUDIMO ves avtoličar-
ski material in celotno
opremo ter naprave za
avtoličarske delavnice.
Drago PIRH
Kardeljeva 83
ŽALEC
tel: 063/712-481
fax: 063/714-675
ijski spored
26. september 1991 - stran 25
26. stran - 26. september 1991


26. september 1991 - stran 27
28. stran - 26. september 1991	


26. september 1991 - stran 29
gjovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri ob
ift pfva premiera nove sezone, Mihaila Bulgakova Škr-
	otok- V soboto ob 19.30 bo predstava za abonma
'' ta-večerni« in za izven. Predstavo Škrlatni otok
i v torek ob 19.30 ponovili za abonma »TOREK« in za
'. V sredo ob 15. uri bodo igrali Buergeijevega Lažni-
^ i^ljukca, gre pa za zaključeno predstavo za osnovno
	j. celjske čete.
pomu kulture v Velenju bo danes ob 19.30 Večer
Ij^arske operete s solisti budimpeštanske opere,
.jjristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri ob 20. uri
pr miss Slovenije z Mišo Molk in Vice Vukovom.
zdravilišču Laško bo jutri ob 20. uri za zaključek
športne sezone (prestavljeni) Ples športnikov
^škem. Nastopili bodo Plesni orkester iz Zidanega
Ditka Haberl in Aleš Ramšak.
( Galeriji Mozirje bo jutri ob 17. uri odprtje razstave
L^ih del Gorana Horvata ter predstavitev njegove
ge Sveto pismo - Stara zaveza, ki jo bo predstavil
Stanič, direktor Cankarjeve založbe,
f Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto ob
m-j koncert Učiteljskega pevskega zbora »Emil Ada-
i. iz Ljubljane, ki bo predstavil slovenske umetne in
^e pesmi.
J-Likovnem salonu Celje je razstava »Iz stalne zbirke
jtarejša in srednja generacija celjskih likovnih ustvar-
cev«.
( Pokrajinskem muzeju Celje je razstava »Danes grofie
pki...«.
Opatijski cerkvi je razstava »Kelihi arhitekta Jožeta
fnika«.
f Pokrajinskem muzeju Celju je razstava »Kelti na
iiskem«.
CMuzeju novejše zgodovine in delno v galeriji Kompas
razstava »Sprehod s Pelikanom«.
T Osrednji knjižnici v Celju je razstava »Češko lepo-
j^je v slovenščini«.
!ia celjskem Starem gradu je razstava likovnih del
iirana Josiča.
V hotelu Celeia v Celju razstavlja slikar Niko Ignjatič.
lerinarska dežurstva
ITERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
ja veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
sle živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
[od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
li. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
IVpopoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
STERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
ddini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
pnizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah,
tirstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
su dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vrateuju Pivo-
!e,tel.: 731-121.
In-ERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
Binarski postni v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
nnarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutr^ naslednjega
je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji:
166.
tTERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
ilcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
i«kinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
Wnjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
bpraznikih. Telefon: 714-144.
STERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
tfa postaji je redni dplovni čas veterinarjev vsak dan, razen
Kdeljah od 7. do 15.\ure, redna dopoldanska ambulanta pa
do 9. ure. Do 29. septembra bo dežural Drago Zagožen,
vet. iz Ljubnega, tel. 841-769, od 30. septembra dalje pa bo
^ Ciril Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
tTERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
^ki postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
!dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
^tvo. 26. septembra bo dežural Franc Kovač, dipl. vet., Ul.
^žkarja 10, tel. 741-243, od 27. septembra dalje pa bo dežural
f Janez Hrovat, dipl. vet., na Veterinarski postaji Šentjur,
41-041.
SBEMO V KINO
UNION
«30. 9.: HIGHLANDER II.
