UPRAVI STANE MESEČNO K10"- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN, platana v gotovini. Leto L * Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 =- CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12'— -»v »i smaa n'!s>lšsl§fis V* :h?šf6*-* ; ojiblv o.i kjU* m -tamCsK* o* < o«* i? rf' V Ljubljani, pone januarja CENE PO POŠTI: za celo leto K 144 — za pol leta K 72 — Rudarska staaba končana. Trbovlje, 10. jan. Predsedništvg. deželne vlade za Slovenijo je izdalo sledeči razglas: : »Z ozirom na rudarsko stavko v Sloveniji je gospod minister za socialno politiko sporazumno z gospodom ministrom za notranje zadeve odredil sledeče; 1. Delavstvu Trboveljske družbe; morajo se brez odloga in brez nadaljnih pregovorov o povišanju cene premega izenačiti prejemki z onimi rudarjev v državnih rudnikih v Velenju in Zabukovci. 2. Trboveljska premokopna družba mora takoj delavcem izplačati potrebne poviške navedene pod točko 1. i 3. Delavci morajo takoj iti na delo, ko družba ugodi pogojem pod točko 1. in 2. 4. Sestavila se bo posebna ministeri-jalna komisija, katera se bo na licu mesta *n na temelju poslovnih knjig in drugih potrebnih podatkov prepričala in odločila, če i® v koliko bi bilo potrebno povišati cene Premogu vsled navedenega povišanja delavskih prejemkov. To se je takoj sporočilo Trboveljski družbi, nakar je danes sledeče izjavila; »Trboveljska premogokopna družba je načeloma sporazumna. Družba smatra v svr-ho prilagoditve na svoje razmere v interesu vzdrževanja produkcije neobhodno potrebne popravke in prosi, da se odpošlje komisija, »atera naj obstoja iz rudniških strokovnjakov in katerih naloga naj bi bila izenačiti nepravilnosti, pri čemur naj se ozira na eksistenčni minimum delavstva in stabiliteto premogovne produkcije. Samo na ta način bode mogoče odvrniti škodo v narodno-gospodarskem in državnem ozi-rU- Ta komisija se naj oblašča določiti na Podlagi svojih zaključkov nove prodajne cene, katere naj stopijo v veljavo istočasno kot nove mezde z dnevom nastopa dela.« Z ozirom na to izjavo in z ozirom na to, da je Trboveljska družba vladi izjavila, da se podvrže zahtevam centralne vlade, smatra deželna vlada sporazumno z delegatom ministrstva za socialno poitiko, da je družba ugodila zahtevam ministrstva za socialno politiko. Zato poživlja deželna vlada stavkujo-loče delavstvo, da nastopi takoj, to je v ponedeljek 10. t. m. delo v vseh rudniških obratih, sicer bi se moralo proti stavkujo-čim in njih voditeljem nastopiti z najstrož-jimi sredstvi. V Ljubljani, dne 9. prosinca 1921. Trbovlje, 10. jan. dop. Delavstvo se danes še ni vrnilo na delo. Vršijo se še pogajanja med družbo in rudarji. Družba je sicer načelno sprejela vladni predlog, ni Pa še v podrobnostih dosežen sporazum, Posebno vsled zahteve, ki jo stavi družba, kot je označeno v vladnem razglasu pod točko 4 drugi odstavek. Delavstvo pa hoče, da družba brezpogojno sprejme vladni predlog. Upati je, da vlada še danes podeduje pri družbi v tem smislu, naikar se delavstvo vrne takoj na delo. REVIZIJA URADNIŠKIH POVIŠANJ. LDU Belgrad, 9. jan, (ZNU) Ministrski odbor za ukafce je imel sejo, na kateri se •e sklenilo, da je treba nekatere ukaze re-Vidirati. Nekateri bodo razveljavljeni, ker so nekatera