2 1987 LJUBLJANA, JUNIJ 1987, LETNIK-GODINA 17, STEVILKA-BROJ 42 iS Digitalni dio integralnog sklopa regulatora upravljanja motorima male snage razvijen u RIZ-TPV po narudžbi Rade Končara INFORMACIJE MIDEM Izdaja trimesečno Strokovno društvo za mikroelek-troniko, elektronske sestavne dele in materiale Glavni in odgovorni urednik Glavni i odgovorni urednik Tehnični urednik Tehnički urednik Uredniški odbor Redakcioni odbor Člani izvršnega odbora MIDEM Članovi izvršnog odbora MIDEM Tajnik-sekretar Podpredsednik Podpredsednik Predsednik Tajnik-sekretar Podpredsednik Naslov uredništva Adresa redakcije Člani MIDEM prejemajo Informacije MIDEM brezplačno Po mnenju Republiškega komiteja za kulturo SRS številka 4210-56/79 z dne 2. 2. 1979 je publikacija oproščena plačila davka od prometa proizvodov. Tipkanje besedila: Metka Vidmar Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana Tisk ovojnice: Kočevski tisk, Kočevje Naklada: 1000 izvodov Izdaje tromjesečno Stručno društvo za mikroelek-troniku, elektronske sastavne delove i materijale Članovi MIDEM primaju Informacije MIDEM bes-platno Mišljenjem Republičkog komiteta za kulturu SRS broj 4210-56/79 od 2. 2. 1979 publikacija je oslobodena pla-čanja poreza na promet. Prepis teksta: Metka Vidmar Tisak: Partizanska knjiga, Ljubljana Tisak omota: Kočevski tisk, Kočevje Tiraž: 1000 komada Alojzij Keber, dipl. ing. Janko Čolnar Mag Milan Slokan, dipl. ing. Miroslav Turina, dipl. ing. Mag Stanko Šolar, dipl. ing. Dr Rudi Ročak, dipl. ing. Pavle Tepina, dipl. ing. Mr Vlada Arandelovič, dipl. ing. — Ei-Poluprovodnici, Niš Mr Mladen Arbanas, dipl. ing. — RIZ-KOMEL, Zagreb Franc Beravs, dipl. ing. — Iskra-Polprevodniki, Trbovlje Mr 2eljko Butkovič, dipl. ing. — Elektrotehnički fakultet, Zagreb Jasminka Čupurdija, dipl. ing. — Rade Končar-ETI, Zagreb Mr Miroslav Damjanovič, dipl. ing. — VTI, Beograd Prof dr Tomislav Dekov, dipl. ing. — Elektrotehnički fakultet, Skopje Mihajlo Filiferovič, ing. — Mipro, Rijeka Prof dr Jože Furian, dipl. ing. — Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana Mr Miroslav Gojo, dipl. ing. — RIZ-KOMEL, Zagreb Franc Jan, dipl. ing. — Iskra-HIPOT, Šentjernej Mr Slavoljub Jovanovič, dipl. ing. —• Ei-Poluprovodnici, Niš Alojzij Keber, dipl. ing. — Institut Jožef Štefan, Ljubljana Prof dr Drago Kolar, dipl. ing. — Institut Jožef Štefan, Ljubljana Ratko Krčmar, dipl. ing. — Rudi Čajavec, Banja Luka Mag Milan Mekinda, dipl. ing. — Iskra-Mikroelektronika, Ljubljana Mr Vladimir Pantovič, dipl. ing. — EI-IRI, Zemun Ljutica Pešič, dipl. ing. — Institut Mihailo Pupin, Beograd Ervin Pirtovšek, dipl. ing. —■ Iskra IEZE, Ljubljana Dr Rudi Ročak, dipl. ing. — Iskra-Mikroelektronika, Ljubljana Dr Alenka Rožaj-Brvar, dipl.ing. — Iskra-Center za elektrooptiko, Ljubljana Pavle Tepina, dipl. ing. — Ljubljana Prof dr Dimitrije Tjapkin, dipl. ing. — Elektrotehnički fakultet, Beograd Prof dr Lojze Trontelj, dipl. ing. — Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana Mag Stanko Šolar, dipl. ing. — Iskra-Avtoelektrika, Nova Gorica Mag Milan Slokan, dipl. ing. — Ljubljana Prof dr Ninoslav Stojadinovič, dipl. ing. — Elektronski fakultet, Niš Prof dr Sedat Širbegovič, dipl. ing. — Elektrotehnički fakultet, Banja Luka Mr Srebrenka Ursič, dipl. ing.— Rade Končar-ETI, Zagreb Uredništvo Informacije MIDEM Elektrotehniška zveza Slovenije Titova 50, 61000 LJUBLJANA telefon (061) 316-886, (061)329-955 VSEBINA Dr. Rudi Ročak STRATEGIJA TEHNOLOŠKOG RAZVOJA JUGOSLAVIJE - NOVI VAL ILI PRODUŽETAIC PROGRAMA DUGOROČNE STABILIZACIJE? 62 Ir. W. A. Ledeboer COOPERATION IN RESEARCH AND DEVELOPMENT FOR THE INFORMATION TECHNOLOGIES IN EUROPE 63 A. Vodopivec, D. Jenko, F. Runovc SNOVANJA UPORABNIŠKIH INTEGRIRANIH VEZIJ V ISKRI DO MIKROELEKTRONIKA 71 Zdravko Debeljak, Borut Ahačič PROIZVODNJA OPREME ZA AVTOMATIZACIJO MONTAŽE TI V 77 J. Furlan, S. Amon, F. Smole SISTEM ZA DEPOZICIJO AMORFNEGA SILICIJA S PLINSKO RAZELEKTRITVIJO 84 Slavko Pire SNEMANJE KARAKTERISTIK LASERSKEGA ŠPIRALIZACIJSKEGA STROJA Z RAČUNALNIKOM HP 9816 87 Dr. Borut Justin TEHNIČNI INFORMACIJSKI SISTEMI 93 Mag. Lucijan Vuga DRUGA ZNANJA LAHKO POSTANEJO PRVA! 97 MIEL '87 101 31. JUGOSLOVANSKA KONFERENCA ETAN 105 Dr. Boris Frlec RAZVOJ SLOVENIJE DO 2.000 GODINE 106 VESTI 112 KOLEDAR PRIREDITEV 114 ŠTUDIJSKI DAN CEOK '87 116 FORUM: ŠKOLOVANJE KADROVA ZA ELEKTRONSKE MATERIALE U JUGOSLAVIJI 118 JUGOSLOVANSKI TERMINOLOŠKI STANDARDI 120 62 STRATEGIJA TEHNOLOŠKOG RAZVOJA JUGOSLAVIJE — NOVI VAL ILIPRODUŽETAK PROGRAMA DUGOROČNE PRIVREDNE STABILIZACIJE? Dr. Rudi Rofiak Gotovo sva jugoslovenska stručna javnost s nestrpljenjem i radoznaloscu dočekala je dokumenat o strategiji tehnološkog razvoja Jugoslavije. Mnogi su očekivali i još očekuju, da če prihvačenjem tog stručno-političkog dokumenta doči novi val odlučivanja, suradnje, usrnjerenja koji če nas odbaciti u sredinu barem srednje razvijenih zemalja svijeta, ako ne bas u sam njezin vrh. U prihvačenom dokumentu (prihvačenom sa strane najviših državnih i političkih foruma) odmah poslije svijetlih ciljeva u prvom poglavlju, več u drugom, na samom početku u točki 2.1.1.1. (dakle na prvome mjestu) stoji program MIKROELEKTRONIKE kao osnove informacione tehnologije (2.1.1.) u sklopu bazične tehnologije (2.1.). Na kraju dokumenta pak stoji: "Strategiju tehnološkog razvoja Jugoslavije je potrebno inovirati u vremenskim periodima koji če zavisiti o brzini i kvalitetu odvijanja procesa realizacije same Strategije, o brzini i kvalitetu opreme u svetu u oblasti tehnološkog razvoja. Očekivani period inovacije su 3 do 5 godina". Radna organizacija Iskra-Mikroelektronika, kao nosilac projekta mikro-elektronike u Sloveniji i vjerojatno tehnološki najrazvijenija u Jugoslaviji, u svom prvom broju tvorničkog glasila "ČIP-ČIP" u uvodniku glavnog di-rektora poručuje, da parola "Iskra potrebuje mikroelektroniko, mikro-elektronika mora biti" nije dovoljna, jer samo riječi materijalno nista ne znače. Došao je odlučujuči trenutak da radna organizacija zaživi normalno. Tako Strategija bez taktike, programa i realizacije neče značiti nista više od papira sa mnoštvom riječi. Organizirajuči okrugle stolove, ras-prave, diskusije o Strategiji, umjesto pripreme zajedničkih programa i konkretnog financiranja, napraviti čemo ju dugoročnom, dugoročnijom od naše privredne stabilizacije. Nadajmo se ipak da dolazi novi val koji nosi sa sobom barem MNOŠTVO malih, BRZIH valiča. 63 COOPERATION IN RESEARCH AND DEVELOPMENT FOR THE INFORMATION TECHNOLOGIES IN EUROPE lr. W. A. Ledeboer Pričujoči prispevek g. Ir. W.A. Ledeboerja: Cooperation in research and development for the information technologies in Europe je tekst vabljenega referata na letošnjem posvetovanju MIEL '87 v Banja Luki. Članek ni bil objav- TRENDS In Europe we are compared invariably with the USA and Japan. Our influence in the world is many times equated to the market share we occupy. You may have seen the market figures for the top 10 IC manufactures in the world. Notice how quickly the position change in one year. Is this a real change? No because the $ and Y exchange rate have a lot to do with it, but so are the changes in this competitive world. There are talks about trade wars between the US and Japan. Also the EC C is involved. The IC market is obviously changing rapidly. Also some other trends can be noticed: IC's get more complex and gain speed. Produc- WORLD SEMICONDUCTOR MARKETSHARE (US $) 1986 1984 1. NEC TEXAS INSTR. 2. HITACHI MOTOROLA 3. TOSHIBA NEC 4. MOTOROLA HITACHI 5. TEXAS INSTR. TOSHIBA 6. PHILIPS PHILIPS 7. FUJITSU NAT. SEMI 8. MATSUSHITA INTEL 9. MITSUBISHI FUJITSU 10. INTEL MITSUBISHI ljen v zborniku posvetovanja. Prihodnjič bomo objavili še tudi referat dr. D. Kranzerja, ki prav tako ni bil objavljen v zborniku posvetovanja. BASIC DISCIPLINES • HARDWARE - MICROELECTRONICS - OPTICS - DISPLAYS • SOFTWARE - ADVANCED SOFTWARE TECHNOLOGY - ARTIFICIAL INTELLIGENCE • COMMUNICATION - NETWORKS - DATASTORAGE MEDIA - MAN/MACHINE INTERFACES •TOOLS - CAD/CAE/CAT tion of IC's goes for ever increasing volumes and yields. From the side of the systemhouses there are trends to use more programmable standard IC's like microprocessors and application specific IC's or ASIC's like PLD's and gate arrays and full custom VLSI's. Megabit Memories are appearing and there is much talk about superconductivity used for IC's. Should we follow all those trends? Where should we put our money? Let's forget for a while this rather confusing pattern of 64 trends and see if we can predict some trends from a larger phenomenon in which these other trends can fit. A CHANGING WORLD In Europe we are like everybody else faced with a fast changing technological scene. The term "Information Society" is used over and over again. Although it is not very worked on but not there yet. Most of these systems will be using very large databases, distributed data banks interlinked with for instance LAN's, ISDN- or even better IBC-networks. The "Information Society" needs infrastructures and education too. R&D PROGRAMMES ESPRIT FOR INFORMATION TECHNOLOGY RACE FOR INTEGRATED BROADBAND COMMUNICATION BRITE FOR USE OF HIGH TECH IN INDUSTRY DELTA FOR USE OF I.T. IN EDUCATION BICEPS FOR USE OF I.T. IN MEDICIN ETC. well defined. A few characteristics are already well known to you. We are all looking foreward to the paperless office, but we are not there yet, the factory with all robots and only supervisors, as you know we are not there yet, the self generating software system and of course also the automatic translating machine etc. All these systems are REASONS FOR COOPERATION SHARING OF - TALENT COOPERATIVE R&D PROGRAMMES - COST CONTENT DEFINITION - RISK MANAGEMENT STRUCTURE FINANCIAL FOUNDATION AN INTEGRATED APPROACH The usefulness and the user friendliness of the available information will increase greatly when expert-systems or knowledge-base-systems, with artificial intelligence •65 HIGH TECHN. COOP. R&D USA industr. MCC SRC SEMATECH mil. VHSIC DARPA (SDI) Japan Fifth Generation Computer Programme Sigma Europe EEC ESPRIT RACE BRITE non EEC EUREKA as a tool, can be used. User friendly in- and output devices using speech recognition and speech generation will increase the ease and therefore the effectiveness of the instrument or the machine. ESPRIT WORKPLAN KEY AREA'S 1. Advanced Microelectronics HDTV PROJECT ORGANIZATION 2. Software Technology HDTV EUROPEAN PLATFORM HDTV DIRECTORATE zr TECHNICAL ADVISORY PANEL A+B PROJECT LEADERS MEETING A+B j SUPPORT COMMERCIAL ADVISORY PANEL A+B+C A+B PROJECT GROUPS 3. Advanced Information Processing 4. Office Systems 5. Computer Integrated Manufacture The competitive strength of the industry or service company using these tools first is greatly enhanced. They will have a competitive edge. Area's or nations quick to provide the infrastructure and educational facilities for it will benefit most. Automatic 66 translation will also make the integration of the scientific world much more a reality. Therefore the race is on for intelligent machines. It is said by prof. Moto Oka, head of the Japanese 5th generation computer programme, that to get reasonable response times of a system using artificial intelligence for real world problems, the computer speed had to be increased by 3 orders of magnitude. This speed has to be found in the hardware such as submicron technology or III-V materials, the input and output devices and of course in the advanced software such as parallelprocessing. Four basic disciplines are involved: k Microelectronics which will produce the fast, ultra-small devices made up of large scale chips and wafers; POSITION OF PHILIPS IN EUROPEAN R. & D. PROGRAMMES ESPRIT First Phase RACE DP BRITE First call EURAM TOTAL EEC M sponsored EUREKA NO of Projects with Philips participating 35 10 6 3 54 15 PARTNERS(TEAMS) - industrial 113 37 7 4 161 1 10 - universities and research centers 65 26 a 3 102 15 RECOURCES total manyears 2468 122 106 28 2724 4000 MECUS 335 19 11 2 367 700 of which Philips manyears 651 30 28 8 717 1000 cost MECUS 94 4 3 1 102 135 subsidy MECUS 47 2 1.5 0.5 51 Geographical spread of Philips participation Netherlands Rest of Europe 57% 43% 75% 25% Parallel archit. Bicmos CIM ' Refer.Mode Mobile Serv Home netw Surface prop Tools in optics Orient, polymers Per. magn. Silicates HDTV I HS Carminat AREA I MICROELECTRONICS AREA II SOFTW. TECHN. AREA III ADV.INF.PROC. AREA IV OFFICE SYST. AREA V C.I.M. ESPRIT FIRST PHASE PROJECTS (CALLS 1984-1986) MAN. YEARS 0 100 200 300 400 500 600 700 800 NUMBER OF PROJECTS TOTAL ESPRIT 93 128 279 803 410 | TOTAL PROJECT | PHILIPS PARTICIP. 454 381 420 i I I-r 2468 11 35 0 300 600 900 1200 1500 1800 2100 2400 si Smart input and output devices coupled with broadband networks or random access data storage media - which make the accumulated knowledge more available; * Artificial intelligence and advanced software, which will provide the concepts and guide the interpretation of results for the intelligent machines; x Computer aided systems, that will guide development of hardware, software and related tools for constructing such intelligent ^iachines. Philips as a vertically integrated company have the advantage of selling VLSI's both internally to Philips and more 67 importantly to other companies. In fact we work in all of the four disciplines. We also know how difficult it is to integrate them and that we cannot do it alone. So microelectronics in itself is not enough. It is the total set of disciplines that needs to be worked on. It is not surprising that the esprit-programme contains more CAD, It is obvious that cooperation particularly in R and D is an absolute necessity. COOPERATION IN R and D Of course you all know that a more general subject such as cooperation in R and D lends itself to much philosophi- ESPRIT WORKPLAN & PROGRAMME PILOT PHASE MAIN PHASE WORK PLAN WORK PLAN WORK PLAN WORK PLAN YR 1 YR 2 YR 3 YR 4 YR 5 sept. sept. _i_ sept. _I_ sept. _I_ sept. i sept. '83 '84 '85 '86 '87 '88 software technology and artificial intelligence than purely IC-hardware and microelectronics technology. To you who are involved in microelectronics i hardly have to tell how capital intensive and how brain intensive the advance in IC technology is. To give an example: the MEGA project to achieve submicron MOS structures, in which Siemens and Philips are cooperating, takes an investment of about 1.5 billion DM and about 2200 manyears of work over 5 years time. On the other hand the investments necessary in the other area's such as software engineering and artificial intelligence are of the same magnitude. For instance we are at the moment project leader of an esprit project on a parallel processing machine which will take in the first phase already 350 manyears probably with an extention to 1000 manyears or more. cal debate and economic theory. Of course we know that cooperation in R and D should be much more efficient than a deadly competion in which all european companies have to do all work themselves and in parallel while only one or two companies will profit from a certain piece of development and where all other efforts will not be brought to economic success. We want to cooperate with companies of equal strength to share the three elements of all R and D efforts: - talent -costs - risk; talented people may be the most scarce of all. On the other hand cooperation should also have its limits to avoid cartel forming of trusts. We will have to find our way in Europe between these two extremes. Theoretical economists will stress the efficiency of cooperative work while on the other hand they would like to see the competi- 68 tive system drive the actors to maximal efforts. I think we have found some forms of cooperation that are efficient and acceptabel to all. Mega, Esprit and Eureka can be seen as experiments to come to a workable and acceptable cooperation model for Europe. They all involve R and D, mostly of a precompetitive nature. It is obvious that precompetitive research and development, somewhere between basic research and prototype development is a good choice for cooperation. Governments can help to support such scheme without getting directly involved in the competitive position of the participants. GOVERNMENTS INVOLVED Cooperation is not only done in Europe but we see many forms of cooperative R and D around the world. We can see that the bulk of the programmes in the USA are driven by the military, although MCC and SRC are totally indépendant from the government. A new cooperation semiconductor manufacturing technology cooperation (sematech) will be partly funded by government but not necessarly military. (At this time already at a rate of £ 100 M annually). The japanese cooperative R and D projects are characteristically directed from the top down by the MITI (Ministe-ry of International Trade and Industry). Here most funds are coming via contract research, purchased prototypes or other indirect channels. In Europe we see various forms of international cooperations. Here we have only given the international cooperative programmes. It is clear that practically all western European nations have recognised the need for international cooperation and are willing to support such projects financially. As you may know big extensions are now under discussion in the so called framework programme of the european commission. Esprit may more than double in size. The telecommunication programme "RACE" will be quite large and "BRITE" together with "EURAM" will also be of the same size as esprit is now. At this moment 11 out of 12 countries have agreed at this budget only the UK is still opposed. We are now hoping that all the 12 nations of the EC will agree within a few weeks to launch the large extension of the precompetitive »-! arid D programmes. FORMS OF COOPERATION IN EUROPE - EUROPEAN COMMUNITY programmes such as esprit for information technology where the EC is stimulating precompetitive R and D an all the four area's already