^ameriški film
^ 1- 10.; BARFLV - ameri-
'ifilm
7 UNION
0 28. 9.: TOP GUN - arneri-
film
'^30. 9.: HENRY IN JUNE
^ameriški film
7Metropol
"o 30. 9.: OZEK PREHOD
: ameriški film
Jo 30. 9.: ONE TO DELAJO
;\^JBOLJŠE - ameriški film
1 10.: LOV NA PRAVICO
jj-ameriški film
7 I>OM
^30. 9.: MOŠKI ZA ŽENI-
- ameriški film
10.: OLIVER IN NJE-
(i^VA DRUŠČINA - ameri-
UŠKO
^ 9-: NEVARNO MORJE
^^vstralski film
^^27.-29. 9.; ZVEZDNE
JEZE IV. del - ameriški
i^SKA SLATINA
27. 9.: NEDOKONČA-
ZGODBA - ameriško-
film
29. 9.: HAVANA - ame-
film
Nočni kino
27.	in 28. 9.: NEBRZDANI
SEKS - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
27 in 29. 9.: PROBLEMA-
TIČNI OTROK - ameriški
film
28.	9.: VSI ZMAGUJEJO
- ameriški film
Celje
Poročili so se: Rafko KAM-
PUŠ in Marta ŠTUKELJ, oba
iz Celja. Borut SKUBIC in Ma-
teja GAJŠEK, oba iz Celja,
Franc KOPINŠEK in Majda
ULIPI, oba iz Bezenškovega
Bukovja, Roman PUŠNIK iz
Laške vasi pri Štorah in Bran-
ka GABER iz Celja, Gerti
PUNGARTNIK in Tatjana
LOČNIKAR, oba iz Celja, Ro-
bert TRŽAN in Karmen VU-
ČAJNIK, oba iz Celja, Franc
IVIČ in Karlin KLAKOČER,
oba iz Celja,. Jože VERK in
Darja KECIC, oba iz Celja,
Maks JELENC iz Javornika in
Alenka TRAFELA iz Celja,
Mirko ŽOHAR iz Slov. Konjic
in Rosanda ZATLER iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Ivan FILI-
PANČIČ iz Sedlarjevega in
Danijela VRENKO iz Polja ob
Sotli, Matevž KRISTAN iz Pu-
stika in Dragica^GRAČNAR iz
Nove vasi pri Šmarju, Bojan
KURAJ in Suzana ANDER-
LIČ, oba iz Rog. Slatine.
Velenje
Poročili so se: Alojz VI-
PAVC in Bernarda KUM-
PREJ, oba iz Velenja, Marko
VIRTIČ in Mojca RAMŠAK,
oba iz Velenja, Stanko JUR-
KOVNIK iz Mozirja in Vanda
BUBIK iz Velenja, Milan HRI-
BERŠEK in Marta IRŠIČ, oba
iz Kozjaka, Peter PAČNIK in
Suzana FRIŠKOVEC, oba iz
Škal, Zvonko LIPOVŠEK in
Saša KNEZ, oba iz Velenja, Jo-
že ROZMAN in Marta HUDEJ,
oba iz Ločice ob Savinji, Ivan
HUDEJ in Darja LOGAR, oba
iz Gavc, Srečko HUDOBREZ-
NIK in Marjanca KAMENIK,
oba iz Velenja, Stanislav MLA-
KAR iz Šoštanja in Milena PI-
ŠKUR iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Zlatko HRI-
BERNIK in Irena CINDRIC,
oba iz Polzele, Jože HRASTO-
VEC iz Prapreče in Irena
MATKO iz Matk, Dušan NO-
VAK iz Brega pri Polzeli in
Marija JELEN iz Andraža nad
Polzelo, Slavko POKLEČKI iz
Vrbja in Klavdija HUŠ iz Pre-
bolda, Stanislav HRUŠOVAR
iz Orle vasi in Kristina JELEN
iz Gomilskega, Fredi LESAR
iz Gornje vasi in Melita KNEZ
iz Sp. Negonje.