uradniška povišanja izšla Prehitro. BREZPOSELNOST POVSOD! , LDU Bern, 9. jan. (ŠBA) Število brezdelnih v ŠviArbeiter-Zeitung« odbija komunistične poizkuse in piše, da je tudi delavec dolžan, v teh težkih treuutkih doprina-šati žrtve za državo, to pa tembolj, da je ta šestodstotni davek, ki naj ga delavec plača državi, še vedno manjši, nego oni, ki ga doplačuje država delavcu za njegova živila. Delavstvo ne sme nikdar delati na propad republike, ker bi samo pokopalo vse svoje pridobitve in nade na bodočnost. LDU Belgrad, 9. januarja. (ZNU) Ob 11. uri bi imel dospeti v 'Belgrad dr. Korošec, pa ga do večera še ni bilo. . DELO V KONSTITUANTL LDU Belgrad, 9. januarja. ZNU) V političnih krogih se trdi, da bodo klub' jutri začeli delati, ker čaka stranke mnogo po- Komunistični vzor-možje. Po > Arbeiter-Zeitung« posnemamo; Bivši brunšviški ministrski predsednik, komunist Merges, si je začasa svoje službe iz drž. arhiva prilastil odpovedno listiflo vojvode Brunšviškega. To listino je kasneje po nekem posredovalcu ponudil v odkup vojvodovi družini! Ob neki priliki je v ožjem krogu rekel, "da, ako vojvoda ne bo hotel odkupiti odpovedne listine, jo bo pa prodal kakemu Američanu; na vsak način pa da hoče z njo zaslužiti par stotisoč mark. ProSi Mergesu je uvedlo postopanje državno pravdništvo. politični dogodki. + Vprašanje ustave. Dne 8, t, m, se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji se je poleg tekočih poslov obravnavalo tudi o končnoveljavni redakciji načrta ustave. -f Eksperimentiranje v Vojvodini. Pod tem naslovom je priobčil v novosadski radi-kalski > Zastavi c posl. dr. M. Svinjarev-Velič-kovič članek, v katerem žigosa eksperimentiranje raznih ministrov in njihovih uradnikov v Vojvodini. Pri tem prispodablja Vojvodino s punico na smajnih zabaviščih, nad katero more vsak poizkušati moč svojih pesti. Posebej se peča dr. Svinjarev z naslednjim slučajem: Pred mesecem dni je poslalo trgovinsko ministrstvo novosadskemu županu dr. Adamoviču naredbo, da morajo vse banke, industrijska podjetja itd. na novosadskem upravnem področju voditi svoje računske knjige v srbskem jeziku. Ta uredba je v popohiem nasprotju z veljavnim zakonom, ki določa, da sme vsaka tvrdka voditi svoje knjige v jeziku, v katerem sama hoče; samo bilanco in izpiske iz knjig mora polagati v overovljenem srbskem prepisu. Dr. Adamovič je opozoril ministrstvo na nezakonitost in nezmiselnost na-redbe in izjavil, da je ne more in noče izvršiti. Ministrstvo mu je nato vdrugo naložilo, naj naredbo izvede. Dr. Adamovič je odgovoril s predložitvijo svoje ostavke kot župan. Dr. Svinjarev opozarja, da je v Vojvodini nad tisoč podjetij, ki so obvezana voditi računske knjige; med njimi je mnogo madjar-skih, nemških, slovaških in rumunskih tvrdk, ki vodijo knjige v jeziku, ki ga njihovi lastniki razumejo. Kakšen nezmisel, zahtevati od leh tvrdk, naj vodijo knjige v jeziku, ki ga lastniki ne razumejo! Razen tega treba pomisliti, da veljajo v naši državi določbe o varstvu manjšin. Dr. Svinjarev zaključuje: »Bil bi skrajni čas, da pridejo resnejši ljudje ha mesta, na katera so se vrinili različni štreber-ji, prijatelji, sorodniki in »udani« pristaši posameznih velikih gospodov, ki če3to s svojo veliko malomarnostjo podpirajo eksperimentiranje in škodljivo šušmarjenje po rasnih načelstvih in ministrstvih.