mentioned. The race programme will be focussing on the telecommunications technology whereas the BRITEprogramme is more oriented towards industrial technology and material sciences. Philips takes part in more than 54 of these projects. In total the EC will probably be spending about 3 billion ECU or more than 6 billion DM in the next 5 years. You must remember that these amounts are only in the budget of the EC and represent therefore only 50 % of the total R and D that will be done. This means of course that the total effort for the next 5 years will be twice this amount or about 13 billion DM of which the industry and institutions pay half. We know that at this moment nearly 3000 research workers throughout Europe are involved in esprit-projects . For BRITE I estimate at this moment 1000 people if one includes the preparations for the calls of tomorrow. For the other programmes only preparatory work is done at the moment but i would expect another 500 people to be involved. Therefore perhaps a total of about 4000 to 5000 research workers have been mobilized in Europe. This will certainly have an impact on the world position of Europe. - BINATIONAL programmes such as Mega; a cooperation of Siemens and Philips both supported by the governments of Germany and Netherlands to reach sub micron MOS structures. ~ MULTINATIONAL but european: The Eureka-initiative. In the beginning this was not more than a political slogan to draw attention to the possibilities of cooperation in Western Europe. No plan was presented yet but it grows. Here we see a "Geometrie Variable", variable geometry, in which some projects are done with 2 or 3 countries while orther projects may have a totally different configuration. These projects can start very quickly since no work-plan exists and a simple approval of the ministers is needed. To approval comes mostly before the financial commitments have been fully worked out. Although Philips takes part in 15 Eureka projects i will only give as an example the very large high definitive tele- 69 vision project with Bosch (D), Thorn (UK), Thomson (F) and Philips (NL). This project is developing new standards for high definitive T.V. This is the largest single project of about 1500 manyears of work with a total budget of over 400 M. DM. The government-funding is still to be fully defined. Many other projects are approved also. I will mention only the one of the european silicon structures (ES2) for making prototypes of custom VLSI's, very quickly. This seems still to be further away. First we have the project with the aim to bring the state of the art foreward as fast as possible. To minimize overheads, discussions and meetings we prefer to work in these projects with as few partners as possible. For instance this is the case for a large submicron bipolar project where we work only with Siemens and two sub contractors . Secondly we have the project where we do not know what approach will yield the best results. Sometimes we work ESPRIT TYPES OF PROJECT VERY FEW PARTNERS 1NTERDEPENDENCY FAST, FOREWARD (INTERACTIVE) HANDFUL OF PARTNERS MATRIX (SUBPROJECTS) (DISCIPLINES) COMPARATIVE APPROACH MANY PARTNERS ARCHITECTURE (SUBTASKS) HARMONISATION STANDARDISATION ORGANIZATION So how do we arganize such programmes as esprit or race? We will have to remember that these programmes are set up to bolster the competitive strength of the industry on the world market. Therefore the logical conclusion is that the people from the industrial companies who are experts in their field should be brought together in panels. These panels have the tasks to write a workplan for the next 5 years identifying the most relevant R and D that should be supported. Each year the workplan is updated or revised. Then there is an open call for proposals where corsortia of companies, univerrsities or institution can compete to obtain the project. The organization of the projects themselves may be even more interesting. We can distinguish 3 types of project: therefore in a matrix organization in which some approaches are studied simultaneously as separate sub-projects and where the cooperation between these subprojects is effectuated through the common problems in the various disciplines that all the subprojects face. I think here of a project for parallel processing. Here we are working with 6 companies on the software architecture needed to optimize a parallel processing machine on a chip. This approach has worked for the last couple of years very succesfully. Last but not least. Our efforts to come to a harmonisation of concepts in CAD of softwarearchitecture needs of course as many partners as we can possibly handle, provided that they contribute well to the many subtasks needed to work out a standardisation proposal. We are working on a 70 few of those projects. An example is one ESPRIT project "AMICE" with 20 partners and 8 subcontractors. Here of course much time is spent on the coordination of the various subtasks. This project wants to build consensus on CIM architecture. You will appreciate that international cooperation even in the technical fields of esprit is something we all have to learn. We all speak our own brand of pidgin english, we will have our own legal system and our own ways of accounting and bookkeeping. Think of organizing a project with an Englishman, a Frenchman, a German, an Italian and a Dutchman. Let me give you jokingly some stereotypes: - An Englishman - Eloquent in english, agreable to the principles but change the principles to fit their own end if necessary. - An Frenchman - Brilliant in idea's always going for the latest new things forgetting the one of yesterday and telling us that the government in Paris wants it that way. - A German - Straight, difficult to convince but hard- working on the things they agreed upon- even when it is not anymore necessary. - An Italian - The most european of all, smart and using policies whereever possible. - A Dutchman - Informal, flexible on principles but sloppy and undisciplined. He loves too much freedom. So it is real fun to work in such a group. Everyone seems to cooperate as much as possible. The results are better than expected! It is worthwhile to devote time to content definition, management structure and financial foundation. As one can see from this little survey a great number of international cooperative R and D projects have been set up in Europe. At first with two companies in two countries like the Mega project later in EC framework such as esprit Race and Brite and finally with Eureka like HDTV or ES 2 open to all western european countries. There is little doubt in my mind that in certain area's and for certain specific projects the cooperation with other countries would be possible. Perhaps precompetitive or basic research should be the best starting point. Ir. W.A. Ledeboer M.Sc Corporate Product development Coordination Philips International DRUŠTVA MIDEf ADEMOVIC DIJANA AHMETSPAHIC SAID ALI C JANEZ AMBROŽ MARKO BENCIK BRANKO BESENICAR SPOMENKA BESTER JANEZ BOJOJEVIC MIHAIL BOKAN NATAŠA BOŽI C GORAN COTMAN DRAGO CVETKOVIC BRANKO JAPELJ JANEZ JOVICIC SVETA KERSMANC SLAVKO KRIZAK VLADIMIR KTUZMA ŠTEFAN LIPOVSEK MARJAN MARINC MARTIN MARINKOVIC VELI BOR MILIC KATA MURKO JEZOVSEK MELITA NAVINSEK BORIS DAMJANOVIC MIROSLAV DJORDJEVIC SLOBODAN GERIC DRAGUTIN GOJO MIROSLAV GOLJEVSCEK LILIJANA HABAS PREDRAG HROVAT MARKO ILIC ZIVORAD IVANCICIVAN JAMNIK PAVEL JANCAN PETAR NOVAK FRANC NOVAK JANEZ PAHOR BOŽIDAR PAHOR DAVID RAKI C SNJEZANA ROCAK DUBRAVKA SKILJIC MIHAJLO SLADIC ANTON SMOLE FRANC SULCIC SLAVKO VRTACNIK DANILO 71 SNOVANJA UPORABNIŠKIH INTEGRIRANIH VEZIJ V ISKRI DO MIKROELEKTRONIKA A. Vodopivec, D. Jenko, F. Runovc 1. ORIS NAČRTOVALSKEGA POSTOPKA Načrtovanje integriranih vezij je zelo zahteven postopek. Integrirano vezje lahko sestavlja nekaj sto do nekaj sto tisoč medsebojno povezanih aktivnih in pasivnih elementov. Podatkovne baze za opis takega vezja so zato velike, kljub temu pa ne smejo vsebovati napak. V naslednjih nekaj vrsticah bi radi pokazali možnosti in perspektive načrtovanja integriranih vezij v Iskri. Zaradi obsežnosti podatkov, ki opisujejo integrirano vezje, je možnost vnosa napake pri načrtovanju zelo velika. Vsaka napaka ponavadi pomeni, da vezje ne bo delovalo tako, kot je bilo zamišljeno, zato se vedno bolj uveljavljajo postopki, ki avtomatizirajo posamezne postopke v procesu načrtovanja. Integrirana vezja po naročilu delimo glede na metodo načrtovanja na tri skupine: - popolnoma naročniška vezja - vezja na osnovi standardnih celic - logične mreže V Iskri DO Mikroelektronika imamo zelo zmogljiv sistem za računalniško podprto načrtovanje integriranih vezij, ki omogoča načrtovanje vseh treh zvrsti. Postopki za načrtovanje se od skupine do skupine razlikujejo. Razlikuje se tudi potrebni čas za razvoj takega vezja, s tem pa tudi stroški razvoja. Ti direktno vplivajo na končno ceno vezja. Drug pomemben faktor, ki vpliva na končno ceno, pa je površina vezja na siliciju. Stroški razvoja so obratno sorazmerni površini vezja na siliciju. Najdražji in najbolj dolgotrajen je razvoj naročniških vezij, ki da najmanjšo površino na siliciju. Najcenejši je razvoj logičnih mrež, pri katerih je za končno konfiguracijo potrebno izdelati eno samo masko. Seštevek obeh stroškov pokaže, da se izplača izdelovati glede na število kosov: - do 10.000 vezja na osnovi logičnih mrež - od 10.000 do 100.000 vezja na osnovi standardnih celic - nad 100.000 naročniška vezja. Nekateri postopki so pri vseh treh metodah načrtovanja enaki, drugi pa se razlikujejo. Zajem shematskega opisa vezja in logična simulacija sta npr. enotna medtem ko je izdelava geometrije različna. V nadaljevanju bomo najprej opisali programsko opremo, ki jo imamo v Mikroelektro-niki, nakar bomo podrobneje obdelali vrstni red postopkov pri vseh treh metodah načrtovanja. Težko je oceniti čas, ki je potreben za izdelavo logičnega, oz. funkcionalnega opisa vezja. Ta je odvisen predvsem od izkušenosti načrtovalca in kompleksnosti vezja. Mnogo lažje je oceniti čas, ki je potreben od trenutka, ko je opis vezja gotov, do končne realizacije. 2. PREGLED PROGRAMSKE OPREME Večina obstoječe programske opreme bazira na miniraču-nalniku VAX 11/780 z operacijskim sistemom VMS 4.5. Nekaj manj obsežnih programov, ki jih v glavnem uporabljamo za vnos podatkov, deluje na osebnih računalnikih. To so programi za izdelavo integriranih vezij z metodo standardnih celic, ki pa pridejo do prave veljave šele, ko imamo na miniračunalniku obsežno in preverjeno bazo podatkov (knjižnice celic). Programski paket ACT omogoča načrtovanje integriranih vezij po naročilu. Ta paket dopolnjujejo programi za vnos logičnega opisa vezja, logično simulacijo in verifikacijo: - BOLT - prevajalnik opisa vezja - SIMAD - logični simulator - HOLDNET - ekstrakcija velikosti tranzistorjev in povezav med njimi iz logičnega opisa 72 - SIDSED - simbolično urejevanje geometrije vezja uporabljamo za načrtovanje naročniških vezij in standardnih celic - SDRC - preverjanje načrtovalskih pravil v simbolični bazi podatkov ga opisa in povezav med njimi iz logičnega opisa vezij na osnovi logičnih mrež Probleme, ki so se pojavili zaradi omenjenih računalniških kapacitet in neoptimiziranih programov, smo reševali Slika 1 - STRACE - preverjanje električne skladnosti simboličnega opisa in ekstrakcija velikosti tranzistorjev in povezav med njimi iz logičnega opisa - SPRINT - iz;pis simboličnega opisa - STP - pretvarjanje iz simboličnega v geometrični opis - GPLOT - izris geometrične baze podatkov - COMPARE - primerjava velikosti tranzistorjev in povezav med njimi, ki jih dobimo iz logičnega in iz simboličnega opisa. - SPICE - analogni simulator - UTRACE - preverjanje električne skladnosti simbolične- z uvedbo metode načrtovanja s standardnimi celicami, pri kateri podatke zajemamo in logično simuliramo na o-sebnih računalnikih (IBM PC/XT ali AT) s programskim paketom SCEPTRE. Same celice so načrtane tako, da ne moremo kršiti načrtovalskih pravil pri njihovem nameščanju in povezovanju, zato preverjanje načrtovalskih pravil na simboličnem o-pisu odpade. Sam COMPARE odpade, ker ga do neke mere nadomesti programska oprema SCEPTRE. Problem predstavlja pretvorba iz simboličnega v geometrični opis, za- 73 to smo sami napisali program, s katerim je moč komad-no proceduro, ki je rezultat programskega paketa SCEPT-RE, direktno pretvoriti v geometrično obliko. Ta postopek je na ta način stokrat hitrejši. Programski paket CIPAR omogoča avtomatično namešča- 3. NAČRTOVANJE Z LOGIČNIMI MREŽAMI Kot smo že omenili, je to metoda, s katero najhitreje pridemo do integriranega vezja. Samo načrtovanje je zelo podobno načrtovanju z metodo standardnih celic, bistvena razlika pa je končni produkt procesa načrtovanja. Pri me- !!lllll!!lll!ll!!!!!lll!ll!IUIilll!U i i i ¡¡i i i i w ¡Mi Ji i i 11 m« lin ¡m i i ¡¡ninMUbM'PHnMSPrt 'i a m ¡¡ita ii m t ¡¡H« f i n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Slika 2 nje in povezovanje standardnih celic. Izkoriščenost površine na siliciju se precej izboljša z uporabo optimizator-ja Timberwolf 1.0 z Berkeleyske univerze, še bolj pa bi se z uporabo procesa z dvema plastema metala. Shomatski vnos in logično simulacijo i/, paketa SCEPTRE uporabljamo tudi za načrtovanje vezij po metodi logičnih mrež. Razvit je bil tudi program za grafično urejanje geometrije vezja. Končni produkt postopka načrtovanja so datoteke, ki jih zapišemo na trak, s katerim krmilimo generator vzorcev -napravo, s katero se izdelajo maske in vzorci za avtomatsko testno opremo. Tudi program za pretvorbo geometrijske baze podatkov v datoteke za generator vzorcev (PG) je bil razvit v naši DO. todi logičnih mrež dobimo eno masko, medtem ko pri metodi načrtovanja s standardnimi celicami dobimo toliko mask, kot jih proces zahteva (8-9 mask). Ko je maska pripravljena, je pot do končnega vezja zelo kratka. Logične mreže se izdelujejo na že pripravljenih rezinah, ki so izdelane do določeno stopnje, tako da jih je moč dokončati v enem tednu. Načrtovanje se začne z vnosom logičnega opisa v računalnik. Pri tem imamo dve možnosti. Logiko lahko z urejevalnikom teksta vnesemo na alfanumeričnem terminalu računalnika VAX ali pa na osebnem računalniku IBM PC/XT. Vnašanje logike je lažje na osebnem računalniku, kjer je v paketu programov SCEPTRE grafični urejevalnik, ki omogoča shematski vnos. Pri načrtovanju logike je treba zelo paziti, da je možno vezje na zunanjih sponkah zadovoljivo 96742224084359868582323706695242619676023849306607 74 testirati. Pri integriranih vezjih namreč ni možno merjenje signalov med posameznimi elementi vezja, če ti nimajo dostopa z zunanjih priključkov vezja. Ko je logika vnesena, preizkusimo delovanje s programom za logično simulacijo. Če izhodni vzorci, ki jih dobimo s Ko je simulacija gotova, pristopimo k zadnjemu interaktivnemu postopku. S posebnim programom začnemo sestavljati geometrijo. Na predefinirani mreži postavljamo in povezujemo celice. Program je uporabniško prijazen, zato je delo hitro in učinkovito. Vse spremembe, ki jih vnesemo s pomočjo tipkovnice in miške, se sproti pojavljajo X-RXIS (MICROINCHES ) Slika 3 simulacijo, ne ustrezajo zamišljenim, z grafičnim urejevalnikom popravimo shemo in ponovno simuliramo. Postopek ponavljamo toliko časa, da smo zadovoljni z odzivi vezja, ki jih pokaže simulacija. Logično shemo lahko izrišemo na matričnem tiskalniku ali pa na risalniku, ki omogoča izdelavo dokumentacije vezja. Pravilnost logičnega opisa je seveda predpogoj za pravilno delovanje vezja. Logičen opis zatem prenesemo na računalnik VAX, kjer vezje ponovno simuliramo s programom SI MAD. Ta simulacija je samo dodatna kontrola. Izhodne datoteke, ki jih dobimo, pa je možno z drugim programom pretvoriti v testne vzorce za avtomatsko testno napravo. Vnos logike in izdelava potrebne dokumentacije vzame načrtovalcu en do dva tedna. Tu prevzame delo načrtovalec sestavnice mask ali pa ga nadaljuje načrtovalec sam. na zaslonu, na katerem lahko prikažemo manjši del vezja in s tem večje podrobnosti ali celotno vezje zaradi boljšega globalnega pregleda. Tudi geometrijo lahko izrišemo na matričnem tiskalniku. Program UTRACE, razvit v naši DO, preverja in primerja logični opis vezja z geometrijsko zasnovo vezja. Podatke s posebnim programom nato prenesemo v obliki tekstovne datoteke po terminalski liniji na računalnik VAX, kjer drug program celice nadomesti z njihovo vsebino, povezave pa zamenja z ustreznimi pravokotniki. Do končnega rezultata, t.j. maske za generator vzorcev, moramo izvesti še nekaj avtomat^-.ih postopkov. Dobljeni geometrijski bazi podatkov pripišemo podatke, ki so na metalnem nivoju fiksni (napajalne linije, . . . ) , vezje za dokumentacijo izrišemo na elektrostatičnem risalniku in na- 75 zadnje pretvorimo geometrično datoteko v datoteke za generator vzorcev. Izurjen načrtovalec potrebuje za celoten proces načrtovanja dva do tri tedne. Izdelava mask traja en dan, vendar je treba zaradi zasedenosti opreme včasih čakati tudi po dva do štiri tedne. Rezine z logičnimi mrežami je treba še dvakrat maskirati. Od vezja do vezja se spreminja samo metalna maska. Izdelati je treba metalne povezave in narediti odprtine v pasivaciji na mestih, kjer se pritrdijo žičke, ki silicijevo ploščico povezujejo z nožicami na ohišju. Procesiranje poteka nekaj dni. Z dobro časovno usklajenostjo posameznih postopkov je tako pri logičnih mrežah možno priti od logične sheme do vezja v enem mesecu. 