Celje
Umrli so: Dominik HADO-
LIN, 85 let iz Debra, Danica
HROVAT, 64 let iz Celja, Jože
GABERŠEK, 85 let iz Sodne
vasi, Neža HERNAUS, 74 let iz
Sečovega, Jože KANTUŽER,
58 let iz Celja, Leopold RO-
MIH, 83 let iz Selc nad Blanco,
Antonija TIHOLE, 80 let iz
Sevnice, Franc MLAKAR, 75
let iz Celja, Dane VIGNJEVIČ,
67	let iz Celja, Anton POD-
KRIŽNIK, 61 let iz Grlič, Ro-
zaliza VOUK, 83 let iz Štor,
Ferdinand KOK, 79 let iz To-
povlj, Viktor AUŽNER, 77 let
iz Štor, Štefan VENGUŠT, 71
let iz Ostrožnega, Dominik LE-
GAT, 46 let iz Slov. Konjic, Ve-
ronika LAJLAR, 76 let iz Pole-
na, Helena PUŠNIK, 77 let iz
Repuš, Alojzij KOTAR, 63 let
iz Trnovega hriba, Frančiška
PODLESNIK, 69 let iz Celja,
Ivanka JAZBEC, 59 let iz Ce-
lja, Jože KLAKOČER, 66 let iz
Bistrice, Milan KRANČAN, 41
let iz Celja, Jožef KLINC, 80 let
iz Vin, Peter ŠTEFANEC, 65
let iz Celja, Jožefa GOLEŽ, 65
let iz Začreta, Ivan ŽOLNIR,
68	let iz Štor, Marija KOPRIV-
ŠEK, 88 let iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija PRAH, 49
let iz Brezovca pri Rogatcu,
Ivana STADLER, 68 let iz
Hrastja, Ivan JAVERŠEK, 58
let iz Kunšperka, Franc MIKO-
LIČ, 81 let iz Tlake.
Velenje
Umrli so: Cvetko MAHO-
VEC, 61 let iz Celja, Frančiška
MATKO, 58 let iz Vranskega,
Marija SKONČNIK, 70 let iz
Rečice ob Savinji, Ana KRAJ-,
ŠEK, 37 let iz Gavc, Regina--'
Marija BOLHA, 89 let iz Šošta-
nja, Marija VENIŠNIK, 84 let
iz Velenja, Edmund KMECL,
83 let iz Velenja, Anton GO-
LEŽ, 73 let iz Brezove, Martin
RAJTER, 59 let iz Velenja, Bo-
gomir BRAČIČ, 84 let iz Jerne-
ja pri Ločah.
Žalec
Umrli so: Marija PODGOR-
ŠEK, 89 let iz Celja, Marija ZI-
DANŠEK, 66 let iz Dobriše va-
si, Janez ZUPAN, 79 let iz Bre-
ga dri Polzeli, Alojzija TAMŠE,
82 let iz Polzele, Ivan TOPOV-,
ŠEK, 83 let iz Ojstriške vasi,
Avgust ZORENČ, 82 let iz Do-
lenje vasi, Apolonija REŠEK,
87 let iz Celja.
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni
enoti Celje, dne 23. 9. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kand.dati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija
Zdravstveni center Celje
OE Bolnišnica
Cetis Celje
Vrvica Celje
Vrvica Celje
Center za socialno delo Šmarje
Zavod za delovno
usposabljanje M. Pintar Dobrna
Zavod za delovno
usposabljanje M. Pintar Dobrna
Hmezad Agrina Žalec
SPE Informatika
Osnovna šola Boris Kidrič
Rogaška Slatina
Poklic
zdravnik specialist za psihiatrijo
dipl. ekonomist
ekonomist za finance
ing. tekst, tehnologije
socialni delavec
vzgojitelj
fizioterapevt
ekonomski tehnik
učitelj biologije
Delovno mesto
zdravnik specialist za psihiatrijo
samostojni komercialist za vzh.
Evropo
vodenje finančno račun, službe
vodenje proizvodnje
socialni delavec
specialni pedagog za duševno pri-
zadete otroke
fizioterapevt
programer
učitelj biologije
30. stran - 26. september 1991
mali oglasi
0glasi - informacije
26. september 1991 - stran 31
32. stran - 26. september 1991

NOČNE
CVETKE
•	Na Ljubljanski
8 v Celju je bila minuli
četrtek hrupna noč. Na-
devani Matjaž K. se je
okoli dveh ponoči odlo-
čil, da stanovalci ne bodo
spah. Razbijal je po vratih
in dosegel, da so ga prišli
ljudje gledat v spalnih
srajcah in pižamah. Za ti-
ste, ki se mu niso odzvali,
pa je imel drugačen pri-
jem. Neusmiljeno je priti-
skal na njihove zvonce.