« + Vzpostavljenje železniškega prometa z Bolgarijo. Ker je bolgarska vlada že začela z vračanjem železniškega mate-rijala, je naša vlada odredila, da se vzpostavi osebni in tovorni promet z,Bolgarsko. Denarne vsote in.'blago za Bolgarijo se bo sprejemalo v neomejenih količinah, o< čemer se še posebej obveste potniki in trgovinski krogi. -f- Mažar predsednik podonavske ko* misije. Iz Londona javljajo: Admiral Trou-bridge je podal demisijo? ikot predsednik podonavske komisije. Na njegovo mesto pride Mažar Miklos. Stran 2. »Novi Čas«, dne 10. januar>a 1921. Štev. 6. 2)nevni dogodki — Iz Kolinske toarne. Za praznike je odpustil ravnatelj 7 delavk, med njimi eno, ld je bila 9 let uslužbena v tovarni. Ravnatelj zatrjuje, da nima naročil in ne dela. Ne glede nato, da bi omenjeno delavstvo bilo še lahko polno zaposleno v tovarni, ker bi 14 dni trebalo samega čiščenja in tri mesece bi lahko vreče krpali — je pa imel ravnatelj očividno namen, razbiti skupino Jugoslovanske strokovne zveze, ker je odpustil njeno predsednico, ki je bila zaposlena že 9 let pri podjetju. Vodstvo tovarne se je s tem postavilo proti naši organizaciji, ne morda iz načelnega nasprotstva, pač pa, ker je JSZ začela vršiti neprijetno kontrolo nad podjetjem. Ne maramo z dejstvi na dan, ker bi pač vodstvo tovarne diskvalificirali, končno pa vendar škodovali največ še delavstvu, ki je še zaposleno. Skrbeli pa bomo, da bo ravnateljstvo prisiljeno, dati zadoščenje odpuščenim delavkam. — Avstrijski zavezni predsednik o treznosti. Te dni se je oglasila pri avstrijskem zaveznem predsedniku dr. Haini-schu deputacija nevtralnih guttemplerjev za pobijanje alkoholizma. Ob tej priliki je dr, Hainisch naglasil, da je sam za svojo osebo abstinent iz etičnih razlogov. 63 let je star, pa se čuti še duševno in telesno mladega in čilega. Toda ko gre za sploš-nost, treba naglasiti tudi narodno-gospo-darske razloge. Kako naj se obdržimo v tekmi s trezno Ameriko — je nadaljeval' predsednik — ako se bomo še dalje vdajali alkoholu. Na svojem potovanju po Ameriki sem se na lastne oči prepričal o uspehih alkoholne prepovedi. Čisto nekaj drugega je pač, ako se pije splošno in javno kakor pri nas, ali pa če se le tu in tam kak posameznik kje na skrivnem brati s pijačo.« Predsednik je obljubil treznost-nemu gibanju vso svojo pofhoč. — Beda na Dunaju. 31 letna Marija Hirsch na Dunaju je te dni po nekem javnem smetišču iskala koščeke koksa in drugega goriva. Tu je našla kos proč vržene klobase in jo pojedla. Kmalu so se pojavili znaki zastrupljenja ter so morali revo prepeljati v bolnišnico. — Nevarni -vlomilci prijeti. Oddelek kriminalne policije, ki izvršuje nadzorova-nje tujcev, je minule dni opazoval v Kolo-dvorski ulici tri neznane moške, ki so se zelo sumljivo vedli in se zadrževali po gostilnah. Neki večer so se osumljenci dogovorili, da se bodo zjutraj odpeljali na deželo, izvršili v neki večji gostilni v Kamniku vlom in ukradeno obleko in perilo odnesli v Zagreb. O tej nakani so izvedeli kriminalni organi in so še isto noč aretirali 24 letnega Josipa Lebana iz zasedenega ozemlja, ki je bil 1. 