4. NAČRTOVANJE S STANDARDNIMI CELICAMI Z metodo standardnih celic dosežemo boljši izkoristek površine na siliciju. Tu je postopek načrtovanja podoben opisanemu postopku načrtovanja po metodi logičnih mrež. Metoda standardnih celic omogoča izdelavo logičnih in a-nalognih integriranih vezij. Pri analognih vezjih je pogosto potrebno načrtati novo ali prirediti obstoječo celico. Načrtovalec mora zato znati uporabljati analogni simulator Spice. Načrtovanje se začne z vnosom logičnega oz. funkcionalnega opisa vezja v računalnik. Ta je povsem enak kot pri logičnih mrežah. Tudi tu se po vnosu podatkov menjavajo simulacije in popravki. Preverjen logičen opis zatem prenesemo na računalnik VAX, kjer vezje ponovno simuliramo s programom SI-MAD. Ta simulacija je samo dodatna kontrola, izhodne datoteke, ki jih dobimo, pa je možno z drugim programom pretvoriti v testne vzorce za avtomatsko testno napravo (Sentry VII oziroma Sentry 80). Vezja iz standardnih celic so včasih kompleksnejša kot logične mreže, ki so omejene z največjim modelom, ki ga izdelujemo (t.j. 1200 ekvivalentnih vrat). Vnos logike in izdelava potrebne dokumentacije vzame načrtovalcu en do tri tedne. Ko smo s simulacijo logičnega oz. funkcionalnega opisa zadovoljni, je treba namestiti in povezati celice. Za to i-mamo dve metodi. Prva je ročno nameščanje in povezovanje na osebnem računalniku, druga pa je avtomatično nameščanje in povezovanje na miniračunalniku. Za avtomatičen postopek uporabljamo program CIPAR. S pomočjo optimizatorja Timberwolf se izboljša izkoriščenost površine silicija. Vhodni podatki za program so obstoječe datoteke z logičnim oz. funkcionalnim opisom vezja. Program sam postavi in poveže celice integriranega vezja. Obdeluje jih kot pravokotnike, ki jih postavi v vrste in jih poveže v kanalih med vrstami. Dodatni programi iz paketa CIPAR omogočijo izris geometrije na elektrostatičnem risalniku in pretvorbo geometrije v pravo geometrično bazo podatkov, med katero program nadomesti pravokotnike z njihovo vsebino, povezave pa s pravo-kotniki. Primer geometrije vezja, izdelanega s programom CIPAR, prikazuje slika 1. Boljšo izkoriščenost površine silicija dosežemo z grafičnim urejevalnikom iz paketa programov SCEPTRE na osebnem računalniku. Razlika v površini integriranega vezja je med 10 % in 30 %. Program dovoljuje nameščanje celic in povezav na mrežo, katere vozlišča so dovolj oddaljena drugo od drugega, da ni mogoče kršiti načrtovalskih pravil. SCEPTRE omogoča tudi primerjavo med izdelano geometrijo in logičnim opisom. Ko je doseženo ujemanje med geometrijo in logičnim opisom, podatke s posebnim programom prenesemo v obliki tekstovne datoteke po terminalski liniji na računalnik VAX, kjer se okviri celic nadomestijo z njihovo vsebino, povezave pa zamenja z ustreznimi pravokotniki. Nadaljni postopek za izdelavo trakov za generator vzorcev je enak kot pri logičnih mrežah. Izurjen načrtovalec potrebuje za celoten proces vnosa logičnega oz. funkcionalnega opisa en do tri tedne. Načrtovalec geometrije mask potrebuje za ročno nameščanje in povezovanje celic en do dva tedna. Izdelava mask traja nekaj dni. Rezine z vezji načrtanimi po metodi standardnih celic morajo skozi celoten tehnološki proces izdelave vezij. Z dobro časovno usklajenostjo posameznih postopkov je tako pri standardnih celicah možno priti od logične sheme do vezja v dveh do treh mesecih. 76 5. NAČRTOVANJE POPOLNOMA NAROČNIŠKIH VEZIJ Načrtovanje naročniških (full custom) vezij je najdolgo-trajnejši postopek. S to metodo dosežemo najboljši izkoristek, kar se pri zelo velikih serijah seveda izplača. Rezultat načrtovanja so maske za vse nivoje. Ta metoda ne pride v naših razmerah velikokrat v poštev, saj so serije vezij, ki jih pri nas naročajo razna podjetja ponavadi premajhne, da bi cena posameznega vezja prenesla razvojne stroške. Naročnik mora potrebovati vsaj 100.000 vezij, da se mu to izplača. Tudi ta metoda omogoča izdelavo logičnih in analognih vezij. Načrtovanje se začne z vnosom logičnega oz. funkcionalnega opisa vezja v računalnik. Ta postopek je povsem enak kot pri logičnih mrežah in standardnih celicah. Tudi tu se po vnosu podatkov menjavajo simulacije in popravki. Preverjen logičen opis zatem prenesemo na računalnik VAX, kjer vezje ponovno simuliramo s programom SI-MAD. Ta simulacija je samo dodatna kontrola, izhodne datoteke, ki jih dobimo, pa je možno z drugim programom pretvoriti v testne vzorce za avtomatsko testno napravo. Kompleksnost naročniških vezij je podobna kot je kompleksnost vezij s standardnimi celicami. Vnos logike in izdelava potrebne dokumentacije vzame načrtovalcu en do tri mesece. Pri naročniških vezjih se tu delo šele začne. Sedaj je treba posamezne logične oz. funkcionalne bloke izdelati tako, da zavzamejo čim manj površine na siliciju. Vsako celico je potrebno električno simulirati in optimizirati za dano mesto v vezju. To delo je dolgotrajen postopek, ki zahteva izkušenega načrtovalca. Ko je geometrija posameznih blokov narejena, jih je treba namestiti čimbolj skupaj in povezati. Med nameščanjem in povezovanjem je včasih potrebno katerega od blokov spremeniti. Geometrijo načrtujemo na semigrafičnih barvnih terminalih s pomočjo programa Sidsed. Ko je geometrija gotova s programoma SDRC in STRACE preverimo, če je vezje načrtano po načrtovalskih pravilih in električno skladnost simboličnega opisa. Strace nam izloči tudi velikosti tranzistorjev in povezav med njimi iz simboličnega opisa. S programom COMPARE nazadnje primerjamo velikosti tranzistorjev in povezav med njimi, ki jih dobimo iz logičnega in iz simboličnega opisa. Vse to preverjanje zagotavlja, da načrtano vezje nima napak. Zadnji program iz paketa SIDS STP nam pretvori simbolični opis v mnogo-kotnike in jih zapiše v geometrično bazo podatkov. To je moč izrisati na elektrostatični risalnik. Slika 2 prikazuje primer simbolično opisane celice, slika 3 pa isto celico , prikazano v geometrijski podatkovni bazi. Izurjen načrtovalec potrebuje za celoten proces vnosa logičnega oz. funkcionalnega opisa en do tri mesece. Skupaj z načrtovalcem geometrije mask potrebuje izdelavo blokov in za ročno nameščanje in povezovanje le-teh nekaj mesecev. Ostali postopki trajajo toliko časa kot pri .metodi standardnih celic. A. Vodopivec, D. Jenko, F. Runovc Iskra DO Mikroelektronika, Ljubljana 77 PROIZVODNJA OPREME ZA AVTOMATIZACIJO MONTAŽE TIV Zdravko Debeljak, Borut Ahačič UVOD: Nenehno povečevanje stroškov proizvodnje že nekaj časa sili industrijo, da išče razne ukrepe za pocenitev svojih izdelkov. Ce pogledamo razvoj eiektro in kovinsko predelovalne industrije razvitih industrijskih držav v zadnjih letih, zasledimo pospešeno uvajanje avtomatizacije in robotizacije v proizvodnjo. V preteklem obdobju je prevladovala avtomatizacija izdelave sestavnih delov, sedaj pa je opazna povečana usmeritev na področje montaže. V mnogih branžah predstavlja ravno to področje pomemben racionalizacijski potencial v prihodnjih letih. Danes poteka montaža serijskih izdelkov pretežno ročno, kljub visokim stroškom delovne sile. Rezultat tega je, da predstavljajo stroški montaže večji del stroškov proizvodnje. Zavedati pa se moramo, da je montaža področje, za katerega avtomatizacijo je potrebna visoka stopnja tehnične vsestranskosti in visoki stroški. Zato je ekonomično uvajanje avtomatiziranih montažnih sistemov samo v primeru, da te kapitalno intenzivne sisteme uporabljamo ob polni izkoriščenosti čim dalj časa. To pa je zelo težko zagotoviti ob vedno hitrejšem spreminjanju izdelkov in pri naraščajočem številu tipov izdelkov in s tem manjšimi serijami. Vedno bolj je prisotna zahteva po sposobnosti tovarne, da se hitro prilagodi zahtevam in željam kupca. Iz naslednje tabele so razvidne najpomembnejše ovire za avtomatizacijo v posameznih branžah: V anketi je bilo zajetih 355 tovarn. Številke v tabeli pa predstavljajo odstotek tovarn, ki so smatrale zgoraj navedeni vzrok za pomembno oviro pri uvajanju avtomatizacije. Rezultat takega razvoja tovarn je bilo povpraševanje po večji prilagodljivosti avtomatiziranih montažnih sistemov. To pomeni: - krajši čas montaže - hitro ustavljanje in spremembo - spremembo uporabe strojev in orodij Tem zahtevam ni možno zadostiti s konvencionalnimi montažnimi sistemi. Ti sistemi so namreč oblikovani za montažo velikih količin enega samega izdelka. Zanesljiva metoda za doseganje prilagodljive avtomatizacije je industrijski robot. V primerjavi z ostalimi proizvodnimi področji je število industrijskih robotov uporabljenih v montaži še vedno zelo majhno. Primer za ZRN je prikazan na sliki 1: t9 S v, \deUn' j InctvitripL 5MW ItOiO JMX) 1000 1000 m 1 EZi Ctlolne možnosti m tpliknao fobokv Motnosti za afilikos/fo /obotov Í5U K | 1 v m ontaii ñ I i mt VA I i su 1» 1 60 i 100 1 i H _ im teto mi «82 im Slika 1 Vseeno pa samo uporaba industrijskih robotov v montažnih sistemih ni zadosti za zagotavljanje prilagodljivosti celega sistema. Področje montaže namreč potrebuje še celo vrsto perifernih enot (montažnih enot, orodij, doda-jalnih naprav, transportni sistem, itd.). Vsa ta perife- 78 rija in povezovalni sistem mora biti prilagodljiva, če hočemo izkoristiti vse možnosti industrijskih robotov. 1. AVTOMATIZACIJA MONTAŽE TI V V naši DO smo prve izkušnje na področju avtomatizacije pridobili ravno tako na področju izdelave sestavnih delov. Tako kot v svetu, tudi mi sedaj že načrtujemo prilagodljive montažne linije, ki bodo v naslednjih letih nadomestile ročno montažo naših izdelkov (TIV, kontaktorjev, itd.). Te cilje pa bomo lahko uresničili le, če bodo naši izdelki primerno oblikovani. To pa bomo dosegli s prehodom od konvencionalnega načina razvoja k skupinskemu razvoju, kjer pri razvoju poleg razvijalca sodelujejo tudi tehnolog in strokovnjak za avtomatizacijo. Že v fazi razvoja poleg izdelka načrtujemo tako tudi tehnologijo izdelave. Avtomatizacija izdelave sestavnih delov, še posebno pa montaže izdelkov, ki so sedaj v proizvodnji, je praktično nemogoča. Spremembe bi namreč povzročile prevelike stroške. B S t ■l.M I IP Slika 2 ®i G: Osnovo za načrtovanje avtomatizacije nam predstavljajo doma razvita delovna sredstva in sicer: - montažni robot Roki 200 - avtomatski vstavljalnik aksialnih elementov v TIV - družina manipulatorjev 1.1. Montažni robot Roki 200 Razvoj tega robota so spodbudile potrebe naše kovinsko predelovalne industrije. Pri razvoju smo združili znanje na področju finomehanike in orodjarstva v Iskri Kiberne-tiki in izkušnje Fakultete za elektrotehniko pri razvoju mikroračunalniške opreme in uporabe tovrstnih robotov. Za robot smo že pred zaključkom razvoja predvideli tri aplikacije, v katerih bo pokazal svoje zmogljivosti in napake. To so: 1. robotizirano sestavljanje usmerniških mostičkov, ki temelji na izkušnjah pri gradnji senzorno vodene ro-botizirane celice 2. robotizirano sestavljanje hibridnih vezij in vezij s površinsko montažo elementov 3. sestavljanje safirnega števčevega ležaja Geometrijo robota Roki 200 prikazujeta sliki 2 in 3: Slika 3 Maksimalna zasuka v f in« osi sta 290 stopinj, pomik v vertikalni smeri 120 mm in v radialni smeri 300 mm. Obvladuje cilindrični delovni prostor pri točnosti in ponovljivosti giba 0,025 mm. Osi poganjajo enosmerni motorji, ki so prek optičnih dajalnikov pozicije in analogno digitalnih regulatorjev zaključeni v regulacijski krog. Segmente vodi krmilnik - dvoprocesorski mikroračunalnik, ki omogoča tudi priključitev standardnih terminalov in tiskalnikov. V osnovni konfiguraciji je opremljen s prenosnim terminalom, ki ima tipkovnico z LCD prikazom, termični tiskalnik in digitalni kasetofon, kar prikazuje slika 4: Slika 5 prikazuje regulacijski krog. Zunanja zanka (i) opravlja primerjanje željene in dejanske pozicije. Razlika je vhodna veličina notranji hitrostni zanki (II ). Ta ima za optimalnejše dušenje pri zagonu in nastavljanju vrinjen integralni člen. Znotraj u:trostne zanke je stikalni ojačevalnik v tokovni povratni vezavi (III ). Ta kompenzira upornost rotorjevega navitja Rx in s tem vpliv konstantnega bremena. Močnostni ojačevalnik zmore štirikratne trenu- 79 Slika 4 k: i s;-t _r u. Slika 5 U "k m. tne preobremenitve, kar bistveno izboljša odziv željenega momenta oziroma toka skozi kotvo motorja (Lk/Rk). Krmilnik smo zaradi sodobnih trendov, izkušenj in pripravljenega orodja zgradili na VME vodilu z Motorolinima mikroprocesorjema 68000 in 68008. V glavni mikroračunalnik smo vsadili jedro operacijskega sistema, ki omogoča paralelno izvajanje programov v realnem času in sistematično razširitev krmilnika z diskovnim pogonom in senzorji. V mikroračunalnik lahko vnesemo program v binarni ali izvorni kodi. V drugem primeru urejevalnik izvorne kode z zbiralnikom in prevajalnikom za strukturni Basic in Forth omogočajo razvoj uporabniškega programa na robotovem krmilniku. Posebno moč krmilniku daje hitri Basic s sposobnostjo izvajanja programa po korakih in sintaktično urejeno razširitvijo tipično robotskih ukazov. Robot pri polovični hitrosti prijemala (0,8 m/s) obvladuje linearno in krožno interpolacijo z odstopanjem od trajek-torije Emax = 2 mm. Hitrejše gibanje prijemalo doseže le pri gibanju od točke do točke. Roki 200 je tako kinematično kot dinamično manj zahteven robot. Pri razvoju smo se srečevali predvsem s tehnolo- škimi problemi, predvsem pri izdelavi preciznih in trajnih mehanizmov. To je naš prvi montažni robot, ki je namenjen reševanju ravninskih problemov v elektrokovinski predelovalni industriji. V naslednjem letu načrtujemo razvoj Scara tipa robota, za katerega bomo uporabili obstoječ krmilnik in kr-milje enosmernih motorjev. 1.2. Avtomat za vstavljanje aksialnih elementov v plošče TI V Ta avtomat je nastal v sodelovanju med Iskro Kibernetiko in Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Združeno je bilo znanje, podobno kot pri robotu, Iskre na področju finome-hanike in orodjarstva, ter fakultete na področju mikrora-čunalniškega vodenja strojev in naprav. Slika 6 prikazuje zgradbo vstavljalnika: Sestavljen je iz spodnje in zgornje glave za vstavljanje, koordinatne xy mize in krmilne omare. Gibi vstavljalne-ga mehanizma so lahko stalni ali nastavljivi. Stalni gibi 80 Slika 6 so diskretni gibi pnevmatskih cilindrov, ki pripravijo in vstavijo element v ploščo TIV. Nastavljivi gibi vstavljal-nika pa so sledeči: - globina vstavljanja (Z) - razmik čeljusti za vstavljanje (W) - korekcija KI montažne razdalje zaradi spremembe debeline žice Glavni mehanski del vstavljalnika je mehanizem zgornje in spodnje glave, ki sta prikazana na sliki 7 in 8. Potek operacij pri vstavljanju je sledeč: - pomično kolo pomika elemente v traku naprej in jih po- zunanji oblikovali;:: Slika 7 zicionira pod sestav potiskača, zunanjega oblikovalca in noža - sledi rezanje, krivljenje in pozicioniranje elementa - istočasen dvig rezalne in krivilne enote - element je vstavljen v ploščo, nož spodnje glave odreže žico - istočasno krivljenje žice pod določenim kotom Pri projektiranju zgornje glave je bilo potrebno upoštevati določene standardne »i.ere elementov. Krmiljenje vstavljalnika je izvedeno s standardnim CNC krmilnikom Sinumerik 3M, ki je izpolnjeval vse zahteve. 81 Program, ki vsebuje podatke o zaporedju montaže plošč TI V vnašamo v pomnilnik preko tipkovnice. Če je več zaporednih elementov enakih, določeni programski stavki odpadejo in samo delovanje vstavljalnika je v tem primeru hitrejše. Programe shranjujemo na kasete. Operater lahko vidi zapis programa na zaslonu. Natančnost pozicioniranja in vstavljanja je odvisna od predhodne nastavitve koordinatnega sistema plošče TI V glede na absolutni koordinatni sistem. Končne lege osi so varovane s končnimi stikali. Motorja za smer x in y imata trojno varovalo, za smer z in w pa dvojno. Rezultati preizkusnega delovanja naprave kažejo, da smo dosegli željeno prilagodljivost naprave za različne plošče TI V. Pri samem projektiranju in izvedbi smo vložili veliko truda, saj servopogoni zahtevajo vrsto sestavnih delov visoke kakovosti, ki pa jih trenutno na domačem trgu še ni mogoče dobiti. Vse to pa zelo podaljšuje rok izdelave in končno ceno naprave. 1.3. Družina manipulatorjev Za izvajanje strežnih funkcij smo v Kibernetiki razvili družino manipulatorjev po principu stavnice. Tako lahko iz osnovnih modulov (translacijski, dvižni, rotacijski, prijemala, itd.) glede na zahteve sestavimo ustrezen manipulator. Na sliki 9 je prikazan translacijski manipulator TM-11, ki je namenjen za prestavljanje obdelovancev teže do IN. Sestavljen je iz naslednjih standardnih enot: horizontalne, linearne in prijemala. Tehnični podatki: - pogon: kom prim iran zrak 0,6 MP a - dvig: max. 100 mm - horizontalni pomik: max. 400 mm Dosedanji primeri uporabe manipulatorjev kažejo, da so le ti primerni in zadovoljivo rešujemo z njimi problematiko strege predvsem pri obdelovalnih in montažnih avtomatih, ki jih izdelujemo predvsem za potrebe Kiberneti-ke. Njihovo delovanje je dokaj zanesljivo in zahtevajo minimalno vzdrževanje. Slika 9 1.4. Naši načrti na področju avtomatizacije montaže TI V Iz prikaza dosedanjih dosežkov na področju avtomatizacije je razvidno, da smo do sedaj uspeli rešiti le določene podsklope avtomatiziranega montažnega sistema. Če si na sliki 11 ogledamo zasnovo avtomatizirane montažne linije za TI V, vidimo, da jo sestavlja še cela vrsta različnih podsklopov. To so poleg že naštetih še: transportni sistem, zalogovniki, razni avtomati (spajkalni, pralni), kontrolne naprave, dodajalni transporterji in vibracijski dodajalniki, nadzorni računalnik, orodja in priprave in še kaj. Mi načrtujemo razvoj in izdelavo takih sistemov, s tem, da ne bomo vseh podsklopov razvijali sami. V prvi vrsti moramo razviti modulno grajen avtomatski transportni sistem, ki bo povezoval vse podsklope med seboj. Z razvojem smo že začeli in načrtujemo, da bomo približno čez dve leti že imeli svoj transportni sistem. Vzporedno bomo razvili tudi avtomatski zalogovnik, tako da bomo imeli pokrito vprašanje pretoka materiala. Ostale standardne in specialne podsklope pa bomo kupovali bodisi na domačem ali tujem trgu. 2. ZAKLJUČEK V referatu sem poskušal prikazati naše dosežke pri avtomatizaciji predvsem za področje TI V. Rad pa bi na koncu še omenil, da je večina opisanih strojev in naprav prilagodljiva. To pomeni, da jih lahko uporabimo tudi za avto- 82 matizacijo izdelave in montaže drugih izdelkov. Mi smo z njimi že začeli projektirati avtomatizirano montažno linijo za sestavljanje kontaktorjev. Zavedati se moramo, da z avtomatizacijo zelo povečamo kvaliteto izdelkov. Kupci naših izdelkov v razvitih industrijskih državah nam največkrat oporekajo ravno slabo oziroma spremenljivo kvaliteto. Naš obstoj na teh trgih, pa je življenjskega pomena za naš nadaljnji razvoj. Zato bomo morali nujno preiti na avtomatizirano izdelavo na- 83 Zasnova avlomalteirane montažne linije za TIV MC vskvljilnik robot dodojolru Itansporkr čalogovhik ■Spajkalnj avlatrzii manipulahor nadeorri mčvmlmk ših predvsem izvoznih izdelkov. To pa bo zahtevalo izjemne napore tako v tehnično-tehnološkem, kot tudi investicijskem smislu. 