Ko je bila že vsa hiša po-
konci, so red lahko nare-
dili edinole še policisti.
Ker pa se pijani Matjaž ni-
ti njim ni nameraval po-
koriti, so ga morali odpe-
ljati s seboj. V petek seje
zbudil treznega videza.
•	V soboto ponoči se je
pred vrati na Mariborski
80 kadilo. Željko M. je na
policijo sporočil, da je
nekdo pred durmi odvr-
gel dimni vložek in zadi-
mil ves vhod. Še pred pri-
hodom mož postave je
neznani »terorist« izginil
v temno noč.
•	V nedeljo zvečer seje
k medicinski sestri v bol-
nišnico v Celju zatekla
ženska, ki očitnp nima
pravega soproga. Če bi bil
pravi, bi jo pred spanjem
lepo pobožal, tako pa jo je
pošteno obdelal. Z roka-
mi seveda. Prebuškana
ženska je bila Majda, nje-
nemu neprijaznemu mo-
žičku pa je ime Milan.
•	Obrtnika iz Hrastni-
ka, Tomaž L. in Margare-
ta J. sta na MOS-u v nede-
ljo popoldne uprizorila
majhen spektakel. Z vso
jezo sta čez ograjo sejmiš-
ča metala predmete, kijih
nista mogla prodati. Vi-
devši to početje, ju je okr-
cal tamkajšnji varnost-
nik, ki mu je vročekrvna
Margareta primazala par
klofut. To pa je bilo čisto
dovolj, da se je mož, za-
dolžen za varnost, obrnil
na policiste. Oba Hrastni-
čana bosta morala k sod-
niku za prekrške.
M. A.
Aktivni pajek
MOS 91 - manj kaznivih delani in nezgod
Splošna varnost je bila na
letošnjem Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju še
boljša kot lani. Zabeležili
so manj kaznivih dejanj, za-
radi še bolje urejenega pro-
meta in parkirišč pa je bilo
tudi prometnih nezgod
manj.
V času sejma so celjski po-
licisti obravnavali 30 pro-
metnih nezgod, od katerih
sta se le dve končali z lažjimi
telesnimi poškodbami ude-
ležencev. Lani je bilo nezgod
v prometu 32, v dveh prime-
rih s hudimi telesnimi po-
škodbami udeležencev.
V tem času je bilo napisa-
nih 24 predlogov sodniku za
prekrške zaradi kršenja cest-
noprometnih predpisov, iz-
danih je bilo 40 mandatnih
kazni in izrečenih 43 opozo-
ril. Le v enem primeru so po-
licisti podali predlog sodni-
ku za prekrške zaradi kršitve
javnega reda in miru. Vseh
teh ukrepov je bilo letos
manj kot lani, bolj aktiven
pa je bil le celjski pajek. Na
lanskem sejmu je odpeljal
dve vozili letos pa kar 23.
Na letošnjem MOS so de-
lavci UNZ Celje obravnavali
16 kaznivih dejanj oziroma
tri manj kot lani. Največ je
bilo tatvin (10), dva vloma,
dve tatvini delov motornih
vozil, eno kaznivo dejanje
poškodovanja tuje stvari in
eno kaznivo dejanje zlorabe
znamenj za pomoč in nevar-
nost po členu 232 KZ RS.
V slednjem primeru je pro-
dajalec na sejmu lažno prija-
vil nastavitev bombe pri nje-
govem kiosku. Zoper tega
storilca so policisti napisali
kazensko ovadbo.
M. A.
Šailovska igra
s streijanjem
V četrtek, 19. septembra
so kriminalisti UNZ Celje
prijeli Branka V. iz Pucove
ulice v Celju, ki je poskušal
ustreliti Saliha H. iz Žalca.