1918. pri okrožnem sodišču v Celju v preiskovalnem zaporu zaradi vloma v trgovino v Celju n* je pobegnil, 34 letnega Cvetrešnika Ant., ki je bil zaradi tatvine v preiskavi in je. eskorti pobegnil ter nekega Goršeka Fr., delavca iz Grize, ki je bil oktobra iz zapora izpuščen. Kakor se sluti, je bil Cve-trešnik, ki je navedel krivično ime Krmelj Franc iz Pečuha in bil v kriminalni raz-vidnici 16 krat zarati tatvine predkazno-van, ugotovljen vodja te tatinske družbe. Policija sluti, da imajo aretirane* več v o,-mov na vesti. Tatinska družba, je bila.do-želnemu sodišču izročena, — Tatvina v cerkvi v Mengšu. Dne 5. t. m. med 7. in 9. uro zjutraj je bil ukraden v mengiški farni cerkvi 2.84 m dolg in 1 m šiiok prt temno zelene barve. Taisti je obrobljen z rjavo volno, okrašen -ob roou z okroglimi, kot drobni oreh debelimi rjavimi cofki in nogi v sredi našit križ. — Oskrunjeni grobovi Na Novega leta dan so neznani zločinci oskrunili pokopališče v Libergi, občina Šmartno pri Litiji Vandali so poškodovali več nagrobnih kamnov in so zlomili tudi več železnih križev. Oskrunjenih je b ilo na ta način 23 grobov in so zlikovci povzročili škode do |1560 kron. r lo je že drugi slučaj na Kranjskem v kratkem presledku in dokazuje uprav strahovito podivjanost. . . — Tatice na begu i avto. Minule dni je pri mesarju Antonu Zrncu v Zagrebu zaposlena 30 letna dekla Danica Frankovi* s ponarejenim ključem odprla blagajno in ukradla 60.000 K in za' 30,000 K zlatnine Franko- ' vičeva je s svojo sokrivko Marijo Fridel pobegnila v avtomobilu iz Zagreba v Novo mesto ter sta plačali omenjeni za to peklensko I vožnjo 3000 kron. V Novem mestu sta prenočili v neki gostilni in se drugi dan odpeljali z vlakom v Ljubljano. Da Di se vseh grehov očistili, sta šli najprvo v kopališče in potem >Jr obedu v prvovrstno restavracijo. Sedaj" pa hajd v trgovine! Nakupili sta si blaga in perila za 30t000 kron in dve ročni košari, v kateri sta dali vse te-reči ter jih shranili pri nekem trgovcu na Sv; Petra cesti. Po tem napornem delu se je bilo treba okrepčati; posetili sta restavracijo. Fridel, ki je bila l>olj zvita'kot Frankovideva, je odšla pod pretvezo, da si poišče stanovanje, kamor ne bo prišla policija. Podala se je k trgovcu, vzela obe košari in pobegnila z vlakom proti Zagrebu« Ker se Fridel 3 ure ni vrnila, je šla Frankovičeva po koš&ro, A jtr zvedela,- da jo-je njeua sokrivka popihala. Fraukovičeva je prenočila v nekem hotelu in bila dne 5. t. m. aretirana. Policija je našla pri Frankovičevi 8271 K, zlato moško verižico, t tula uto, črno šerpo in nov dežni plašč. Frankovičevo je policija izročila deželnemu sodišču. £jubljanski dogodki. lj Seja krajevnega odbora S, L. S. za šolski okraj se vrši danes dne 10. januarja v ponedeljek ob 8. uri zvečer v jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Prosimo, da se seje točno in zanesljivo udeleže vsi odborniki. — Predsednik. lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne 10. januarja ob pol 8. uri zvečer velezanimivo predavanje. — Vstop prost, lj Dobrota je sirota. »Krapež je dober človek, pa vzame vsakega v službo!