3. LITERATURA /1/ Borut Šolar, Zdravko Debeljak, Ivan Verdenik, Borut Ahačič , Drago Rudel, Zdravko Balorda, Darko Koritnik: UPORABA ROBOTA ROKI 200 V ELEKTRONSKI IN FI-NOMEHANSKI INDUSTRIJI Zbornik Jurob 86 Zdravko Debeljak, dipl.ing. Borut Ahačič, dipl.ing. Iskra Kibernetika 64000 Kranj, Savska loka 4 84 SISTEM ZA DEPOZICIJO AMORFNEGA SILICIJA S PLINSKO RAZELEKTRITVIJO J. Furian, S. Amon, F. Smole IZVLEČEK Razvit je bil sistem za nanašanje tankih plasti amorfnega silicija s plinsko razelektritvijo. Ta naprava omogoča nanašanje a-Si iz monosilana mešanega z vodikom. Posebna skrb je bila posvečena načrtovanju depozicijske komore, ki omogoča zaporedno uvajanje raznih plinov. Dopirne primesi in drugi dodatni plini, ki zagotavljajo širjenje energijske reže in ki stabilizirajo delovanje a-Si struktur sončnih celic, so uvedene iz plinskih izvorov. ABSTRACT Glow-discharge déposition system for thin-film amorphous silicon déposition has been developed. It enables a-Si de-position from monosilane mixed with hydrogen. Spécial considération was devoted to the design of déposition cham-ber enabling successive introduction of différent reaction gases. Doping inpurities and additional gases providing bandgap widening effect and stabilized opération of a-Si šolar celi structures are introduced from gas sources. 1. UVOD V zadnjih letih potekajo po svetu intenzivne raziskave a-morfnih silicijevih sončnih celic. Te celice imajo v primerjavi z monokristalnimi več prednosti in sicer mnogo enostavnejši tehnološki proces, mnogo manjšo porabo surovin, manjšo porabljeno energijo pri procesu in možnost izdelovanja celic na velikih površinah. Na podlagi izdelane študije v letu 1984 /1/ se je tudi ISKRA odločila za raziskave na tem področju. Raziskovalni projekt naj bi poleg novih spoznanj o snovnih in električnih lastnostih amorfnih plasti in amorfnih celic vodil tudi k postavitvi tehnološkega procesa izdelovanja cenenih a-morfnih silicijevih sončnih celic. Kot prva je stekla raziskava nanašanja triplastne PIN strukture iz plazme sila-na in v zvezi s tem razvoj sistema za depozicijo amorfnih silicijevih plasti. 2. SISTEM ZA DEPOZICIJO a-Si:H Amorfno silicijevo sončno celico sestavljajo tri zaporedno nanešene amorfne silicijeve plasti in sicer P-, I- in N~ plast. Depozicija prve P-plasti poteka iz plazme silana z dodatkom približno 1 % diborana. Med procesom nanašanja P-plasti se borovi atomi usedajo na notranje površine v reaktorju in delujejo pri nanašanju nedopirane I-plasti kot škodljivi izvor primesi. Posledica teh ugrajenih primesi v I-plasti je zmanjšanje življenjskih časov svetlobno ge-neriranih nosilcev naboja in s tem je celoten izkoristek celice precej nižji. Zato standardne naprave za depozicijo iz plazme, ki so v rabi v polprevodniški industriji in ki omogočajo nanašanje kvalitetnih plasti ene same vrste, niso primerne za večslojne dopirane plasti amorfnega silicija. S separacijo vakuumskih komor, tako da je za vsako plast (P, I in N) ločen prekat, se da problemu kontaminacije izogniti. Druga možna rešitev je tako prirejena komora za depozicijo, da ima čim manjše proste notranje škodljive površine. Ob začetku naših raziskav tovrstne opreme na tržišču še ni bilo. Šele pred nedavnim sta firmi Glasstech Šolar, Inc. in Solarex (april 1986) ponudili prve tovrstne sisteme za depozicijo a-Si:H plasti. V ISKRI smo se odločili za razvoj druge, predvsem mnogo cenejše variante, t.j. za razvoj sistema z depozicijsko komoro s čim manjšimi notranjimi škodljivimi površinami. Sistem za depozicijo amorfnega silicija iz plazme silana sestavljajo: 1. Plinski kabinet s plini 2. Regulacijski in merilni sistem 3. Komora za depozicijo 4. RF generator 85 5. Vakuumski sistem z izgorevalno komoro. Za depozicijo amorfnega silicija se uporabljajo plini: si-lan SiH , vodik H , diboran B H , fosfin PH , metan CH , * d* 6 D O ^ ter drugi, ki so izredno eksplozivni in strupeni. Med procesom zato hranimo jeklenke s plini v plinskem kabinetu, ki je v bistvu kovinska omara z močnim odsesavanjem. Da smo skrčili porabo inštalacijskega materiala na minimum, smo v plinski kabinet namestili tudi regulacijski in merilni sistem. Regulacijski in merilni sistem omogoča vzpostavitev zahtevanih delovnih pogojev v depozicijski komori v času depozicije (delovni tlak, pretok plinov, ustrezno razmerje plinov). Sestavljajo ga reducirni ventili, submikronski filtri, merilniki in regulatorji masnega pretoka ter končni vklopno-izklopni ventili. Vsaka linija za posamezen plin mora biti zaščitena z zaščitnim ventilom s stransko odvodno linijo za primer, da odpove reducirni ventil (slika 1). Dodatno pa mora imeti še vsaka linija dovod za inertni plin za prepihovanje linij in celotnega sistema pred začetkom depozicije (t.j. uvajanja plinov) in po končani depoziciji z namenom , da se izognemo prisotnosti kisika in vlage v sistemu, ki povzročata eksplozijo oz. razpad plinov. Pne/motski Depozicijska linjjiki ventili komora 'Zaščitna Slika 1. Regulacijski in merilni sistem. Najpomembnejši člen v sistemu je prav gotovo depozi-cijska komora, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve: 1. čim manjše notranje škodljive površine, 2. možnost regulacije temperature od 200-300°C , 3. možnost regulacije razdalje med vročo in hladno elektrodo , 4. možnost enostavnega vstavljanja steklenih substratov, 5. pretok plinov skozi komoro naj bo čim bolj enakomeren, 6. možnost opazovanja dogajanj med procesom. Osrednji del komore je izdelan iz enega kosa valjanega Al visoke čistosti (slika 2). S tem smo se izognili problemu tesnenja. S prikazano izvedbo namestitve steklenih substratov je doseženo praktično najugodnejše razmerje med aktivnimi in škodljivimi površinami. ] t-r Slika 2. Osrednji del komore - čelni pogled . Depozicija amorfnega silicija iz plazme silana poteka pri temperaturi 200°-300°C. Gretje komore je izvedeno z zunanje strani s pomočjo ustrezno izoblikovanih grelcev, ki so nameščeni v utore na obeh straneh komore. Regulacija temperature je elektronska. Gretje srednje elektrode je posredno. Ker po podatkih iz literature /2/, manjša odstopanja temperature nimajo nobenega opaznega vpliva na lastnosti amorfnih silicijevih plasti, smo neposredno segrevanje in regulacijo temperature srednje elektrode zaenkrat opustili. Po potrebi bomo le-to kasneje dodatno vgradili. Poseben problem pri izpolnjevanju zahteve po minimalnih notranjih škodljivih površinah depozicijske komore je bilo tesnenje čelne odprtine za vstavljanje stekel. Obstoječa tesnila za večkratn" uporabo (viton) prenesejo temperaturo od 150°C, kar je pomenilo, da smo'morali poiskati rešitev, pri kateri se nameščeno tesnilo nahaja na temperaturi nižji od 150°C. Odločili smo se za namestitev do- *86 datne čelne plošče večjega premera na glavni del komore (slika 3). V vratih, ki so montirana na čelno ploščo, je izdelan utor za namestitev vitonskega "0" tesnila in vgrajeno okno za opazovanje dogajanj v komori med depozici-jo. Po obodu vrat je privarjena Al cev za vodno hlajenje. Depozicija amorfnega silicija poteka pri t.i. delovnem tlaku v razredu 0.1-1 mbara. Začetni tlak pa mora biti -7 znatno nižji - v razredu 10 mbara. Namen tako visokega vakuuma pred pričetkom depozicj.je je, da iz sistema čim bolj izčrpamo pline, ki se nahajajo v prostoru, predvsem pa na površinah sistema. Desorpcija adsorbiranih molekul plina, t.j. molekul, ki so vezane na površino, se prične šele pri tlakih nižjih od 10 Pa. Znano je, da se na površinah pri atmosferskem tlaku nahaja: 1-2 plasti molekul vodika, ogljikovega monoksida in ostalih plinov; 5-20 plasti fizikalno vezanih molekul vode; 1-2 plasti kemično adsorbiranih molekul vode, vodika, kisika, dušika, plasti stabilnih aksidov, nitridov in karbidov /3/. Če teh škodljivih plasti pred pričetkom depozicije zadovoljivo ne odstranimo, se med procesom molekule, ki se na nek način odtrgajo s površine vgrajujejo v strukturo amorfnega silicija in s tem vnašajo vanjo dodatne nepravilnosti in napake v zgradbi. Slika 3. Začetni tlak v depozicijski komori dosežemo z difuzijsko črpalko v kombinaciji z dvostopenjsko rotacijsko predčr-palko. Povratni tok oljnih hlapov difuzijske črpalke preprečuje vgrajena past na tekoči dušik, povratni tok oljnih hlapov rotacijske črpalke pa vodno hlajena past. Delovni tlak vzdržuje rotacijska črpalka, reguliramo pa ga s preciznim igelnim ventilom. Pri depoziciji se porabi za rast filma a-Si:H le okrog 10% uvajanega silana v komoro, ostali silan pa vakuumski sistem izčrpa. Podobno je z ostalimi plini, ki jih dodajamo silanu. Ker gre za eksplozivne in strupene pline, smo morali poskrbeti za odvajanje plinov z izpušne strane rotacijske črpalke. Med odvajanjem pa morajo eksplozivni plini še zgoreti. To smo dosegli s t.i. izgorevalno komoro. 3. ZAKLJUČEK Ze pri prvem zagonu reaktorja so bile na steklene substrate nanešene zelo homogene plasti amorfnega silicija po vsej površini. Električne lastnosti dobljenih vzorcev so praktično enake kot lastnosti podobnih plasti v literaturi. 4. LITERATURA /1/ J. Furlan in sodelavci: Raziskava možnosti izdelave amorfnih Si sončnih celic, Ljubljana 1984. /2/ Proceedings of 3rd Photovoltaic Science and Engineering Conference in Japan, 1982; Japanese Journal of Applied Physics, Vol. 21. /3/ K. Schade: Halbleitertechnologie, Band 1, Berlin, 1981. /4/ Semiconductors and Semimetals, Volume 21 Hydro-genated Amorphous Silicon, Part A-D, New Yersey, 1984. komora. 87 SNEMANJE KARAKTERISTIK LASERSKEGA ŠPIRALIZACIJSKEGA STROJA Z RAČUNALNIKOM HP 9816 Slavko Pire Povzetek: V delu je predstavljen laserski špiralizacijski stroj, proizvod ISKRA TOZD Upori in ISKRA Center za elektroopti-ko ter snemanje njegovih karakteristik s pomočjo namiznega računalnika. Iz rezultatov snemanja so razvidne potrebne spremembe na merilnem delu stroja, da se njegove karakteristike dodatno izboljšajo. Abstract: In the paper the laser hellicutting machine is presented. This machine has been designed in ISKRA TOZD Upori and ISKRA Center za elektrooptiko. The performance of the machine was measured by means of desktop computer. The results were used to identify the changes in design necessary to improve the machine performance. 1. Predstavitev laserskega špiralizacijske-ga stroja Z vrezovanjem špirale v cilindrično uporovno plast se zaradi spreminjanja geometrije površine povečuje upornost. Za vrezovanje špirale se v proizvodnji cilindričnih uporov uporablja mehanska abrazija ali lasersko odparevanje plasti. Metoda z laserskim žarkom ima pred mehansko ab-razijo več prednosti: - hitrejše vrezovanje, večja kapaciteta stroja - manj mehanskih gibljivih delov in s tem manj zastojev - manjša mehanska vztrajnost in s tem točnejše doravna-vanje uporovne vrednosti. Z združitvijo znanja in dela strokovnjakov iz ISKRA Elek-trooptika in ISKRA TOZD Upori je nastal domač laserski špiralizacijski stroj, katerega delovne karakteristike so za razred boljše od karakteristik mehanskih špiralizacij-skih strojev. Krmiljenje in nadzor posameznih funkcij stroja izvaja mikroprocesorska enota. Doseganje želene upornosti med špiralizacijo se ugotavlja z Thompsonovim mostičem. 2. Namen snemanja karakteristik stroja V uporovno plast vgrajene napake zmanjšujejo kakovost končnega izdelka: skrajšujejo mu življenjsko dobo, zmanjšujejo stabilnost, povečujejo temperaturno odvisnost upornosti. Take skrite napake se v največji meri izkazujejo prav pri lokalnem pregrevanju, kakršno nastopa pri špi-ralizaciji uporovnih telesc. Zaradi tega je tehnološka točka špiralizacije v tehnologiji najprimernejša za odkrivanje in izločanje potencialno slabih uporov. Ker je laserski špiralizacijski stroj zaradi uporabe mikroprocesorja zelo fleksibilen, je najprimernejši stroj, na katerem se lahko razvije ustrezna metoda. Metoda ugotavljanja skritih napak zahteva čim točnejše merjenje upornosti med in po špiralizaciji uporovnega telesca. Zaradi tega je bilo potrebno predhodno posneti karakteristike merilnega dela špiralizacijskega stroja ter v primeru, da ne ustrezajo, predvideti in definirati ustrezne spremembe. 3. Snemalna oprema 3.1. Strojna oprema Mostično napetost smo sledili s hitrim voltmetrom HP 3437 A. Njegova najbistvenejša lastnost je, da lahko po enem prožilnem ir-pulzu izvede do 5.000 pretvorb na sekundo. Merilne rezultate tega merilnika smo preko namiznega računalnika HP 9816 shranili na gibki disk 0 3 1/2". Za pogon diska smo uporabili pogonsko enoto HP 9122. 88 Kasneje smo rezultate obdelali z istim računalnikom ter jih izpisali s printerjem HP 82906 A. 3.2. Programska oprema Vsi programi so napisani v basicu. S programom je definiran način meritve ter nastavitev merilnika, prenos podatkov iz merilnika v računalnik ter zapis merilnih rezultatov ter komentarjev o posameznem poskusu na disketo. Za statistično obdelavo tako zbranih rezultatov ter za risanje diagramov je izdelan poseben program. 4. Način snemanja karakteristik Merili smo napetost na merilnem mostiču ter iz vrednosti te napetosti sklepali na velikost upornosti. Pri tem smo uporabljali dva načina: 1. V trenutku, ko je komparator merilnega mostiča zaznal prehod napetosti preko 0, je prožilni impulz sprožil voltmeter, ki je izvedel 50 meritev v 50 msek. Po končani meritvi so se merilni rezultati preko računalnika prenesli na disketo za kasnejšo nadaljno obdelavo. Pri vsaki seriji meritev smo na ta način izmerili po 20 potekov mostične napetosti. Ker je prenos takega števila podatkov razmeroma počasen (potrebna je pretvorba formata zapisa, prenos traja cca 2 sek), to ni zapis poteka 20 zaporednih meritev, temveč 20 naključno izbranih elementov. 2. V trenutku, ko je komparator merilnega mostiča zaznal prehod preko 0, je voltmeter izmeril dejansko vrednost mostične napetosti v tem trenutku. Rezultat se je shranil kot element polja v RAM računalniku. Ker je ta meritev izvedena hitreje od predhodne, smo na ta način merili zaporedne upore. Vsak vzorec je imel 1000 elementov. Ko so bili zapisani vsi elementi polja v RAM, se je celo polje preneslo na disketo za kasnejšo statistično obdelavo rezultatov. 5. Način priključitve merilne opreme Način priključitve merilne opreme je prikazan na sliki 1. 6. Rezultati meritev Snemanje karakteristik smo izvajali v proizvodnih prosto- Slika 1: Povezava laserskega špiralizacijskega stroja z merilno opremo rih med redno proizvodnjo. Špiralizirali so se ogljikovo-plastni upori osnovne upornosti 3K ter končne vrednosti 680K. Ogljikove upore smo izbrali zato, ker smo pričakovali, da bo zaradi razmeroma visokega TK vpliv spremembe temperature telesca laže zaznaven. 6.1. Snemanje poteka mostične napetosti Potek mostične napetosti smo snemali 50 ms od preklopa Umtti i M Uo i U Z F/Lj Slika 2: Pričakovani potek mostične upornosti 89 komparatorja. V idealnem primeru bi moral biti potek konstanta vrednosti 0 mV. Zaradi histereze komparatorja, zakasnitve signalov v mikroprocesorju ter temperaturne odvisnosti uporov, smo pričakovali potek, kot je prikazan na sliki 2. V trenutku t komparator preklopi. Zaradi histereze komparatorja ima napetost Uo neko majhno vrednost. V času t - tQ mostična napetost še vedno narašča, ker se signal za ugasitev laserskega žarka v mikroprocesorju nekoliko zakasni. V trenutku t laserski žarek ugasne, upornost oziroma mostična napetost pa še vedno narašča zaradi hlajenja uporovnega telesca. V trenutku t^ mostična napetost skokoma naraste, ker je upor padel iz merilnih čeljusti. Dejanski potek mostične napetosti se je od pričakovanega močno razlikoval. Prikazan je na sliki 3. Oblika prehodnega pojava je podobna krivulji polnjenja kondenzatorja. Ker se v merilnem vezju nahaja RC filter za odpravo motenj in šuma, katerega vrednosti so bile 10 20 3 O 40 ČAS [msec] 60 Slika 3: Dejanski potek mostične napetosti Slika 4: Polje 20 potekov mostične napetosti 90 R = 330 k A , C = 10 nF, je taka oblika krivulje očitno posledica zaostajanja merilnega signala zaradi vpliva kondenzatorja. Filter sicer uspešno odpravlja motnje, vendar pa povečuje stresanje končnih upornosti, kar je razvidno s slike 4. Na tej sliki je prikazano 20 potekov mostične napetosti istočasno. V trenutku t je stresanje mostične napetosti 0.5 mV, v času t pa že 1,5 mV. Stresanje 0.5 m V mostične napetosti predstavlja stresanje upornosti 0.03 %, 1,5 mV pa že 0,18 %. Tak odziv mostiča in njegovega ojačevalnika ni primeren za odkrivanje skritih napak v uporovni plasti, obenem pa zmanjšuje prednosti, ki jih nudi laserska tehnologija špi-ralizacije. Iz stresanja mostične napetosti v trenutku t o je razvidno, da bi ob primernejši merilni metodi lahko pri tej upornosti dosegli stresanje tolerance upornosti pod 0.05 %. Da bi popravili odziv mostiča, smo spreminjali vrednosti elementov RC filtra. Najoptimalnejše, vendar še vedno ne zadovoljive rezultate smo dosegli pri vrednosti elementov R = 330K.S in C = 4,7 nF. Odziv mostiča je ustreznejši, vendar zaradi velikosti motnje ni primeren za ugotavljanje skritih napak. S to spremembo RC filtra smo dosegli, da je stresanje v trenutku t sicer povečano, zato pa je stresanje v trenutku t zmanjšano za faktor 3, Povečanje stresanja v trenutku t gre na račun motenj. Rezultate, ki smo jih dobili z obdelavo potekov mostične napetosti potrjujejo tudi ročne meritve končnega stresanja upornosti. Upori so bili merjeni 30 minut po špirali-zaciji. Vsak vzorec je imel 250 elementov. Vzorci iz prve serije meritev (originalni RC filter) so imeli razpon od 0.65 % do 0.83 % (merjeni so bili štirje vzorci), po korekciji elementov RC filtra pa je bil razpon od 0.22 % do 0.3 %. 