Tega dne sta Branko V. in
Šalih H. v popoldanskem ča-
su, na klopi v Goriški ulici
v Čelju, igrala šah. Ker se je
šahovska igra za Branka V.
slabo končala, je ta v navalu
jeze začel žaliti Saliha, ki ga
je zaradi tega z rokami odri-
nil od sebe in mu pripeljal
zaušnico. To pa je Branka ta-
ko zelo razjezilo, da je stekel
v svoje stanovanje, zgrabil za
eno iz pestre zbirke pušk ter
z njo pritekel nazaj na prizo-
rišče šahovske igre in prepi-
ra. Puško-bokarico je pred
tem napolnil z naboji, Salihu
pa je zagrozil, da ga bo ubil.
Na srečo je Šalih puško pra-
vočasno odrinil navzdol, ta-
ko da so se izstreljeni naboji
odbih od tal in poškodovali
nekaj parkiranih avtomobi-
lov. Policisti so takoj po de-
janju osumljenega Branka
V. prijeli in mu odvzeli orož-
je. Preiskovalni sodnik je po
zasUšanju zoper storilca
odredil pripor.	M. A.
Število beguncev narašča
Na inšpektoratu milice UNZ Celje so do petu
septembra zabeležili 350 imen beguncev, ki so '
naše območje zatekali z domala vseh kriznih ža%'
Hrvaškem. Močno pa seje to število povečalo v s^
in nedeljo, ko je k nam pribežalo še 190 beguncev ^
njimi tudi nekaj Hrvatov srbske narodnosti. ^
Zdaj so že odprti zbirni centri za begunce v
občinah. Na območju občine Slovenske Konjice
centri v hotelu Planja na Rogli in hotelu Drg^
v Slovenskih Konjicah. V celjski občini je zbirni cp^
v samskem domu Cinkarne na Ribarjevi uii^j"^
območju občine Šmarje pri Jelšah pa so zbirni
v ^gasilskem domu v Mestinju, v gasilskem ^^
Y Šmarju ter vhotelu Turist v Rogaški Slatini. V ^
Šmarje pri Jelšah, kjer je beguncev največ, so^
nameščeni v nekaterih zdraviliških hotelih, v pog
škem domu Ljubija v Rogaški Slatini, v planii^
domu na BočTu, v rezervi pa je še nekaj drugih
jektov.
M
PROMETNE NEZGODE
Ni nakazal smeri
Na lokalni cesti v Spodnji
Rečici pri Laškem se je
v ponedeljek, 16. septembra
ob 05.45 uri pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena ose-
ba hudo telesno poškodova-
na, škoda na vozilih pa zna-
ša okoli 25 tisoč dinarjev.
Iz smeri Zgornje Rečice je
proti Spodnji Rečici vozil
kolo z motorjem Aleksej S.
(15) iz Zgornje Rečice.
V Spodnji Rečici je zavil v le-
vo, ne da bi nakazal spre-
membo smeri. V tistem tre-
nutku je za njim pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Radovan Koblič (35) iz Zgor-
nje Rečice. Med prehiteva-
njem je prišlo do trčenja, hu-
do poškodovanega Alekseja
S. pa so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Trčil v Jekleno vrv
V	ponedeljek, 16. septem-
bra popoldne se je pripetila
nezgoda na magistralni ce-
sti v Šentrupertu. Voznik je
bil hudo telesno poškodo-
van, materialna škoda pa
znaša okoli 50 tisoč di-
narjev.
, Iz smeri Šempetra je proti
Šentrupertu vozil neregistri-
rano motorno kolo 21-letni
Bojan Flis iz Šempetra. Ko je
pripeljal v Šentrupert, ga je
začelo zanašati, zapeljal je na
desno bankino in nato na
travnato površino, kjer je tr-
čil v jekleno vrv na hmeljiš-
ču. Pri padcu se je motorist
hudo poškodoval.
Obstal na travniku
Na lokalni cesti v naselju
Rastke se je v četrtek, 18.
septembra zvečer pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poško-
dovana. Materialna škoda
znaša približno 50 tisoč di-
narjev.