« je pripomnil g. nadsvetnik Zebre, ko je razpravljal v tožbi proti bivši Krapeževi služkinji Mariji Lebar, katera je ukradla Krapežu šest srebrnih žlic, vrednih 270 krcn. »Lojze Zupančič me je toliko časa nagovarjal, naj kaj ukradem, dokler res nisem ukradla in mm dala žlicej« je odgovorila Lebarjeva, kateri je senat prisodil 3 mesece težke ječe. — Precej; nato se je zagovarjal bivši Krapežev hlapec France Keržol v dveh zadevah. Nekega večera ga je na cesti posvaril stražnik Štefan: Škrk, kar Keržolu ni bilo všeč in je nahrulil g. Škrka: »To Vas nič ne briga, Vi ste preneumni, da M mene opozarjali. Vi ne poznate svoje službe, Vas bom že nasučill« Dalje je pa ukradel g. Krapežu, pri katerem je služil pol leta, voa in ga proda! Kadivniku za 500 kron. »France Kadivnik me je toliko časa nagovarjal, naj mu dani voz, dokler me ni pregovoril, da sem mu ga dal k se je Keržol zagovarjal. Prej je še Keržol g. Krapežu ukradel 500 kron vreden sod, a g‘> je a. Krapež le še obdržal v službi. Keržolu, ki je zaradi tatvin presedel v ječi L 1012 osem in 1 1920 6 mesecev težke ječe, je sodišče- prisodilo jjj leto težke ječe. ' j Odkrita izdelnualnica ponarejenih bankou-ceu. Orožniški, postaji v Št.. Vida nad Ljub-' ljano se je posrečilo, da je odkrila tajno iz- ^ delovatnico za ponarejanje bankovcev v , Dravljah pri Ljubljani. Na Novega leta dan se je preselil z Gline pri Ljubljani' k po sestniku'Ivanu Končanu v Dravlje št. 62„i 1869. leta v Polhovem Gradcu rojeni, več krat predkaznovam urar Franc Gorjupi, j Ker se je zelo potuhnjeno obnašal, so prii- • čeli orožniki sumiti, da nekaj ni prav. Orožniški narednik g. Josip Bončina, ko-i mandant orožniške postaje v Št. Vidu nad; Ljubljano, se je pedal s poizkusnim orožnikom Josipom Grandovcem v Dravlje, j Ko sta prišla orožnika pred Končanovo j hišo, je stal tam Gorjup. Gospod Bončina je vprašal Gorjupa, kje je hišni gospodar, Gorjup pa ni odgovoril in je smuknil kar. v podstrešno sobo. Gospod Bončina je skočil hitro za Gorjupom v sobo in je videl, kako je ta na neki plošči nekaj brisal in nameraval ploščo pokriti. Na plošči je bil prilepljen petdinarski bankovec? bankovec pa je bil pokrit s steklom, n« katerem se je poznalo, da je posnertial Gorjup bankovec z barvami, da bi ga potem pomnožil. Na drugi plošči je, bil prilepljen 20 dinarski bankovec. Orožnika sta precej izvedla' hišno preiskavo, toda dobil se: ni noben falzifikat, iz č^sar, se sklepa, da je bil Gorjup najbrže šele ■ začetnik. Orožnika sta izsledila pri preiskavi veliko steklenic, napolnjenih s tekočinami, fotogra-fične plošče in razne barve. Orožniki so nato aretirali Gorjupa in njegovega gospodarja Končana, ki je osumljen, da je vzel Gorjupa zato na stanovanje in na hrano, in sicer brezplačno, da bi mu ponarejal denar. Končan dozdaj še ni bil z nobenim človekom tako dober, kakor je bil z Gorjupom in je spal z njim skupno v podstrešni sobi. Oba, Gorjup in Končan, sta v preiskovalnih zaporih ljubljanskega deželnega sodišča. Gorjupa bo sodilo porotno sodišče. Kazen za ponarejanje bankovcev je težka ječa od 10 do 20 let, oziroma težka ječa za vse žive dni. Izključeno ni, da bo Gor-jidpa sodila že porota meseca februarja. Če je Gorjup morebiti že na Glincah ponarejal bankovce, bo ugotovila sodnijska preiskava. nični dvorani Jugoslovanske tiskarne. Ker je zadeva velevažna, je dolžnost vseh članov skupine, da se istega udeleže, d Seja zveze trg. in privatnih nameščencev se vrši