7. Ukrepi Rezultati snemanja kažejo, da obstoječi merilni sistem na laserskem špiralizacijskem stroju ne omogoča uvedbe metode za ugotavljanje skritih lokalnih napak v uporovni plasti, zato je najprej potrebno opraviti naslednje naloge: - Ugotoviti izvore motenj - Zmanjšati nivo motenj izven merilnika, tako da bomo lahko uporabili merilnik brez vgrajenega RC filtra - Izdelati merilnik dosežene upornosti brez filtra, ki bi povzročal zakasnitev signala. merilna čeijusi / koniaki uporovna dekada izolacijska osnova .pomožni konlctkl Slika 5: Simulator vpenjanja uporov v špiralizacijskem stroju [J največja ekscen/r/čnosif Sitr/ioč iovn/ ¿'Crt/o/tr^ 400 soo t[ms] U naj'/r?atysa eisee/?/ncr?cot\ Šr/r/ '-/cč iO Vrt/ // «>o eoo t [ms] Slika 6: Oblika signalov pri simulaciji vpetja upora 92 Pri podrobnem pregledu vseh posnetih diagramov smo opazili, da je motnja dvojna. Prva motnja ima očitno frekvenco 50 Hz, torej jo povzroča omrežje. Z uvedbo dodatne ozemljitve stroja ter vgradnjo vhodnih filtrov smo jo odpravili. Drugi del motenj ne kaže nobene zakonitosti. Šele pri o-pazovanju diagramov potekov napetosti pri različnih hitrostih vrtenja špiraliziranega upora smo ugotovili, da je frekvenca motnje odvisna tudi od te hitrosti. Z natančnejšim opazovanjem načina vpetja uporovnega telesca v merilne čeljusti ter primerjanje njegovega poteka upornosti smo ugotovili, da je velikost in frekvenca motnje odvisna od položaja upora v čeljustih. Čim bolj centrično je upor podan v čeljusti, tem manjša je motnja. V laboratoriju smo izvedli simulacijo vpenjanja upora v merilne čeljusti. V ta namen smo konstruirali in izdelali dva premična nosilca živosrebrnih kontaktov, kakršne sicer uporabljamo na špiralizacijskem stroju. Nanje smo pritrdili merilne čeljusti. Nosilci so bili izvedeni premično, tako da smo lahko nastavljali centričnost. Upor vpet med čeljusti smo vrteli ročno s pomočjo vrvice, da smo se izognili dodatnim motnjam. Po kapicah upora sta drseli dve vzmetni žici kot pomožna kontakta. Skico, naprave kaže slika 5. Med čeljusti smo vpeli že špiraliziran upor ter oba živo-srebrna kontakta priključili na Thompsonov mostič z ojačevalnikom, enak tistemu na špiralizacijskem stroju. Z zunanjo dekado, ki je bila sestavni del mostiča, smo ga uravnovesili. Izhodni signal smo opazovali na osciloskopu. Prvi del poskusa smo izvedli tako, da smo tokovno in napetostno sponko priključili na stator živosrebrnega kontakta ter spreminjali centričnost kontaktov in upora. Poskus je potrdil opažanja na stroju. Čim večja je bila eks-centričnost, tem večje so bile motnje. V drugem delu poskusa smo napetostne sponke mostiča priključili na pomožne kontakte. Na ta način smo simulirali štiritočkovno vpetje upora. Pri teh poskusih je bil nivo in frekvenca motenj zanemarljiv. Slika 6 prikazuje približne poteke signalov pri posameznih poskusih. 8. Zaključek Za uspešno rešitev prvotne naloge je potrebno razviti in izdelati štiritočkovno merilno čeljust za špiralizacijski stroj. Po realizaciji tega dela naloge bo potrebno ponovno posneti karakteristike stroja, tokrat s poudarkom na merilniku v njegovem delovnem okolju. Ker snemanje karakteristik merilnika v laboratoriju kažejo, da ustrezajo zahtevam metode za odkrivanje potencialnih napak, je verjetnost, da bomo prvotno nalogo uspešno rešili, velika. Avtorjev naslov: Slavko Pire, dipl.ing. Iskra IEZE - Upori Šentjernej 68310 Šentjernej 93 TEHNIČNI INFORMACIJSKI SISTEMI Dr. Borut Justin INFORMACIJSKI CENTER Osnovni namen informacijsko dokumentacijske (INDOK) dejavnosti na znanstvenem, tehničnem in strokovnem področju je zagotoviti strokovni javnosti popolne, kompletne, natančne in ažurne informacije. Uporabnik mora pri tem imeti možnost zahtevati in tudi dobiti svojemu vprašanju primerno prirejene informacije sekundarne ali primarne narave (bibliografske podatke ali kopije dokumentov). U-porabnik mora poleg tega imeti možnost definirati svoje zahteve o informacijah iz določenega tematskega, geografskega ali časovnega prostora (iz določene stroke, o določenem predmetu ali tehnologiji na nacionalnem,mednarodnem ali svetovnem nivoju, enkratno ali periodično za definirano časovno obdobje). Raziskovalno in razvojno dejavnost lahko dobro organizirana INDOK služba bistveno razbremeni, saj je mogoče z njeno pomočjo dvigniti startno osnovo razvojnega in raziskovalnega dela na nivo primeren času, kraju in potrebam, prav tako pa je mogoče raziskovalca oborožiti z idejami in rešitvami drugih, preprečiti podvajanje raziskav in razvoja ter na ta način omogočiti koncentracijo umskih kapacitet na bistvene probleme razvojnega in raziskovalnega dela. Potreba po dobro organizirani in učinkoviti INDOK dejavnosti je skokovito narastla v svetu predvsem v zadnjih letih kot posledica urnega tehnološkega razvoja, ki je rodil pravo poplavo informacij. Rezultat tega je - kar je popolnoma naravno - čedalje večja nesposobnost in nezmožnost posameznika slediti razvoju svoje stroke (zlasti v svetovnem merilu) ob še tako izdatni klasični knjižničarski infrastrukturi, ki je sicer pri nas dobro razvita in utečena. V svetu se letno publicira preko tri milijone člankov, referatov, disertacij, knjig, poročil, poleg tega še približno milijon patentov in neidentificirano število prospektov in standardov. V svetu opravljene raziskave informacijskih možnosti po klasični poti ~ ob sodelovanju bibliotekar- jev in dobro založenih strokovnih knjižnic - kažejo, da je na ta način z velikimi napori mogoče najti v povprečju do 20 % relevantnega publiciranega materiala, 80 % pa ga ni mogoče najti. Poleg tega, da je taka pot izredno dolgotrajna, in zaradi tega draga, zahteva tudi sodelovanje visoko usposobljenih strokovnjakov - knjižničarjev, z ustreznim znanjem jezikov in pregledom nad stroko, ki jo obdelujejo, to pa predstavlja čedalje večji problem. Nemoč in re-signacija na tem področju vodi k pretiranemu vrednotenju neformalnih kontaktov (simpoziji, konference, osebni stiki), ki jih naši strokovnjaki mnogokrat navajajo kot najpomembnejši vir znanja. Ne gre dvomiti v koristnost tovrstnih srečanj, velja pa ugotoviti, da je na ta način pridobljeno znanje nesorazmerno drago in vse prevečkrat premalo selektivno. Razvoj računalniške, reprografske in mikrofilmske tehnike v zadnjem času pa je INDOK dejavnosti dal na voljo o-rodje brez katerega si je ni več mogoče predstavljati. Najnovejši razvoj telekomunikacijskih sredstev in metod pa še bistveno stopnjuje in bogati eksplozivni razvoj in sposobnost INDOK dejavnosti, da dejansko zadovolji potrebe uporabnikov na najkvalitetnejši način in za zmerno c eno „ Na osnovi računalniške tehnologije se je razvila v svetu popolnoma nova vrsta INDOK dejavnosti, bazirana predvsem na sposobnosti računalnikov da: - sprejemajo in shranjujejo praktično neskončno količino inform acij - omogočajo relativno enostavno manipulacijo z informacijami glede na dogovorjene in postavljene kriterije - olajšujejo medsebojne komunikacije z informacijami - praktično edini omogočajo zelo selektivno in točno definirano izbiranje informacij željene vrste in vsebine - močno približajo INDOK storitve končnemu uporabniku - nesorazmerno dvignejo učinkovitost izbora relevantnih 94 informacij, saj se odstotek najdenih relevantnih informacij dvigne na približno 80 (v primerjavi z 20 po klasični poti) - drastično zmanjšajo izgubo časa pri iskanju informacij od dosedaj potrebnih tednov in mesecev na ure in celo minute, V zadnjih 10-ih letih se v svetu burno množijo specializirane organizacije različnega statusa (privatne - komercialne, državne in mednarodne, celo v okviru Združenih narodov), katerih edina dejavnost je zbiranje informacij in njihova prodaja, oziroma izdelava računalniških zbirk, baz podatkov bibliografske ali faktografske narave (banke podatkov). Prve vsebujejo bibliografske zapise dokumentov, včasih z, včasih brez povzetkov, druge pa kompletne dokumente določene stroke in narave. Nekatere take baze podatkov so že danes neverjetno obsežne, saj vsebujejo nekaj milijonov (največja cca 10 milijonov) dokumentov. Velika večina takih baz podatkov je mednarodne narave, saj je praviloma neracionalno graditi jih le na nacionalni osnovi. INDOK dejavnost v našem okolju postavlja to pred poseben problem, saj je pomembno na enak ali podoben način zajemati in urediti tudi lastno znanje in to v mnogo večji meri, kot pa najde pot v mednarodne baze podatkov. Z nacionalnega stališča je to predvsem pomembno, navkljub dejstvu, da po nepreverjetnih ocenah predstavlja delež jugoslovanskega znanja v svetovnem merilu 0,3 %. Eden najpomembnejših dosežkov računalniških informacijskih sistemov je tudi razvoj specializiranih programskih paketov za obdelavo in iskanje informacij, ki je povzročil postopno odmiranje raznih klasifikacijskih kod, ki v bistvu odtujujejo informacijski sistem končnemu uporabniku. Skoraj vsi računalniško vodeni informacijski sistemi in baze podatkov danes omogočajo iskanje informacij s pregledovanjem prostega teksta, zaradi česar so se u-veljavile metode iskanja informacij s pomočjo deskrip-torjev - ključnih besed, ki okarakterizirajo iskani material. Glede na mednarodno sestavo in veliko prednost Združenih držav Amerike na tem področju pa je - razen pri domačih bazah podatkov - v ta namen skoraj izključno u-porabljena angleščina. Mikrofilmska tehnika se je uveljavila zlasti kot priročno in ceneno sredstvo shranjevanja primarne dokumentacije- kopij originalnih dokumentov, ki jih uporabnik želi dobiti na osnovi najdenih bibliografskih referenc. Moderna re-prografska tehnika pa je omogočila enostavno reprodukcijo, kopiranje in distribuiranje primarnih dokumentov na osnovi informacij, dobljenih s pomočjo modernih računalniških informacijskih sistemov in baz podatkov. Današnja INDOK dejavnost nudi uporabnikom predvsem dve vrsti uslug, pri njihovi izvedbi pa izključno uporablja računalnike in računalniške metode: - selektivno informiranje o novostih (SDI - Selective Dis-semination of information) - retrospektivne poizvedbe on - line Prvi način predstavlja sprotno periodično informiranje o novostih za določen fiksno definiran profil interesa uporabnika in se običajno izvaja na ta način, da se v naprej določenih časovnih intervalih (na primer en mesec) vsi v tem mesecu v bazo vnešeni novi podatki primerjajo z uporabniškimi profili in se za vsakega uporabnika izdela poročilo (računalniški izpis), v katerem so navedeni vsi tisti podatki, ki so za njegov profil relevantni. Ker omogoča računalniška strategija z uporabo bool-ovih matematičnih operatorjev definicijo zelo selektivnih in dostikrat zelo kompliciranih strokovnih profilov - vprašanj, je seveda mogoče na ta način informacije za določenega uporabnika poljubno zreducirati na nek primeren minimum, s čimer ga močno razbremenimo, saj mu ni treba pregledovati podatkov, ki so za njegovo delovno področje le pol relevantni. Uporabnik - naročnik na SDI storitve torej avtomatsko v rednih časovnih razmakih prejema tako rekoč svojo privatno strokovno revijo - običajno bibliografskih podatkov s povzetki - ki je avtomatsko sestavljena iz velike količine podatkov razpoložljivih v določeni bazi ali celo v več bazah podatkov, ki jih pri procesiranju SDI lahko uporabimo. Uporabniku preostane le pregledovanje izpisov in -po njegovi presoji - določitev in naročilo kopij originalnih dokumentov v primeru, ko to smatra za koristno in potrebno. Naloga INDOK službe je brez dvoma tudi ta, da mu kopije teh dokumentov v čimkrajšem času tudi preskrbi, ne glede na to ali jih je mogoče dobiti v deželi ali v inozemstvu. Posledica +^kega dela je, da je uporabnik ob minimalni lastni izgubi časa na ta način stalno informiran o razvoju svoje stroke doma in v svetu. Današnje stanje INDOK sistemov v svetu poleg tega uporabniku tudi 95 garantira, da so podatki, ki jih je dobil od trenutka njihove publikacije v povprečju 6 do 2 meseca stari, lahko tudi manj , nikakor pa ne več . On-line retrospektivne poizvedbe nedvomno predstavljajo najkvalitetnejši nivo strokovnega informiranja, ki je danes na svetu na razpolago, saj omogočajo osebni stik med uporabnikom in računalniškimi bazami podatkov z uporabo terminala in telekomunikacijskih poti za prenos podatkov. Nobena posebnost ni več on-line iskanje informacij preko več kontinentov ali celo v skrajnem primeru okoli zemlje. Definicija uporabniškega vprašanja - profila - je v tem primeru lahko enaka kot pri selektivnem informiranju o novostih, s to razliko, da se proces iskanja ne opravlja izven kontrole uporabnika na paketni način v nekem računalniškem centru, temveč pod njegovim direktnim vplivom in kontrolo s pomočjo terminala, za katerim lahko sam sedi in ki je lahko preko običajnega komutiranega telefonskega omrežja ali po posebnem omrežju (na mednarodnem ali nacionalnem nivoju) za prenos podatkov povezan z računalnikom, na katerem je instalirana ustrezna baza oz. večja skupina baz podatkov. Delo poteka v realnem času, tako, da računalnik na vsako zahtevo uporabnika izraženo preko tastature terminala takoj (običajno hitreje kot v sekundi) odgovori z željenimi podatki. Tak način ima seveda proti vsem ostalim nekaj bistvenih prednosti: - uporabnik lahko med delom modificira svojo iskalno strategijo, če ugotovi, da jo je slabo postavil in ne dobiva željenih informacij, temveč neke druge - uporabnik lahko direktno vpliva na selektivnost svojega vprašanja z dodajanjem ali odvzemanjem novih dodatnih deskriptorjev in modifikacijo svojega vprašarija - uporabnik lahko informacijo dobi praktično takoj, čeprav je iz stroškovnih razlogov priporočljivo zahtevati (s komando preko terminala) tiskanje rezultatov v računskem centru v katerem se proces odvija in njihovo dostavo po pošti - uporabnik se lahko sproti odloča katero in koliko baz podatkov bo uporabil, da bo prišel do željenih rezultatov in informacij - in končno uporabnik lahko takoj, ko je odgovor iz bibliografske baze dobil in ugotovil, da je relevanten, prav tako preko komande na terminalu zahteva kopijo primar- nega dokumenta, ki jo v kratkem času prejme po pošti. Glede na kvaliteto in hitrost dobivanja informacij je on-li-ne uporaba računalniških baz podatkov gotovo najcenejši način iskanja informacij in to kljub temu, da je večina ponudnikov tovrstnih sistemov komercialne narave. Stanje modernih informacijskih dokumentacijskih sistemov v Jugoslaviji je trenutno naslednje: Že pred 10. leti je začel delovati prvi računalniško podprt informacijski sistem za elektrotehniko v okviru INDOK službe ISKRE, kmalu za tem (1974) pa je Raziskovalna skupnost Slovenije, točneje njena komisija za INDOK sistem sistematično začela vzpodbujati razvoj tudi drugih takih sistemov, ter dosegla načelen dogovor o delitvi dela in koordinaciji na posameznih tematskih področjih v okviru SFRJ. Tako danes delujejo v SR Sloveniji naslednji specializirani centri, ki nudijo uporabnikom SDI informacije iz tujih in domačih računalniško grajenih in uporabljanih baz podatkov: - ISKRA INDOK center za področje elektrotehnike za bazo podatkov INSPEC in doma grajeno bazo - INFORMACIJSKI CENTER za področje patentne dokumentacije z mednarodno bazo podatkov INPADOC v katero Informacijski center vnaša vse jugoslovanske patentne podatke - FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO za strojniško področje z mednarodno bazo podatkov ISMEC in lastno bazo podatkov - CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA za vsa tehniška področja z mednarodno bazo podatkov COMPENDEX - FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO procesira bazo podatkov CAC za kemijsko področje in gradi lastno bazo za alkaloide - INSTITUT ZA BIOMEDICINSKO INFORMATIKO za področje medicine Tudi v ostalih republikah deluje nekaj podobnih, čeprav manj razvitih centrov, kot na primer: - INSTITUT VINČA iz Beograda procesira mednarodno bazo I NI S s področ ja nuklearne tehnike 96 - METALURŠKI INSTITUT "HASAN BRKIČ" v Zenici začenja procesirati mednarodno bazo za metalurgijo META-DEX Na področju on-line retrospektivnih poizvedb smo in bomo skoraj izključno navezani na mednarodne informacijske sisteme, saj bi bilo v veliki večini primerov (razen za lastne baze podatkov) nesmotrno, neracionalno in zaradi tega nesmiselno organizirati lastne računalniško podprte informacijske sisteme. Po precej obsežnih raziskavah, evaluacijah in pripravah opravljata tovrstno dejavnost ta trenutek dva centra v Jugoslaviji in Sloveniji: - INFORMACIJSKI CENTER v Ljubljani je v začetku 1979. leta uvedel on-line retrospektivne poizvedbe na ozko specializiranem področju iskanja patentnih družin v povezavi z INPADOC-ovim računalnikom na Dunaju (z u-porabo svojega terminala in običajne telefonske linije na klic) ~ INSTITUT ZA BIOMEDICINSKO INFORMATIKO v Ljubljani je oktobra 1979 uvedel retrospektivne poizvedbe z online uporabo baz podatkov nemškega instituta za medicinsko informatiko in dokumentacijo (DIMDI) v KSlnu, prav tako z uporabo svojega terminala in telefonske linije na klic - INFORMACIJSKI CENTER je v začetku februarja 1980 vzpostavil možnost on-line retrospektivnega iskanja podatkov na kateremkoli področju iz približno 150 različnih baz podatkov v povezavi z DIALOG (največjim svetovnim) ponudnikom tovrstnih storitev v Palo Alto - Kalifornija, ZDA. Povezava terminala iz Informacijskega centra z najbližjim koncentratorjem mednarodnih omrežij za vnos podatkov TYMNET/TELENET na Dunaju se po potrebi vzpostavlja z običajnim telefonom na klic, od Dunaja dalje pa sledi prenos podatkov po omenjenih o-mrežjih preko New Yorka do Palo Alta. Dosedanje reakcije uporabnikov pri obeh centrih so ne glede na takojšnjo zahtevo po plačilu dejanskih stroškov brez izjeme pozitivne, saj jih mnogo izrazi začudenje, da je tako delo v operativni fazi sploh že mogoče. Vsi navedeni slovenski centri - eni bolj eni manj - skrbijo tudi za nabavo kopij primarnih dokumentov, ne glede na to, ali te zahteve izvirajo iz storitev selektivne disemina-cije informacij, ki jo sami računalniško opravljajo ali ne. Mogoče je torej trditi, da je v preteklih 10-ih letih na področju INDOK dejavnosti zlasti Slovenija dokaj uspešno sledila svetu, kar se tiče uvajanja novih tehnologij, manj ugodno pa je mogoče oceniti reakcije uporabnikov na možnosti, ki so jim dane. Na žalost je mogoče brez-razisko-vanja ugotoviti, da večina potencialnih uporabnikov niti ne ve za informacijske možnosti, ki v republiki eksistira-jo in jih v vse prevelikem številu primerov šele storjene napake (ki pa so včasih izredno drage) prisilijo k uporabi domačega in tujega znanja. Nedvomno tudi drži, da je večina INDOK centrov finančno, prostorsko, predvsem pa kadrovsko poddimenzionirana, drugi del resnice pa je, da ravno modernizacija in uporaba računalniških metod omogoča servisiranje precej večjega števila uporabnikov na bistveno kvalitetnejšem nivoju kot smo to danes sposobni na klasičen način storiti. Tudi ni odveč ugotovitev, da je naš šolski sistem na področju informiranja o-in uporabe informacijskih sistemov, zlasti modernih popolnoma odpovedal. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da družbeno-poli-tične skupnosti nimajo pravega posluha za tovrstno dejavnost in da razne nelogične, konzervativne, zastarele rešitve sem ter tja celo ogrožajo njen obstoj (na primer: problem uvažanja tehnične, znanstvene in strokovne dokumentacije) . LITERATURA B. Težak: Informacije v svetu; Mednarodna konferenca Univerze v svetovnem omrežju informacij in komunikacij, Meduniverzitetni center za post-diplomske študije, Dubrovnik, maj 1978 B. Justin: Tehnični informacijski sistemi in inovacijski proces; Slovenija paralele, oktober 1978 V. Levovnik: Organiziranost specializiranih INDOK centrov v SRS; Društvo dokumentalistov in Informatorjev SRS, junij 1978 97 B. Justin: Znanstveno tehnične informacije; Društvo računovodskih delavcev SFRJ, Interbiro Zagreb, oktober 1978 B. Možina: Viri informacij v OZD; raziskava Zavoda za produktivnost dela SRS, 1979 - 1980 B. Justin: Tehnični aspekti procesiranja INDOK dejavnosti; INDOK seminar, Fakulteta za strojništvo, oktober 1977 B. Justin: Testiranje mednarodnih računalniških sistemov za znanstveno in tehnično informiranje z on-line uporabo baz podatkov; raziskava Informacijskega centra, januar 1980 Dr. Borut Justin Informacijski center, Ljubljana DRUGA ZNANJA LAHKO POSTANEJO PRI Mag. Lucijan Vuga Zanimivo bi bilo naključno vprašati naokoli, kaj si kdo predstavlja pod pojmom: znati in kaj pod pojmom: vedeti. Morda to vprašanje ni tako naivno kot izgleda na prvi pogled, kajti v njem tiči odgovor na celoto izobraževanja, še zlasti pa tiste vrste izobraževanja, ki naj bi ga zajemala druga znanja. Saj v resnici sploh ne gre za ena ali druga znanja, tako ali drugačno izobraževanje, temveč za enovit, celovit in kontinuiran izobraževalni proces. Taka je pač zahteva našega časa ! Verjetno bo iz čisto praktičnih razlogov dobro sprejeti dogovor, da naj bi vedeti (vedenje) predstavljalo pasivno obliko intelektualne dejavnosti - ki zajema v bistvu pomnjenje z nekaterimi možganskimi aktivnostmi, ki so s tem 98 v zvezi; medtem ko naj bi znati (znanje) predstavljalo aktivno obliko prenašanja vedenja v praktično človekovo dejavnost. ("Veliko ve, ne zna pa nič narediti".) Če to sprejmemo, potem se moramo še vprašati, kaj naj bi pomenilo: druga (znanja). Delno je odgovor zaobjet že v prejšnji definiciji oz. dihtomiji: znati-vedeti; torej naučiti se je treba vednost pretvarjati v znanje, kar ni vselej zajeto v reden šolski pouk. Tudi ne bi smeli vse skupaj poenostaviti s tzv. "prakso". Marsikatero stvar iz našega vedenja res lahko prenesemo v življenje zlasti z ročnimi spretnostmi, toda gre za vrsto drugih veščin, tudi le v okviru miselnega dela, npr. uporaba določenih matematičnih tehnik v ekonomiji ali psihologije pri vodenju ali organizacijskih znanosti pri uvajanju računalništva v poslovni proces itd. Obseg znanj, ki naj bi jih na tak način pridobivali je odvisen od cele vrste dejavnikov: stopnje organiziranosti podjetja, razvojnih ciljev, strategije nastopanja na trgu itd. po eni strani, po drugi plati pa od posameznikovih psiho-fizičnih lastnosti, položaja v organizaciji, osebnih ambicij, predhodne izobrazbe itd. Zato je nastajanje programa izobraževanja zelo zapleten in zahteven proces v katerem mora sodelovati vrsta strokovnjakov in služb. Le ena primerjava za vzpodbujanje k razmišljanju Ko govorimo o drugih znanjih ne smemo spregledati kakšno je primarno znanje, ki si ga je udeleženec v izobraževalnem procesu pridobil med rednim šolanjem in skozi dotedanjo prakso. Če si pogledamo japonske cilje najnovejše šolske reforme ni to zato, ker v zadnjem času vse nekako primerjamo z Japonsko, kot smo to pretirano počeli še ne tako davno v ZDA, pač pa zaradi resničnih u-spehov, ki so jih dosegli. To istočasno ne pomeni, da moramo kar slepo posnemati ali še manj presajati njihova spoznanja, saj je to preveč pogojeno z zgodovinsko izkušnjo, kulturno podstatjo naroda, zatečenega gospodarskega razvoja, družbeno-političnih ciljev naroda in še marsičesa. Japonci so si postavili pet osrednjih ciljev šolske reforme: 1. prvo mesto pripada nuji, da je osnovni cilj izobraževanja kreativnost, pa najsi bo to v vsakodnevnem življenju, proizvodnji, znanosti ali umetnosti. Mladi ljudje morajo biti sposobni že med šolanjem sprejemati samostojne odločitve in za to prevzemati odgovornost. (Tu lahko kar takoj komentiramo, da velja to prav tako za starejše, zrelejše ljudi, ti si morajo te sposobnosti pridobiti z dodatnim izobraževanjem - tudi v okviru tako imenovanih drugih znanj, kar pa je v poznejših letih težje doseči). 2. "permanentno izobraževanje" mora biti razvito kot neobhodni sestavni del celovitega izobraževanja, izpopolnjevanja in drugih metod razvijanja človekovih strokovnih in umskih sposobnosti, ne oziraje se na vrsto posla, ki ga opravlja v vsakdanjem življenju. Nobeno izobraževanje ne moremo jemati kot dokončno in zadostno za celotno delovno dobo. (Izobraževanje v smislu drugih znanj ima, kot vidimo, prav tu svoje osrednje mesto). 3. mlade ljudi je treba navajati na sodelovanje s proizvodnjo že v najzgodnejšem učnem obdobju. To je edini način, da se v šolah usposabljajo strokovnjaki, ki bodo jutri brez težav prevzeli praktične delovne zadolžitve. (Zlasti to slednje je pri nas še posebej potrebno, spričo znanih zapletov pri izvajanju dosedanjih reform in še posebej zaradi slabe opremljenosti šolskih laboratorijev, delavnic in kabinetov. Šele v okolju delovnih organizacij je - trenutno -nekaj več možnosti nadoknaditi zamujeno v realnem delovnem procesu, kar pa ni preveč priporočljivo niti ekonomsko upravičeno). 4. Natančneje je treba opredeliti zahtevane sposobnosti učnega osebja, ki so ključni element za uspešno izvedbo kakršnekoli reforme. (Ker nastopajo pri tem kot učitelji poleg profesionalcev iz šol vseh stopenj tudi ljudje iz prakse, ki ob/med delom učijo druge, so tako eni kot drugi potrebni intenzivnega izobraževanja bodisi zaradi dopolnjevanja zastarelega znanja kakor dodajanja novega in najnovejšega znanja ter metod kako to posredovati drugim). 5. Ponovno je treba opredeliti vlogo države in sistema izobraževanja, nalog in pravic gospodarskih organizacij, da vplivajo na sistem, dasi je treba istočasno težiti k popolnejši avtonomiji šol in fakultet ter pravici učencev in štu- 99 dentov do take njihove vloge in svobode, ki jim omogoča maksimalno izraziti in dokazati njihove sposobnosti in nagnjenja. (Očitno je, da se to lahko v popolnosti realizira le ob upoštevanju prejšnjih točk, zlasti pa tiste o permanentnem izobraževanju v tesni povezanosti z gospodarstvom, kar kaže na posebno vlogo drugih znanj. ) Vse to pa ni brez nujne prežetosti z moralnimi cilji sodobne družbe, kar pa ni stvar niti zgornjih petih ciljev, niti nekih posebnih šolskih predmetov, temveč je to vgrajeno v osnove izobraževalnega sistema in prežema sam vzgojni proces, ob upoštevanju dejstva, da neizbežno prehajamo v družbo 21. stoletja. To pa vključuje maksimalno odpiranje k ostalemu svetu. Ker je za našo temo: druga znanja, zelo pomembno, kajti gradimo na osnovah rednega izobraževanja, si poglejmo le še osnovno shemo šolskega sistema na Japonskem. Osnovna šola teče obvezna osnovna štiri leta, nato obvezna triletna srednja šola. Temu sledi prosta izbira. Le 6 % Japoncev se zadovolji s tem obveznim šolanjem, kar 94 % jih nadaljuje s šolanjem na različnih stopnjah, (ki jim mi pravimo srednje šole). Na fakultetah je v glavnem naslednja delitev: obči študij v prvih dveh letih, nato dve leti usmerjenega študija, na področju, ki si ga izbere sam študent. Seveda lahko sledi podiplomski študij za magistre in doktorje znanosti. Toda reforma, ki je na vidiku, hoče še več, največjo možno izrabo človekovih potencialov, kreativnosti, učinkovitosti. Tudi dosedanji (sado-mazohistični) način selekcije pri vpisovanju na fakultete naj bi spremenili, ker je to preveč vodilo k formalnemu, nekritičnemu kopičenju znanja. Sodobna družba pa ni zadovoljna le z znanjem, ki si ga mladi ljudje pridobe v šoli ali na fakulteti, ampak so še bolj zainteresirani za njihove življenjske sposobnosti, pripravljenost za sodelovanje, razvit občutek odgovornosti in samoiniciativo. Posledice nezaposlenosti in kakšne so perspektive V razvitem zahodnem svetu še vedno narašča nezaposlenost. Dasi so si pri tem strokovnjaki nekoliko neenotni v kolikšni meri pripisati to novim tehnologijam, koliko pa le gospodarski recesiji, je očitno, da tudi v obdobju gospodarske rasti še vedno narašča tudi nezaposlenost, čeprav v manjši meri. V zahodni Evropi je trend nezaposlenosti naslednji: 1976 9,1 milijona, kar je bilo 5,6% aktivnega prebival- stva 1977 9,3 1978 9,8 1979 10,3 1980 11,4 1981 13,7 1982 15,5 1983 17,3 1984 18,3 1985 18,8 1986 19,0 milijonov, kar je predstavljalo 11 % aktivnega prebivalstva To terja velike napore za prekvalificiranje delavcev - toda ne le ročnih delavcev ali tistih z najnižjimi kvalifikacijami, temveč tudi onih s srednjo izobrazbo in celo s fakulteto, kar doživljamo tudi pri nas, čeprav pri tem ne skrbimo dovolj za ustrezno dodatno izobraževanje. Pri takem stanju stvari je treba tudi znotraj delovnih organizacij dodatno prerazporejati delavce vseh profilov in izobrazbenih stopenj; ti se sicer ne pojavljajo na listah nezaposlenih, toda so podvrženi bolj ali manj intenzivnemu izobraževalnemu procesu, ki ga terja spremenjena tehnologija, novi programi itd. Pri sedanjem razvoju v Jugoslaviji se bomo morali še bolj kot doslej sprijazniti z naraščajočo nezaposlenostjo in posledičnimi procesi takega stanja. Že sedaj imamo nad milijon nezaposlenih, v tujini jih dela tudi približno toliko in nekateri od teh bi se radi vrnili (neka anketa opravljena med zdomci je pokazala, da se jih tretjina ne misli nikoli več vrniti, tretjina včasih še razmišlja o tem, tretjina pa je še odločena da se vrne) in končno je med sedanjimi zaposlenimi del latentno nezaposlenih, neracionalno zaposlenih, tehnološko odveč ali poslovno na meji prekinitve poslovanja. (Dr. Srebrič, podpredsednik prejšnjega ZIS-a je lani spomladi izjavil: V Jugoslaviji je polovica takih OZD, ki bi jih zaradi poslovne neuspešnosti morali zapreti, ker pa tega iz političnih razlogov ne moremo, bi jih morali likvidirati vsaj eno tretjino). Vidimo, da je izobraževanja s tem v zvezi že danes premalo, moralo bi ga biti veliko več, zlasti mnogo pa bi ga moralo biti po vseh predvidevanjih v prihodnosti. 100 Krajšanje (in daljšanje) delavnika ter posledice Čeprav se največ govori o krajšanju delovnega časa, je tak trend zlasti očiten za zahodu pa tudi pri nas, kot vemo, teče nekakšna preizkušnja teh možnosti, se istočasno dogaja, da za nek sloj zaposlenih delavnik postaja čedalje daljši - to so vodilni. Kompjuterizacija poslovanja v globalnem merilu sodobnega sveta, nalaga poslovodečim nekakšno stalno čuječnost, kajti v trenutku, ko je na nekem delu zemeljske oble noč, ko vse miruje tudi v poslovnem svetu, je na drugem delu sveta poln delovni dan, z največjo možno poslovno aktivnostjo. Če je poslovanje nekega podjetja orientirano na mednarodno tržišče, in tudi pri nas naj bi čedalje bolj poslovali na tak način, potem nekatere odločitve vodstva pri poslovanju ne dopuščajo odlašanja in terjajo takojšnje u-krepanje. Kaj naj sodoben poslovnež počne v takem glo-baliziranem poslovnem sistemu? Tendence so danes k daljšanju delovnega dne ne le pozno v noč ampak tudi v rano jutro. Tako uvajajo nekatera zahodna podjetja nekakšne obvezne skupne zajtrke vodilnih, kjer si že izmenjajo najnovejše vesti, nakažejo dnevne dogodke, se dogovorijo za sestanke itd. Zajedljiva šala kroži na ta račun: "Ali ste slišali, da naše podjetje poleg skupnega poslovnega zajtrka uvaja tudi skupno jutranje kopanje? " Toda kaj pomeni taka smer razvoja tako za ene kakor za druge, tiste, ki se jim delavnik krajša in onim, ki se jim daljša? Spremembe niso le kvantitativne, nova kvaliteta se odraža v medsebojnih odnosih, uporabi novih delovnih tehnik, obvladanju tehnologij avtomatizirane tovarne, proizvodnje, pisarne! Tudi za to se bo treba učiti. Druga znanja za poslovneže Zlasti v zadnjem času se pri nas obilo piše in govori o pomenu in vlogi managerjev - to je vodilnih delavcev, ki naj bi dobili drugačno, še pomembnejšo vlogo kot doslej, pri iskanju poti iz sedanjih razvojnih zagat našega gospodarstva. Ni da bi posebej naglašali, kako pomembno je za takega vodilnega delavca dodatno°izobraževanje. Pri posamezniku so opredeljena druga znanja silno različno. Nekaj je skupnega za vse. Toda vzemimo dva direktorja, od katerih je eden tehnično, drugi ekonomsko izobražen v rednem izobraževalnem procesu. Nedvomno bodo druga znanja, ki jih potrebujeta za uspešno delo, popolnoma različna. Tako so v ZR Nemčiji pri Inštitutu za nemško gospodarp-stvo opravili raziskavo o vodilnih delavcih. Analizirali so nad štirideset lastnosti, za katere so domnevali, da imajo vpliv na uspešnost pri vodenju. Če jih razdelimo v pet skupin, so: - kvalifikacije, ki se nanašajo na delovni stil: iniciativa, prizadevanje, prilagodljivost in mobilnost; - lastnosti, ki označujejo sodelovanje in komunikativnost: sposobnost za timsko delo, pripravljenost integriranja v neko okolje, prodornost; - splošne delovne vrline: pripravljenost sprejeti obveznosti, ambicioznost, vztrajnost, vzdržljivost in sistema-tičnost; - miselna elastičnost, sposobnost za reševanje problemov, duševna svežina; - splošne karakterne lastnosti in izobrazba, širina interesov in nagnjenja. Popolnoma je jasno, da idealnega vodje ni! Toda kako ga napraviti čim boljšega? Na to mora odgovoriti med drugim tudi izobraževanje, ki si ga mora vsaka dobra firma omisliti in izpeljati dosledno in hitro, če hoče, da bo, ne le ostala med vodilnimi v svoji branži, ampak da bo sploh obstala. Tako vidimo, da če smo se nekoliko poglobili v ta tako imenovana druga znanja, nikakor ne gre za nekaj drugotnega - sekundarnega, temveč je zelo pogosto to kar primarno ali pa lahko postane to vsak hip, pač z razvojem podjetja in dinamiko tehnologije in poslovanja v svetu. Če nam je tekmovanja s svetom kaj mar, seveda! Mag. Lucijan Vuga Iskra Delta Proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o. , Ljubljana Delta Training Centre Nova Gorica 101 M SEL '87 15. JUGOSLOVANSKO POSVETOVANJE O MIKROELEKTRO Pavle Tepina V Banja Luki je od 14. do 16. maja 1987 bilo XV. Jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki v organizaciji Strokovnega društva za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale - MIDEM ter lokalnih organizatorjev SOUR Rudi Cajavec in Elektrotehniške fakultete v Banja Luki. Pokrovitelji posvetovanja so bili: Strokovno društvo za MIDEM je ob posvetovanju izdalo zbornik referatov MIEL 87 v dveh delih in v obsegu približno 600 strani. Izdajo tega zbornika je s svojim sofinanciranjem omogočila tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Pavle Tepina, dipl.ing. Elektrotehniška zveza Slovenije, Ljubljana - Univerza Djuro Pucar-Stari, Banja Luka SOUR Rudi Cajavec Banja Luka s svojimi DO Elektrom ehanika Elektronski prijemnici i uredjaji Fabrika elemenata automatike - Energoinvest RO - I RIS, Sarajevo DO Proizvodnja orodij in vzdrževanje sredstev, Banja Luka Elektrobosna, Jajce Gospodarska zbornica Banja Luka Na posvetovanju je bilo prisotnih več kot 135 poslušalcev. Na njem je bilo poleg 6 povabljenih uvodnih referatov priznanih evropskih avtorjev (njih kratek življenjepis objavljamo na koncu v obliki, kot smo jo od njih prejeli) podanih 69 referatov, od teh 10 inozemskih. Seje so potekale v dveh dvoranah, v eni od teh s simultanim prevajanjem. Posvetovanje je v sredo 14. maja ob 09. uri, ob prisotnosti več kot 400 udeležencev, odprl član Izvršnega sveta SFRJ prof. dr. Ibrahim Tabalcovič s prigodno uvodno besedo. Navzoče je pozdravil predsednik SO Banja Luka, predsednik KPO SOUR Rudi Cajavec in predsednik MIDEMj^ Pozdravne besede teh zadnjih dveh objavljamo v nadaljevanju. POZDRAVNE RIJEČI PREDSJEDNIKA DRUŠTVA MIDEM DR. R. ROČAKA NA MIEL '87 BANJA LUKA 14. 05. 1987 Razvoj mikroelektronske tehnologije je kao bušenje naftne bušotine. Potrebno je dugo, duboko, strplivo bušenje i stalno upumpavanje puno novca prije no što potječe drago-cjena tekučina. Ali za razliku od nafte, koju je moguče dobiti samo na nekim, posebnim mjestima, mikroelektronika moguča je svugdje, svugdje gdje ima vrijednih i pametnih ljudi. Svijest o time moramo probuditi u čitavom našem društvu, a to je moguče samo ujedinjenim snagama. Prilog tome je i nedavno izradjen zajednički razvojni program svih proizvodjača poluvodiča u Jugoslaviji. Bilo bi dobro da se on provede bez obzira na moguče načine financiranja. Dokaz da se kod nas može suradjivati je taj naš MIEL. Petnaesti je po redu. Svima želim na njemu uspješan rad, da produbite svoja saznanja, da sklopite nova drugarstva, produbite stara. Napravimo našu "bušotinu" malo dublju ! 