Proti Ljubnem ob Savinji
je iz smeri Proda vozil oseb-
ni avto 24-letni Dušan Mar-
kovič iz Luč. V Rastkah je
v levem ostrem ovinku zape-
ljal na levo bankino, izgubil
je oblast nad vozilom, zaradi
česar se je prevrnil na trav-
nik. Pri prevračanju se je
voznik hudo poškodoval.
Zdravijo ga v celjski bolniš-
nici.
Prepozno opazil
oviro
V	petek, 20. septembra ob
01.30 uri se je pripetila nez-
goda na regionalni cesti
v Slovenskih Konjicah. Dve
osebi sta bili hudo telesno
poškodovani, materialna
škoda znaša 40 tisoč di-
narjev.
Iz smeri Konjiške vasi je
proti Slovenskim Konjicam
vozil osebni avto Stanko Me-
glič (27) iz Zreč. Ko je pripe-
ljal po klancu navzdol, je
prepozno opazil na cesti pre-
vrnjen polpriklopnik in trčil
vanj. V nesreči sta bila hudo
poškodovana voznik in so
potnik Rihard Albreht (34) iz
Spodnjih Prelog.
Nezgoda v Mozirju
V	nezgodi, ki se je pripeti-
la v soboto, 21. septembra
zvečer na regionalni cesti,
izven naselja Mozirje, je bil
en udeleženec hudo telesno
poškodovan, škoda na vozi-
lih pa znaša okoli 125 tisoč
dinarjev.
Iz smeri Nazarij je proti Mo-
zirju vozil kolo z motorjem
16-letni Boris P. iz Potoka.
Ko je pripeljal do hiše Sa-
vinjska cesta 60 je zavil v le-
vo, v času, ko je za njim pri-
peljal voznik osebnega a^o-
mobila Bojan Žurej (26) iz
Nazarij, ki je mopedista pre-
hiteval. Ko je opazil, da na-
merava voznik kolesa z mo-
torjem zavijati, je močno za-
vrl, a trčenja ni mogel pre-
prečiti. Voznika kolesa z mo-
torjem je vrglo v vetrobran-
sko steklo, nato pa je padel
po vozišču in se hudo poško-
doval. Odpeljali so ga v bol-
nišnico v Celje.
Trčenje v središču
Laškega
V	nedeljo, 22. septembra
se je, ob 10.25 uri pripetila
nezgoda v Laškem, v kateri
je bil hudo telesno po|
van mopedist.
Po mestni ulici v U
je vozil kolo z motorjei
letni Jožef Mlakar iz Pj I
ce. Na Titovi cesti, prj [
številki 59, je prehitevj
lesarja in zapeljal na lev,
lovico vozišča. To je^
v trenutku, ko je iz na
ne smeri pripeljal z oij
avtomobilom Ivan Zaj
(41) iz Pograca. Voznik
mobila je vozilo ustavil
trčenja ni mogel prepi
Voznik Mlakar je
v prednji levi del avtoit
in padel po vozišču.]
poškodovanega so prq
v celjsko bolnišnico.
Z avtom v kosllii
V Oleščah pri Laški
je v nedeljo, 22, sepU
ob 18.45 uri pripetila i
da, v kateri sta bili)
dovani dve osebi.
Voznik osebnega a^j
bila Martin Goleč (29) i
blatine pri Laškem jen
Laškega proti Bi
V blagem desnem oi
v Oleščah mu je nasprd
peljal z delovnim sti
- kosilnico Franc Ašken
iz Tevč. V ovinku stal
trčili, pri tem pa seje!
telesno poškodoval fi
kosilnice. Lažje je bil
škodovana njegova so!
ca, Aškerc Marjana (I
Tevč.	]
DEM po 730 din
Neznanec je v petek, 20. septembra ob 13. uri pri
kupoprodaji deviz krepko ogoljufal Milorada S. iz
Celja.
Posel seje odvijal v slaščičarni Zvezda v Celju. Nez-
nani devizni mešetar je najprej preštel 58 bankovcev
po 100 DEM in jih za kratek čas spravil v žep. Potem je
pred oškodovancem preštel še bankovce za 146 tisoč
dinarjev in iz žepa izvlekel vrečko, vendar ne isto
oziroma pravo. Oškodovani Milorad je, seveda po
odhodu prodajalca deviz, z grozo ugotovil, da je med
dvema bankovcema po 100 DEM le skrbno narezan
kupček ničvrednega papirja.