v torek ob pol 8 .uri zvečer v svojih prostorih. Prosim zanesljive in točne udeležbe, — Predsednik, d Glasbena Matica priredi 24. januarja 1921 v Unionu koncert. Na vsporedu so najnovejši proizvodi naših domačih glasbenih tvorcev. Zastopani so: Adamič, Ju-vanec, Lajovic, Pavčič, Prohazka, Ravnik in Škerjanc. Večino teh kompozicij je že izdala Glasbena Matica, kar je pa rokopisov, jih izda v kratkem. (k) J{atoliški obzornik. Versko gibanje na Angleškem. Po svetovni vojni se je začelo na Angleškem najživahneje versko gibanje zlasti med kataličani. Po tamkajšnji navadi se vrši propaganda tudi po javnih trgih in cestah. Za tako apostolsko delo se pripravljajo navdušeni katoličani v posebnih šolah. Tekom lanskega leta je prestopilo v katoliško cerkev samo v dveh škofijah 7000 oseb, med temi mnogo odličnih mož. Darovi sv* očeta. Papež Benedikt XV. je glasom vatikanskega glasila »Osserva-tore Romano« tekom lanskega leta razdelil za revne otroke v srednji Evropi 15,292.461 lir. V tem darovi v živilih in obleki niso všteti. Dobile so: Nemčija nad 4 milijone lir, Avstrija 3,654.000, Poljska 2,052.000, Ogrska 1,201.000, Češkoslovaška 105.000 in Jugoslavija 100.000 lir. * Združeni katoliški dijaki na Španskem. Kakor na Francoskem in Italijanskem tako se oživlja katoliška ideja tudi na Španskem. Katoliški študentje vseh šol so se lepo združili v katoliško dijaško zvezo. Na shodu v Madridu so povedali jasno in glasno, da prihajajo vse napačne ideje, vsi prevrati iz glav inteligence in da ima , tisti, kr ima inteligenco, tudi ljudstvo za seboj. Po tem prvem velikem shodu so se vršili pokrajinski shodi po španski deželi, Veselo znamenje pri tem je dejstvo, da so podali dijaštvu roko tudi profesorji, pisatelji, zdravniki in umetniki. * Japonski konvertit, Tajnik japonskega poslaništva v Rimu je stopil v katoliško cerkev. V 24, dan meseca avgusta .ga je slavnostno krstil v cerkvi sv. Niko-: laja monsignor Ceretti, tajnik kongregacije za izredne zadeve. Boter mu je bil knez Alojzij Buoncompagni. f Sospodarstvo. JCaša društva. dr Rokodelski dom. Mesto obolelega g. di\ Kodre-ta predava nocoj ob'8. uri preč. g. V. Steska o zelo zanimivem predmetu. d Izredni občni zbor Zveze trj*ovskjh nastavljencev in nastavljenk se orši v torek, dne 18. t rn. ob pol 8. uri zvečer v III nadstropju Jugoslovanske tiskarne. Stanovska dolžnost, tovarišev in tovarišic je da se udeležijo polnoštevilno. . * : d Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze skupine KTD ae v*5i’v ponedeljek 17.t ni. ob četrt na 7- uro z,v?čer V knji*- 1 • - • - . • - - f -■ ‘ • . • zadevi: »V angleškem obrtu je nas^aUi velika depresija, to vidijo žfe‘ slepci in-nihče ne taji, da se bližajo hudi časi, Kder je mislil, da je Angleška izven nevarnosti, se je varal. Proti gospodarskim boleznim se ne da napraviti sanitetni kordon. Tu tudi ne pomagajo teorije o prosti trgovini ali o-varovalnih carinah.« List piše dalje, da so glavna krivda nenormalnega gospodarskega stanja nezmiselne menjave kurzov, velikanski zaslužek v valutah posamnih dežel, kar je pa zopet pojav nenormalnih gospodarskih odnošajev. Zato zahteva list odločno devizno politiko, nujno izravnavo valutne razlike in kar je najvažnejše, da se začne vsepovsod, v vsej Evropi, v vseh narodih in državah, marljivo izdelovati, delati in varčevati. Delomržnost se ne opazuje samo v premaganih narodih, temveč tudi pri .zmagovalcih, ki se zanašajo na to, da »mora premaganec vse plačati.