102 Mr. Tim Krynen PRESENTATION OF INVITED SPEAKERS Mr. Will A. Ledeboer Has 4 years ago joined a staff group under the board of management - the corporate product development coordination in the PHILIPS - Netherland to set up the European projects group for research and development. Before that he had different technical and managerial positions in Philips 'Electronic components and materials Division - ELCOMA for more the 10 years. His education at technical university of Delft and at Massachusetts institute of technology (MIT) enabled him to work as material science ingeneer, to present numerous technical papers and to give many presentations. He is a member of steering committee for ESPRIT and of the telecom industry group RACE Today, he will give us a presentation of European cooperation projects in Europe dealing with microelectronics : "EUROPEAN MICROELECTRONICS PROJECTS" Mr. Dietmar Kranzer Is responsible for memory development at Siemens in Munich. He has a very long and fruitfull experience in semiconductor technology and industry begining in 1968. He was with Siemens working in bipolar technology and for fiwe years he was with AMI - Graz where he had at that time very responsible position to start up and to manage the wafer fab, mask shop, and quality department. Our collegues from Iskra appreciated very much his friendly help during their own start up, some years ago. Is a staff member of the Varian management team in Europe since 1976. He built up a technical training center for the Semiconductor Equipment group at Amsterdam. Mr. Krynen was involved more than 18 years in the design engineering of particle accelerators and ion implanters. He worked also in the design team of famous dr. Van de Graff. For his engineering efforts to advance this technology he earned the senior membership of the IEEE. His presentation of a new concept used in ion implanters is the first time presentation in Europe. The title of his presentation is "NEW DOSIMETRY SYSTEM FOR A SERIAL PROCESS ION IMPLANTER" Mr. Rade Popovic Is the head of solid state group at Landis and GYR in Zug-Switzerland. He works more than 5 years on the problems and design of semiconductor sensors. Before this research work in central RES and DEV. Labs of L and G he was engaged in EI - NIS. In his more then 12 years of semiconductor experience he wrote numerous papers and held different presentations on MIEL conferences. Today he will present: "SILICON INTEGRATED SENZORS" Prof. dr. Djuro Koruga Predaje bioautomatiku na mašinskom fakultetu Univerzi-teta u Beogradu. Today he will present the paper "ONE AND FOUR MEGABIT VLSI MEMORY" Rukovodilac je Centra za bioinženiring i projekta "molekularna elektronika". 103 Bio je "visiting profesor" na mnogim svjetskim univerzi- tetima, da nabrojimo samo nekoliko: Arizona Wayne State UNIV Toronto Chuo UNIV. - Tokyo itd. Ima objavljeno preko 30 radova, autor je jedne knjige i sjedinio je kod sebe dva područja, naizgled vrlo različita-mašinski i medicinski. Rezultat tog spoja možemo ocijeni-ti kroz njegov današnji referat "PRAVCI I STRAŽI VANJA I RAZVOJA MOLEKULARNE ELEKTRONIKE" POVODOM 15. JUGOSLOVENSKOG SAVJETOVANJA O MIKROELEKTRO NICI MIEL-87 BANJALUKA, 14. maja Drugarice i drugovi, dragi prijatelji i zaljubljenici mikroelektronike srdačno vas pozdravljam u ime radnih ljudi, organa i organizacija SOUR-a "Rudi Čajavec" - jednog od organizato-ra i pokrovitelja ovog izuzetno značajnog savjetovanja. Raduje nas što se ovo jubilarno savjetovanje o mikroelek-tronici održava u našem gradu i što je pobudilo veliki interes i pažnju brojnih ucesnika ne samo u zemlji več i iz inostranstva. To najbolje ilustruje podatak da je za ovo. sa-vetovanje pripremljen i prijavljen 91 stručni referat, od čega je 32 ili više od jedne trečine iz inostranstva. U toliko je za "Rudi Čajavec" veča čast i odgovornost, što je zajedno sa Elektrotehničkim fakultetom u Banjaluci i još nekim organizacijama udruženog rada i Osnovnom pri-vrednom komorom organizator i pokrovitelj vašeg struč-nog druženja i rada. Društveni i stručno naučni karakter i značaj 15. savjetovanja o mikroelektronici prevazilazi bilo kakvu konvenci-ju i tradiciju. On je determinisan, najblaže rečeno, sadaš-njim tehničko-tehnološkim trenutkom u našoj zemlji i svi-jetu, aktuelnošču neumitnih zahtjeva tehnološke revolucije i novog, s razlogom nazovimo doba nauke i elektronike. Temeljito pripremana i na najširoj samoupravnoj društve-no-političkoj osnovi usvojena Strategija tehnološkog razvoja Jugoslavije nedvosmisleno ukazuje na jedino moguči pravac hvatanja koraka sa tehnološkim razvojem svijeta i poziva i daje šancu hrabrim pustolovima, sanjarima i tragačima u sferi novih tehnologija, novih materijala i proizvoda koji nas dostojanstveno mogu uvesti u novi mi-lenijum čovječanstva. Jasno je svima da je to strašan iza-zov i šansa koji nisu ni obečana zemlja ni obečano zlatno doba, več surova borba ljudskog uma koji mora krčiti pu-teve kroz bezpuče. U toj veličanstvenoj drami i borbi starog i novog, vremena i mogučnosti, uma i htijenja, iz-medju ostalog izvjesna su i slijedeča 2 momenta: Prvo, taj razvoj i vizija novog može i mora uspjeti jedino kao svjetska, čovjekova pobjeda, kao nauka i praksa koji nisu omedjeni bilo kakvim stegama lokalnih, društvenih, ekonomskih, idejnih ili drugih parcijalnih interesa, i Drugo, mikroelektronika i mikroelektroničari su nezaobi-lazan subjekt koji imaju šansu i čast da taj put u novo tehnološko doba učinu kračim i sigurnijim. Eto, zato i ovo savjetovanje mora pred sebe postaviti neke fundamentalne zadatke i ciljeve da, bez potcenjivanja vla-stite domače pameti i mogučnosti, traži odgovore kako na neka praktična pitanja u oblasti mikroelektronike tako i na teorisko i naučno oblikovanje zbilje u ovoj oblasti. Zato smo i u pripremi ovog savjetovanja svjesno insistirali i tražili da se imaju u vidu sva aktuelna pitanja mikroelektronike na sadašnjem stepenu razvoja - počev od monolitnih integrisanih sklopova, hibridne mikroelektronske tehnologije, tehnologije integrisanih sklopova i mjerenja, do novih elemenata, komponenti sa površinskim prostiranjem akustičkih talasa i tome slično. Nije neskromno reči da je ovo savjetovanje uspjelo i prije njegovog održavanja, obzirom na toliki stručni izazov i pripremljene referate i saopštenja. Posebno imponuje da su se na ovom zadatku zajedno našli 104 stručnjaci koji neposredno rade u proizvodnji, u meterijal-noj sferi življenja, kao i oni iz instituta, sa fakulteta, iz laboratorija i drugih naučno stružnih institucija radnih mjesta. Sa interesom i dužnom pažnjom očekujemo i u-češče i eminentnih svjetskih stručnjaka. Biče nam drago ne samo da spoznamo neke nove relacije u razvoju mikro-elektronike u Evropi i svijetu, posebno na primjerima nekih novih makroprojekata, več i da tim stručnjacima, a i šire pokažemo domete jugoslovenske misli i prakse u oblasti mikroelektronike. Naravno, tu mislimo i na saz-nanja o "Cajavecu" kao jednom od sistema udruženog rada gdje se mikroelektronika ne samo osposobila za sve prefinjenije izazove vremena, več i sve više postaje infrastruktura mnogih tehnologija i proizvodnih ambicija. Drugarice i drugovi, Prilika je ovo da predstavimo "Rudi Cajavec" kao jednog od pionira jugoslovenske elektronike, automatike i elek-tromehanike, u čijim fabrikama, laboratorijima, razvojnim centrima i institutima radi oko 10 hiljada radnika, od kojih su 52 doktora i magistra nauka, odnosno preko 13 % sa VSS i VS spremom. U toj plejadi stručnih entuzijasta ima oko 500 ing. elektronike. I da odmah kažem - treba ih još, treba ih i trebače neograničen broj. Sve više smo svjesni da bez visoko stručnog i kreativnog rada, bez nauke i stvaralaštva nema ne samo razvoja novih tehnologija i proizvodnje, več i neophodnih modifikacija i razvoja postoječih. A za "Cajavec" je velika prednost što ima veoma mnogo tehnologija vrhunskog kvaliteta i širok asortiman proizvoda. Naravno, to može biti i fata-lan hendikep ako ne budemo pratili tokove svjetskog tehno-loškog progresa i još brže se osposobljavali za maksimalno perfekuiranje svih komparativnih prednosti. Otud naše nastojanje u 37-godišnjoj istoriji rasta i razvoja da kadru posvečujemo dužnu pažnju, kroz podršku i uticaj na razvoj usmjerenog obrazovanja, posebnog visokog, kao i naučno-istraživački rad. Bez imalo svečarske patetike mo-žerao reči da je i Elektrotehnički fakultet u Banjaluci u svojih 25 godina rastao zajedno sa "Cajevecom" i obratno, te je stasao u punoljetnu zdravu i snažnu obrazovno vas-pitnu i naučno organizaciju. S druge strane "Cajavec" je podržavao i podsticao stručno osposobljavanje i usavršavanje svojih lcadrova kroz razne specijalističke i druge forme, koristeči i dosta široku po~ slovnu saradnju sa svijetom i naučno obrazovne institucije širom svijeta. Posebno želim naglasiti da u sadašnjim vrlo složenim dru-štveno-ekonomskim uslovima i teškočama, u vrijeme od-lučne bitke za ekonomsku stabilizaciju, što po nama pre~ vashodno znači potpunu konsolidaciju postoječih tehnologija i proizvodnji i optimalno koriščenje tehničko-tehnološ-kih i ljudskih resursa, uz jačanje zakonitosti tržišne ekonomije, poseban značaj ima jačanje uloge naučno istraži-vačkog rada. O tome i mi u "Čajavecu" imamo svoje trenutne i dugoročne planove i zadatke. Biče nam drago ako i ovo savjetovanje u tome bude novi doprinos. To optimistički očekujemo. Dozvolite da vam u ime "Rudi Cajaveca" uputim i jednu po-ruku, jednu zelju. Smatramo da i vi elektroničari posebno mikroelektroničari naše zemlje možete i morate postati još veči faktor integracije jugoslovenskog društva i njegove nauke i proizvodnje. Ako su nauka i stvaralaštvo opšte društveno ljudsko dobro, nedajte onda da nas neki tobože posebni interesi ove ili one organizacije, sistema, ili ovi-hili oni interesi užih zajednica, poslovodstva ili pojedina-ca zabijaju i tako u nepovrat idu realne šanse još bržeg razvoja. Razvoj zemlje kao i svijeta, a time i svakog "Cajaveca" ili fakulteta ili instituta može biti veči i brži ako se snažnije integrisemo i u stručno naučnom smislu. U protivnom još više čemo zaostajati za ukupnim tehnološkim razvojem svijeta i padati u sve veču, da ne kažem ko~ lonijalnu ovisnost. Sa svoje strane "Cajavec" če snažno podržavati te nove zahtjeve i izazove. Da u tome možemo više i bolje, za ovaj MIEL nije najbol-ja potvrda. Živko Radišič, pretsednik KPO SOUR Rudi Cajavec, Banja Luka 105 31. JUGOSLOVANSKA KONFERENCA ETAN Pavle Tepina Na Bledu je od 01. do 05. junija tega leta bila XXXI. Konferenca jugoslovanske zveze za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehnologijo - ETAN. Pokrovitelja konference sta bila Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, organizirali pa so jo Jugoslovanska zveza za ETAN Beograd, Elektrotehniška zveza Slovenije in Institut Jožef Štefan v Ljubljani . Svečana otvoritev konference je bila v ponedeljek 01. junija 1987 ob 17. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Po u-vodnih in pozdravnih besedah je govoril podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Boris Frlec,o "Razvoju Slovenije do leta 2000", predstavnik Zveznega komiteja za znanost in tehnologijo, dr. Ilija Jankovič. Ob konferenci so bila tudi posvetovanja o "Stanje in možnosti jugoslovanskega gospodarstva za razvoj medicinske tehnologije", posvetovanje "Nuklearni gorivni ciklus" in Jugoslovanski simpozij za uporabno robotiko in fleksibilno avtomatizacijo. Delo konference je potekalo na plenarnih zasedanjih - njih šest in v strokovnih komisijah - njih 12 in sicer: -komisija za: telekomunikacije računalniško tehniko in informatiko fizikalno kemijo materialov antene in razširjanje elektromagnetnih valov nuklearno tehniko in tehnologijo elektroniko električne tokokroge, sisteme in procesiranje signalov akustiko avtomatsko vodenje elektronske sestavne dele in materiale bio-medicinsko tehniko umetno inteligenco Obseg posvetovanja, odnosno konference dobro ilustrira podatek, da je bilo na 69 sejah strokovnih komisij podanih 492 referatov iz vseh delov Jugoslavije in sicer: iz ožje Srbije 320, iz Slovenije 79, iz Hrvaške 47, iz Bosne in Hercegovine 10, iz Makedonije 8, iz Črne Gore 2, iz Vojvodine 23 in iz Kosova 2 referata avtorjev iz 86 podjetij in ustanov. Kot posebnost navajam, da je bilo v okviru komisije za fiziko materialov podano predavanje o "Osnove suprapre-vodne tehnologije", v katerem so bile obdelane osnove tega fenomena in pa o trenutnem stanju te tehnologije v svetu in pri nas. Konference se je udeležilo več kot 600 udeležencev. Pavle Tepina, dipl.ing. Elektrotehniška zveza Slovenije Ljubljana 106 RAZVOJ SLOVENIJE DO 2.000 GODINE Dr. Boris Ferlec Sa zadovoljstvom sam se odazvao pozivu organizatora 31. jugoslovenske konferencije ETAN, da vam ukratko objas-nim razmišljanja, koja su nas u Sloveniji rukovodila kod planiranja naše budučnosti u jugoslovenskim okvirima, kao i da objasnim mnoge mere, koje smo u poslednje vreme preduzeli u tim razvojnim nastojanjima. Mnoge od tih mera su u jugoslovenskom prostoru bile premalo poznate, bilo da su informacije o tim merama loše. Dešava se i da imamo posla i sa čistim deformacijama. Posledica toga je da smo se u Sloveniji, naročito poslednjih meseci, našli u centru jugoslovenske pažnje. To je položaj, koji ima mnoge, pa i neprijatne političke posledice. Dandanas mnogi kažu da nije lako biti Slovenac. Slovenija danas sa svojim 8 % udelom u jugoslovenskom stanovništvu doprinosi od 17 do 23 % nacionalnog proizvoda Jugoslavije (s obzirom na to kako ga izračunavamo), 25 °/o jugoslovenskog konvertibilnog izvoza i redovno pokriva svoje obaveze prema manje razvijenijim i razume se prema Federaciji. U jugoslovenskom prostoru smatra se najrazvijenijom republikom. Naši lični dohoci su relativno viši od drugih u Jugoslaviji, ali to, na žalost, važi i za cene. Medjutim , uzimajuči u obzir novoostvarenu vrednost, naš rad je slabije plačen nego u drugim republikama i pokrajinama. Mnogi drugde po Jugoslaviji smatraj« da u Sloveniji teku med i mleko. Na žalost, to nije tačno. Zajedno sa drugima u Jugoslaviji snašli smo se u dubokoj krizi i to kako ekonomsko j, vrednosnoj, tako i u političkoj. Sve slabije nam ide i zato je nužno potrebno potražiti izlaze iz toga stanja. Putevi treba da budu realni, a ne deklarativni. Treba da uzimaju u obzir zatečeno stanje i činjenicu da ni u jednom sistemu, ni prirodnom ni društvenom, nisu moguča dramatična preskakanja, ako izuzmem ona koja vode preko katastrofe. Stara engleska poslovica glasi: "Ako ne znaš kuda ideš, onda te svaki put tamo odvede". Mi znamo kuda hočemo: hočemo u ekonomski efikasnije i socijalno pravičnije društvo, koje se zasniva na produktivnom radu. Pošto znamo kuda hočemo, to smo zapisali u svoja planska dokumenta, koja se zasnivaju na usvojenim političkim polazi-štima. To su Dugoročni plan SR Slovenije za period 1986-2000 i Društveni plan SR Slovenije za period 1986-1990. Za razliku od ranije, ovoga puta ne radi se o spisku želja, koje nikada ne mogu biti ostvarene, nego o realno zacrta-nom putu razvoja, kojeg kroz godišnje rezolucije o ostva-rivanju Društvenog plana i ostvarujemo. Kod toga smo naišli na mnoge teškoče, takodje ideološke i političke pri-rode. Premalo smo svesni razvojne sadržine socijalizma, koji je društvo u kojem svi moraju imati jednake moguč-nosti, društvo u kojem se nagradjuje prema rezultatima rada, društvo u kojem su afirmisana jasno odredjena načela medjusobne solidarne pomoči, ali i društvo u kojem mogu i moraju nastati razlike izmedju boljih i slabijih, izmedju onih koji su uspešniji i onih koji zbog prvih ima-ju veče mogučnosti. To treba da postane pokretačka tj. pogonska snaga sistema. Društvo se ponaša onako, kako i svaki drugi prirodni sistem. Osnovni zakoni termodinamike, koje bez teškoča možemo preneti takodje i na društvo, kažu da se proces zaustavlja, sistem zamrzne onda, kada više nema temperaturnih razlika. Ovi zakoni takodje kažu da se proces razvija u pravcu veče entropije, što je sinonim za veči stepen nereda, kada nema izvora energije. Dakle, kada govorimo o razvoju, o putu iz manjeg u veči stepen razvijenosti, moramo govoriti o izvorima energije, o potrebnim stimulacijama, o realnim mogučnostima, koje opredeljuju i odredjuju največu mogučnost brzine razvoja i o svim pratečim delatnostima. Ako prihvatimo misao da nerazvijenost nije posledica ne-dostatka novca nego znanja, onda ekonomsko-političko o-predeljenje da je znanje u poslednje vreme zamenilo ili 107 da brzo zamenjuje kapital u njegovoj ključnoj razvojnoj u-lozi, dobija novu dimenziju. Kod znanja kao razvojnog faktora želim da se zadržim malo duže. Za razvoj je značajno i potrebno svako znanje, ali za afirmisanje na medjunarodnom tržištu od ključnog je značaja novo tehnološko znanje, ono koje se u svojoj kraj-njoj fazi manifestuje u tržišno prodornom proizvodu. Tak-vom koji sa svojom tržišnom vrednošču doprinosi stvara-nju nove vrednosti i tako stvaranju novih mogučnosti za razvoj. Znanje koje je značajno za razvoj nije ono koje nalazimo u knjigama ili u informacionrm sistemima bilo koje vrste. To znanje moraju u svojim glavama imati ljudi na svim nivoima svoje aktivnosti. Kada se društvo razvija, ono se mora zalagati za to da ljudi što više zna ju. Zbog toga o-brazovni sistem postaje sudbonosno značajan deo razvojnih nastajanja. Ako je dobar, razvoj napreduje, a ako je loš, nastupa razvojna stagnacija. Zbog toga smo u Sloveniji, uz ta saznanja, pregledali nas intelektualni potencijal - ljude koji nešto znaju i veliki deo naše pažnje posvetili doradi obrazovnog sistema u svim njegovim oblicima, od osnovnoškolskog do univerzitetskog. Bar toliko, ako ne možda i više značajni od institucionalnih oblika su i drugi, teže prepoznatljivi načini obrazova-nja. Ovde mislim na obrazovanje odraslih, specializacije, kurseve i osavremenjavanje znanja svih onih, koji danas još aktivno obavljaju svoj posao. Pogledajmo nekoliko podataka (svi se odnose na poslednjih 5 godina): U osnovne škole u Sloveniji več nekoliko godina se upisu-je populacija oko 30.000 učenika. Slovenija se u ovim go-dinama bori sa problemom niskog nataliteta, koji želimo da povečamo. Upis u srednje škole nalazi se na nivou 27.000 učenika. Upis na oba slovenačka univerziteta svake godine iznosi oko 14.500 