Bivak na ilveii tisočakiii
Na alpskoturističnem
mejnem prehodu Savinjsko
Sedlo, na višini 2001 meter
severozahodno nad Okre-
šljem, stoji nov bivak Upra-
ve za notranje zadeve Celje.
Starega, ki je bil manjši in
dotrajan ter neugleden, so
porušili 9. septembra letos.
Istega dne so na istem mestu
postavili novega. Na tej mej-
ni točki policisti opravljajo
občasne kontrole prehodov
čez avstrijsko-slovensko me-
jo, v bivak pa se kadar koli
lahko zatečejo planinci, če
jih zaloti ali jim grozi nevar-
no vreme.
Zaradi pomanjkanja de-
narja so delavci inšpektorata
mihce UNZ Celje in Postaje
mihce Mozirje hišico posta-
vih sami, v akciji pa je sode-
loval obrtnik Matijavec iz
Luč, ki je les zastonj razža-
gal. Ta gradbeni material je
UNZ Celje podarilo GG Na-
zarje, v gorske pečine pa ga
je bilo mogoče dostaviti edi-
nole s helikopterjem.
Alpskoturistični prehod
Savinjsko sedlo bo odprl do
15. novembra, v času med
sončnim vzhodom in sonč-
nim zahodom. Planinci ga
lahko prečkajo z veljavnim
potnim listom.
M. A.
Foto: UNZ Celje
TAKO SO SODILI NEKOČ
Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega plfl
nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil priJ
v veljavi nad 200 let	I
Če kdo namerno, zaradi raznovrstnih užitkov, k»
pač so, pusti izrabljati svojo ženo ali otroke za nepoJI
nečista in sramotna dejanja, je brez časti in naj se kazrt
po določilih občega prava.	f
Kaznovanje zvodništva in pomoči pri prešuštvu i
Ker se dajo često nerazumne ženske in celo nedoi
dekleta, ki so sicer neoporečno poštena, zapeljati h |
nim mesenim dejanjem po nekaterih hudobnih mošk«
ženskah, naj se ti zvodniki in zvodnice in tudi tisti
vedoma in zlonamerno za to posojajo svoje prostore, I
nujejo glede na položaj in po nasvetu z izgonom, po-.'
tvijo na sramotni oder, odrezanjem uhljev ali izšibanj
Kazen za izdajstvo	
Kdor zlobno izdaja, naj se po običaju kaznuje z razčet^
jenjem, žensko naj se utopi. I^er je taka izdaja po®^'
škodljiva ali ogabna, npr. če prizadene deželo, mest^
nega gospoda, zakonskega druga ali bUžryega sorod*
n£o se kazen podkrepi z vlačenjem ali trganjem s kleSf'
med potjo na morišče.	,
V posebnih slučajih izdajstva lahko sodniki in porof"
določijo razčetverjenje po predhodnem obglavljeni"
Kaznovanje požigalcev
Požigalca je treba usmrtiti z ognjem.	1
Kaznovanje razbojnikov	j
Vsak razbojnik mora biti kaznovan po izročilu
prednikov in določilih občega rimskega prava z
tvijo z mečem ali kot je sicer krajevni običaj, vsekak"
s smrtjo.
Kaznovanje tistih, ki ščuvajo ljudstvo k uporu j
Kdor hujska ljudstvo v deželi, mestu ali ok^
k splošni vstaji proti gosposki, naj se kaznuje v sK i
z obsegom in težo dejanja z obglavljenjem ali izšib®™
ter izgonom.
Kaznovanje tistih, ki zlonamerno izsiljujejo	j
Večkrat se dog^a, da samopašne osebe ljudi P
pravno in nespodobno izsiljujejo, jih znatno oškoduj^
pripravijo do tega, da jim nudijo pomoč, sodelovanj^
s strahovanjem silijo v protipravna dejanja in se pri ^^^
dajo zadovoljiti. Take je treba smatrati za prave na
samodržce in jih usmrtiti z mečem.	j