« Kako je s prehrano v Češkoslovaški? Po izjavi ministra za prehrano ljudstva v poslanski zbornici za javno aprovizaicijo pride v poštev okoli 9 milijonov ljudi, ki potrebujejo, ako računamo 2 kg moke na osebo na teden, skupaj 94.000 vagonov moke, t. j. 120.000 vagonov žita na leto. Letna potreba češke dežele znaša 77.000 vagonov moke ali okroglo 102.000 vagonov žita. Za to potrebo je bil postavljen kontigent 60.100 vagonov, ki se mora v polni meri izvršiti. Od te množine je treba odšteti za setev in za obrtno porabo 12.600 vagonov. Torej ostane za moko 47.000 vagonov žita. Na ta primanjkljaj so kupili v času od 1. avgusta pa do 24. novembra m. l. v tujini vsega vkup 25.206 vagonom žita, od katerega je bilo do 24, novembra uvožene moke 8628 vagonov. Do konca aprovižacijske dobe, t. j. do avgusta 1921 bo treba nakupiti še okoli 29.294 vagonov žita ali 22.000 vagonov moke. Od te množine bo treba v najbližji dobi kupiti vsaj 6000 vagonov moke in i5000 vagonov žita. Za ves ta nakup bo treba pravočasno dobiti potrebni kredit ali plačilna sredstva in se bo v tem oziru naredilo vse, kar je mogoče, ker je zadeva nujna. Od domačega pridelka je bilo do 20. novembra 1920 nabavljenih 25.040 vagonov žila, torej znafša primanjkljaj še 35.060 vagonov. Nakupljenega je zdaj vse-kako že vec, namreč polovica predpisanega kontigenta. Po tem aprovizacijsketn načrtu so Čehi v bodoče preskrbljeni z živili, samo če bo domače poljedelstvo oddalo predpisani kontigent žita, oziroma moke. V f .. ^Raznoterosti. Gospodarske posledice zadnje rudarske stavke na Češkem. Te dni so priobčili češki listi pregled izgub, ki so jih povzročili štrajkujoči delavci v premogovnih jamah teden pred Božičem. Izguba na neizkopanem premogu je znašala v morav-sko-ostravskem okolišu približno 68.810 Ion premoga in 2592 ton koksa, v kladen-skem okolišu 32.363 ton premoga, v plzenskem 1246 ton premoga, v žaclerskem 862 ten premoga, v rožiškem 6264 ton, v se-veročeškem 52.750 ton premoga. Vrednost te izgubljene produkcije lahko cenimo skoraj na 57 milijonov kron, a državno izgubo pri tem na 17 milijonov. Vse mezde, ob katere so delavci v tem času prišli, /fhašajo pribluno 15 milijonov kron. To so seveda samo izgube - v premogovnikih, nadaljne škode, ki jih je stavka napravila, se doslej še niso pregledale. Velika škoda je bila po^vzročena tudi s' tem, da je uprava državnih fcčleznic, ki je piorala prevoz za-sigurati, bila primorana zaseči premog, ki je bil pripravljen za razna podjetja in je tako njih. obratovanje trpelo precej škode. Neugodna situacija češke industrije. »Nar. listy« pišejo: »V kakšnem položaju je naša obrt? Nakopičenega imamo tekstilnega blaga za več milijard vrednosti, izdelanega iz dragega bombaža in še dražje volne, blaga, ki z ozirom na visoke proizvajalne stroške ne more priti na domači trg in ne v tujino. Naše kovinarske tvor-nice imajo za milijone pred letom drago nakupljenih kovin, ki so med tem močno padle, a blago, narejeno iz njih, sploh ni zmožno svetovne konkurence, In tako bi lahko navedli celo vrsto drugih obrtov in veliko število trgovin, ki ne vedo izhoda iz položaja. Češkoslovaška je podedovala po Avstriji 80 odstotkov njene industrije, ki pa je po razpadu monarhije izgubila svoj prejšnji trg. To dejstvo morajo imeti stalno pred očmi vsi, kateri resno premišljajo o bodočnosti naše industrije in kupčije. Vprašanje prodaje blaga je važnejše ko njegove produkcije. Zato se-nič ne čudimo, da nekateri naši tvorničarji, večjidel priletni in v svoji stroki preizkusni možje, stoje brez nade ob sedanjem razvoju go-spodarskih razmer. ^ • Gospodarska depresija v Evropi, Nobenega'dvoma nii da je splošna gospodarska depresija v vsej Evropilsdosegla svoj . ^rhunee. To opazuješ v zmagovitih in finančno dobro,, podprtih deželah, a v še večji meri velja to z^ nove, poražene ali v notranjosti razrite države. Jako razširjeni ariil^škii t^lk. »The Observer« piše o tej r Zaradi mamona. Gališki jud Izidor Krumholz je v Ameriki ukradel 50.000 dolarjev ali 35 milijonov kron. in s tem denarjem pobegnil 'ha Diinaj, kjer.se je .skril pri svojih sorodnikih Filipu in Hermini Millet. Policija ga je zasledovala. Da. j* zmedejo sled, so Milletovi javili policiji, da se je oglasila pri njih policijska, konij-sija, ki je odnesla s seboj kaseto, ki jo je bil prinesel ? seboj Rrumholz. Policija naj hi bila. sedaj zasledovala napačno »policijsko komisijo«, Krumholz in Milletovi pa bi si lahko oddahnili. Toda eden so* rodnikov je policiji izdal zvijačo,, nakar so policijski uradniki še ponoči prišli k Mil-letovim in začeli preiskavo. Millet in žena sta krivdo po daljšem :tajenju priznala, nakar jinjta je bila napovedana aretacija-V tem, ko se, je mož oblačil, je prosila, žena, da sp sme iti preobleč v sosednjo so' bo,’ Dovolili sq ji. A ona je pohitela k oknu in se vrgla iz četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležala mrtva. r Boljševiki in pisatelji. Komisariat za delo v Moskvi je izdal odlok, da morajo ruski pisatelji, združeni v zvezi, izvrševati dela, ki se tičejo kuriva. Sekati.morajo drevesa in jih cepiti v polena. Nikar pa jirt* ni dovoljeno, da .bi omenjeno tel. delo za' menjavali s kulturnim delom. — Ir tako okušajo ruski pisatelji vsfe sladkobi hhšib inteligentov V avstrijskih armaddf*,. kjer s o morali izvrševati težka dela v vojašnicah; pometati dvorišča, lupiti krompir/ 'tedit* tla, dočim so ljudje, ki so znali1 komaj^svoj* ime zapisati, sedeli lepo po pisarnicah' i® jim narekovali najnižje opravke. Tako poročajo razni češki listi. Koliko je na teH1 resnice kdo to vel r Skrb za grobove vojakov 'nji Poli' skem je uradno -organizirana. Prebivalst^® poma^gzelo. številnim ,»uradom,skrbstv#| za vojne grpbove«rkki jim hayadn,o nače' ljujejo' duhovniki, zn^&ti padle vojake i* njih Oštahk^fe V skupne gomile, ki ^'potčt*1 po hffcVtu Urede okrase, ?'"'■* \ r Švedski humor. Zupan- »fte pomagati, zakon. je zakon. Zaradi, pijatt0' sti ste obsojani na/denarno kazen 10 Obsojenec: »AH, ’ gospod lupam, nima** božjega v žepii.« — »Boste pa tri dni pfe .sedelj-.j^-zapp^u. Akp; biKrapj^d« narja v žganj^riji, bLzdqj ;kthko plačali glr bo,<<' • r: (11x05 * »v-ii uaj Trr OdgoVorili/urednik Ahton MirlriČ&,l v ' ' Izdaja konzorcij »Novega Časa«.1 'J' Tiska Ju^oMoviriski tiskarna’ v Ljubljani.