studenata, a broj diplomanata na višem stepe-nu oko 3.500 godišnje, a na visokom 2.000 godišnje. Po-jednostavljeno rečeno, i na jednom i na drugom stepenu diplomira samo jedna trečina, a na visokom stepenu samo sedmina svih upisanih. Velike razlike izmedju broja upisanih i broja diplomana-ta, razume se, stavijaju u prvi plan pitanje efikasnosti postoječih študija. Ona je sa nacionalnoprivrednih aspeka-ta preniska i u toku idučih godina treba je podiči, ali ne na štetu kvaliteta. Drugo pitanje koje se uočava je struktura diplomanata. Bez upuštanja u detalje treba je izmeniti u korist onih, koji svojim profesionalnim delovanjem mogu da doprinose tehnološkom razvoju. Slovenački univerziteti godišnje na postdiplomskom nivou iškoluju 150 magistara i 80 doktora nauka. S obzirom na populaciona ograničenja to nije malo, ali bi moglo biti i više. Ono što nas brine opet je struktura: manje od po~ lovine je takvih, koji svojim delovanjem mogu da doprinose tehnološkom razvoju. To takodje treba izmeniti. Mi, Slovenci, kao malobrojan narod, naglašeno se moramo starati o onim delatnostima - medju koje na prvom mestu spadaju kultura i briga o jeziku - koje doprinose nacionalnom identitetu. Zato udeo istraživačkog rada, ljudi koji se bave delatnostima sa toga područja treba da bu-de nešto veči nego kod drugih, mnogobrojnijih naroda. Tako i jeste, ali ne bi bilo - u našim razvojnim neprili-kama - smisaono proširivati taj rad. Kod ocene slovenačkog intelektualnog potencijala do sada sam se dotakao samo institucionalizovane produkcije. Uz~ gred rečeno, ako malo pojednostavljeno shvatamo obra-zovni sistem kao produkcioni sistem, onda brzo uočava-mo da je jedan od ključnih faktora tog sistema učitelj. Njegova osposobljenost, idejna usmerenost, njegove mogučnosti za rad, oprema i materijalna sredstva kojima raspolaže i ne na poslednjem mestu njegovo raspoloženje predstavljaju ključne faktore, koji utiču na delovanje o-brazovnog sistema. Zato smo se u Sloveniji postarali da su se lični dohoci radnika u društvenim delatnostima izje-dnačili sa onima u privredi, što želimo da očuvamo i u buduče. Postarali smo se da se škole ubrzano obnavljaju i opremaju. Zato s ve teže razumevamo mere Saveznog iz-vršnog veča, koji na toj strani, na razvojno itekako zna-čajnom delu društvenog afirmisanja, počinje drastično da štedi i da nam, isto kao i drugima, uskračuje dugoročne mogučnosti razvoja. Objektivno se brzo može pokazati da na ovom osetljivom delu nikako ne smanjujemo inflaciju, 108 jer se u Sloveniji odvaja blagostanje u društvenim delatno-stima (12 % DP) od kritičnog položaja (kod 10 % DP) sve-ga za 2 % društvenog produkta. Izgleda da je Savezno izvršno veče smetnulo s uma da sa tim svojim preduzima-' njem mera načinje temeljne prednosti socijalističkog društvenog poretka, koji svima pruža skoro neogranicene mo-gučnosti obrazovanja, kulturne aktivnosti i zdravstvene, odnosno socijalne sigurnosti. U Sloveniji smo več podigli zahtevani obrazovni nivo učitelja, a želimo da uvedemo veči stepen nadzora nad kvalitetam njegovog rada. Razume se da ovde mislim na sve učitelje, od onih u osnovnoj školi do onih koji osposoblja-vaju vrhunske stručnjake. Slovenija je u sedamdesetim godinama pretrpela ogromnu štetu kod svog intelektualnog potencijala. Iz razloga, koji zadiru u politiku ulaganja i ekonomske prilike, pa i u druge oblasti, iz Slovenije je u tim godinama otišlo 70.000 ljudi, stručnjaka, koji su sobom odneli oko 750.000 škol-skih godina obrazovanja. U zamenu smo dobili 140.000 radnika sa 400.000 školskih godina obrazovanja. Razlika od 350.000 školskih godina predstavlja izvanredan gubitak potencijala, koji je, nacionalnoprivredno posmatrano, povezan sa velikim troškom , jer čemo gubitak morati ne samo da nadoknadimo, nego presečemo, ako želimo da na tom području stvaramo prilike koje su bolje od onih sre-dinom sedamdesetih godina. Sta smo u Sloveniji učinili da povečamo intelektualni po-tencijal, ili, drukčije rečeno, naše sposobnosti za stvara-nje novog znanja i afirmisanje postoječeg? Statistički možemo da konstatujemo koliko imamo ljudi u pojedinim profilima. Ali, slika je varljiva pošto brzo možemo utvrditi da iznenadjujuče veliki broj ljudi radi na po-dručjima za koja nisu bili osposobljeni. Radi se o takozva-nom unutrašnjem odlivanju mozgova, koje dostiže kritične dimenzije: gradjevinski inženjer afirmiše se kao komer-cijalista, mašinski inženjer ima društvenopolitičku funk-ciju i slično. Prema nekim procenama, broj obrazovanih ljudi, koji rade u svojoj profesiji iznosi svega 15 % od svih tako osposobljenih. U sledečem periodu želimo da postignemo sve veču profesionalizaciji! poslova, a to znači ukidanje inače dobro- namernog voluntarizma i uvodjenje sve stručnijih pristopa na svim nivoima. Kod toga nameravamo da ispravimo i onu odredbu u radnom zakonodavstvu, koja omogučuje napredovanje na osnovu radnih iskustava, bez formalnog obrazovanja. Smatramo da je ta odredba u velikoj meri obezvredila vrednost obrazovanja, da ta odredba destimu-liše radnike da produže sa školovanjem, da dopunjavaju i osavremenjuju svoje znanje bez obzira na nivo na kojem trenutno rade. Pored toga treba učiniti jož mnogo više, jer u postoječem potencijalu imamo mnogo veče mogučno-stl za nagli napredak nego u institucionalizovanom škol-skom sistemu, kojeg opterečuju generacijska ograničenja i ograničenja u kapacitetima škola, u prvom redu visokih. Sa aktivnostima, usmerenim u obrazovanje odraslih, sa kvalitetnom ponudom na postdiplomskom nivou - sve to treba da prate odgovarajuči stimulativni mehanizmi, koji završavaju u pravilnicima o raspodeli dohotka, sa planskim upučivanjem ljudi na kurseve i specijalizacije u zemlji i inostranstvu, treba postiči brzo povečavanje znanja i osposobljenosti. Ovaj korak če nam uspeti samo ako bude-mo znali da ljude stimulišemo da uče, ako nam bude pošlo za rukom da angažujemo specijalizovana znanja, koja več imamo po univerzitetima, u istraživačkim institutima i razume se u izobilju i u naprednim radnim organizacijama. Sve ove stručnjake treba na organizovan način uklju-čiti kao nastavnike, predavače, mentore u globalni slove-nački prostor obrazovanja. Verujem da potrebna sredstva za to neče predstavljati veči problem , jer sada, u razvoj-noj krizi, kada nam nedostaju alternativni proizvodni programi, brzo uvidjamo da je ulaganje u izgradjivanje znanja plemenita, dugoročna investicija, koja ne sadrži rizike. Ali, svakako da to nije trošak - kao takvog ga u obra-čunskom istrajno i pogrešno prikazujemo - koji bi kao i sve druge troškove u krizi trebalo smanjiti. U toku poslednjih nekoliko godina u Sloveniji je dosta radnih organizacija zapalo u proizvodne teškoče, a time se razume se veoma pogoršao i njihov ekonomski potencijal. Tu su po pravilu bile organizacije koje nisu imale razvije-ne sopstvene razvojne funkcije i koje su svoj poslovni uspeh obezbedjivale kroz politiku cena i druge manje jasne mehanizme. U uslovima realne ekonomije takav put nemi-novno vodi u nesavladive teškoče. 109 Veliki deo odgovornosti za uspeh ili neuspeh radne organizacije leži na poslovodnoj strukturi i na onim ljudima u radnoj organizaciji, koji su odgovorni za razvoj. Konsta-tujemo da je od 100.000 radnih mesta u slovenačkim rad-nim organizacijama, koja su povezana sa razvojem na o-vakav ili onakav način, odgovarajuče zauzeta samo jedna petina tj. 20.000. Iz toga proizlazi da ovu strukturu rad-nika treba bez oklevanja osposobiti ili postepeno zameniti. Kurseva za rukovodeče kadrove je sve više. Sve je više i slučajeva da se kandidati za rukovodeče funkcije svesno osposobljavaju i pripremaju za takav rad. Ali, svejedno moramo, što je brže moguče, preči od sporadičnog postu-panja u svesnu, društveno planiranu akciju. Akciju koja če u svojoj krajnjoj posledici izmeniti strukturu rukovod-stava radnih organizacija tako da če rukovoditi najbolji za taj rad osposobljeni i izabrani ljudi, koji če biti svesni sudbonosne značajnosti razvojnih funkcija, za to imati od-govarajuči smisao i sposobnost komuniciranja sa razvojnim centrima pod svojim sopstvenim ili tudjim krovom. Kada govorimo o razvojnim centrima, ukratko ču vam opisati slovenački organizovani razvojni potencijal. U Sloveniji več nekoliko godina imamo oko 5.000 registrovanih istraživača, od kojih oko 2.000 radi na univerzitetima, 2.000 u samostalnim istraživačkim organizacijama i oko 1.000 u razvojnim jedinicama udruženog rada . Za njihov rad tj. za istraživanja i razvoj u Sloveniji več nekoliko godina namenjujemo prosečno 1,5 do 1,7 % društvenog proizvoda. To nije malo, ali brojka je varljiva jer skriva, kao i drugi statistički podaci, mnogo štošta što ne spada u nju. Medju slovenačkim radnim organizacijama imamo i takve, koje u istraživanja i razvoj namenjuju preko 8 % svog prihoda, ali postoje i takve, koje mogu da prežive i bez toga. Prve deluju na području elektronike i telekomunikacija. Novac koji troše istraživači sistemski pritiče u tu sferu preko programa Istraživačke zajednice Slovenije. Tu smo u proteklim godinama udruživali izmedju 0,31 do 0,37 % društvenog proizvoda. Prošle godine je Istraživačka zajednica Slovenije u Skup-štini SR Slovenije afirmisala više novih programa, koje je Skupština, svesna da na tom području treba načiniti krupnije pomeranje, jednoglasno i usvojila. U program prevazilaženja tehnološke zaostalosti poveča-vanjem priticanja mladih istraživača i paralelnim preu-smeravanjem istraživača u tehnološki razvoj, u program ubrzanog opremanja istraživačkih organizacija namenili smo nominalno četiri puta više novaca nego 1985. godine, realno dvaput više, što je udeo društvenog proizvoda, koji se preko Istraživačke zajednice Slovenije usmerava u istraživanja i razvoj, povečalo od 0,36 % na 0,72 Poboljšali su se materijalni uslovi za rad, u tu sferu došlo je više mladih, jer je u toku proteklih godina otpočela naglo da stari prosečna starost istraživača (prosečna starost istraživača iznosila je 41 godinu, a onoga sa doktoratom 51 godinu). Srednjoročna planska projekcija predvidja do 1990. godine povečanje inovacionog sistema za 2.000 mladih istraživača. Zasniva se na spoznaji da je aktivan istraživački rad ona škola, koja osposobljava ljude za stvaranje novo-ga, za razvoj ključno značajnog znanja. Cilj smo postavili nešto preko ocenjenih generacijskih ograničenja i u pr-voj godini privukli u istraživačke laboratorije više od 500 mladih ljudi, onih koji su upravo diplomirali, kao i onih koji su več zaposleni u udruženom radu, a imaju sklono-sti, sposobnosti i ambicije za istraživački rad. Kod prijema su istraživačke organizacije morale potražiti i radne organizacije, u kojima če se mladi, iškolovani istraživački sa magisterijumom ili doktoratom zaposliti. Mladi istraživač dobija dovoljno sredstava za pokrivanje njegovog istraživačkog programa, svog ličnog dohotka i troškova za mentora. U radnom odnosu sa istraživačkom organizacijom nalazi se na odredjeno vreme, dok traje njegovo školovanje. Posle toga napušta istraživačku orga-nizaciju, zapošljava se u radnoj organizaciji, gde če kao ambasador novih znanja pomagati u menjanju shvatanja rukovodstva radne organizacije, ili po mogučstvu povečati takvu koja je več napredna i uspešna. Ako ima mentorske sposobnosti, može i dalje ostati u istraživačkoj organizaciji. U tom slučaju napustiče je neko drugi, pa i sta-riji istraživač. Ovalcva razvojna politika je u slovenačkoj stručnoj javnosti naišla na mnoge povoljne odjeke, ali i na vrlo kritičke primedbe, često puta opravdane, jer je afirmisanje te politike mestimično promašilo, prvenstveno zbog nerazumevanja krajnjih ciljeva. 110 Ubrzanim opremanjem istraživačkih laboratorija u Sloveniji smo u toku nekoliko poslednjih godina brže zamenjiva-li zastarelu istraživačku opremu, čiji je uvoz usled save-znih ograničenja nekoliko godina bio praktično onemogu-čen. U toku dve i po godine u Sloveniju smo uvezli za oko 30 miliona SAD $ istražlvačke i razvojne opreme. Poslednji deo ovog uvoza je oprema za razvojne jedinice kod proizvodnih organizacija udruženog rada. U toku sledeče dve godine nameravamo sa akcijom, ovoga puta usmere-nom u univerzitetske laboratorije na dodiplomskom nivou, da nastavimo, iako, na žalost moramo da konstatujemo da je upravo u poslednjoj godini, zbog sve večih teškoča kod deviznih plačanja, u toj akciji došlo do ozbiljnog zastoja. Još pre nekoliko godina smo sistemskim merama više-manje obezbedili nesmetan priliv inostrane stručne literature i revija, bez kojih razume se nije moguč nijedan oz-biljan rad na istraživačkom polju. Istraživački program Istraživačke zajednice Slovenije od-govarajuče je strukturisan, pri čemu smo svesni potreba malobrojnog naroda, koje sam več pomenuo i koje zahte-vaju nešto veči udeo humanističkih nauka. Rezultate istra-živačkog rada sve strožije proveravamo. Istraživačka zajednica Slovenije dužna je da o svom radu i rezultatima podnosi izveštaje Skupštini SR Slovenije. Več nekoliko godina se u Sloveniji ciklički obnavlja raspra-va o tome da li za naš razvoj možemo da angažujemo i naše ljude, stručnjake, koji su se danas u instranstvu dobro afirmisali i sastavni su deo razvojnih grupa na svet-skom frontu razvojnih nastajanja. Izgleda da ih je več toliko da bi sa njima mogli opremiti još jedan, slovenački treči univerzitet. Za to vreme afirmisalo se saznanje da im ovde kod nas svakako ne možemo pružati mogučnosti za rad na koje su navikli i u kojima uspevaju. Stoga nema smisla da ih na ovaj ili onaj način pozivamo da se vrate. Ali , svakako ima smisla da ih upotrebimo tamo gde su, razume se ako su spremni da pomažu i to pomoču mladih, koje bi tamo slali da se školoju, da dolazimo do novih sa-znanja i zahvata, do kojih bi inače konvencionalnim pute-vimateže dolazili. Sa tim delom slovenačkog intelektual-nog potencijala planiramo organizovane kontakte. Kod razmišljanja o razvojnim mogučnostima Slovenije duže vremena sam se zadržao na kadrovskim aspektima. To je zbog toga što smatram da su temelj svakog prestruk-turisanja, svake promene na bolje kod ljudi koji više zna-ju. Možda svi zajedno ovom aspektu pripisujemo previse malu pažnju, jer svi gledamo u materijalne mogučnosti, ulaganja, blistave uspehe novih visokih tehnologija, ali pri tome zaboravljamo da iza svih tih uspeha žive ljudi i znanje koje se ne može kupiti. Drugi značajan razvojni faktor razume se je novac. Uz zatečene obaveze, Slovenije trenutno ima samo 12 % akumulacije, koja je dostižna za nova ulaganja. To je izvanred-no malo, što znači da procena novih ulaganja sa nacional-noprivrednog aspekta postaje kritički značajna. Večina značajnijih ulaganja premašuje akumulacione sposobnosti jedne organizacije i zahteva angažovanje društvenog kapitala preko banaka. Zato je pitanje da li je široj društve-noj zajednici dozvoljeno da vrši nadzor nad investicionom politikom radnih organizacija potpuno suvišno. Svuda tamo gde šira društvena zajednica deli investicioni rizik, itekako ima prava da vrši nadzor da li se novac svrsishod-no ulaže. Na žalost, promene u ulaganjima uvek su spore. Na tom području globalno još uvek nismo dostigli po~ meranja u ulaganja koja iziskuju manje fizičkog rada, više znanja, manje energije, manje sirovina. Protekla us~ merenja imaju svoje posledice i u sadašnjosti: ulaganja, kao što su aluminijum u Kidričevu i čeličana u Jesenica-ma biče svrsishodna samo ako u reprodukcionom lancu, kod prerade u te sirovine, budemo uspeli da ugradimo više rada i znanja, tako da čemo na domače i inostrana tr-žišta dolaziti sa proizvodima, koji če biti više od polu-proizvoda. U slovenačkim razmišljanjima o razvojnim mogučnostima, u poslednje vreme su naročito zauzele pažnju rasprave o energetici. Javno mnenje se apsolutno založilo protiv novih nuklearnih električnih centrala , protiv akumulacionih hidroelektrana, opravdano zahteva uredjaje za prečišča-vanje na termoelektranama. Stednja sa energijom i pre-strukturisanje proizvodnje u takvu, koja iziskuje manje energije na jedinicu proizvoda jesu pravci, u koje če se morati izmeniti važeči energetski planovi. Stručnjaci tvr-de da se primenom savremene računarski vodjene optima-lizacije može uštedeti čak jedna četvrtina utrošene ener- 111 gije, uz mnogo manja ulaganja nego što bi ih iziskivala izgradnja novih spornih energetskih objekata, pa zato nema nikakve sumnje da če to biti pravac, u kojem ce se kreta-ti revizija energetskih planova. Ali, pomeranje je akutno jer energetičari tvrde da čemo početkom 90-tih godina biti u izuzetnim teškočama, ako se vrlo brzo ne odlučimo u kojem čemo se pravcu razvijati u energetici. Razume se da če ovo pomeranje biti moguče samo ako budemo uspeli da istovremeno sprovedemo i veča strukturna pomeranja. Čini mi se da jedva ima smisla da vam opisujem konkretne razvojne ciljeve. U opštem usmerenju manje fizičkog rada, vise znanja, manje energije i sirovina na jedinicu proizvoda pojavljuju se ciljevi, kao što su visok stepen automatizovanja prerade, robotika, informatika, računar-stvo sa mnogobrojnim aplikacijama, biotehnologija, ma-lolitražna hemija sa specijalizovanim proizvodima, novi materijali sa keramikom i mnogi drugi. Njihov zajednič-ki imenitelj je elektronika sa mikroelektronikom kao in-frastrukturom. U svojim razvojnim neprilikama i u spo-znaji da je za ostvarivanje dugoročnih ciljeva potrebna sa-radnja preko ograda sopstvene organizacije, u Sloveniji otpočinje povezivanje proizvodnih i istraživačkih organizacija u zajedničke, matrički organizovane projekte. Tipični primeri za to su Projekt robotizacija, biotehnologija, mikroelektronika i drugi. Kod toga se ne radi o for-malnom povezivanju u grupacije ili konzorcijume, nego o onim vrstama povezivanja, koje proističu iz duboko do-življene nužnosti i koje u saradnji vide jedinu mogučnost za uspeh, kojeg u tim uslovima možemo izjednačiti sa preživljavanjem. Sve više je slučajeva za materijalno snažno podržanu saradnju izmedju istraživačke organizacije i proizvodne radne organizacije. Sve više je slučajeva formiranja mešovitih radnih i razvojnih grupa. To je zora, koja nesumnjivo prognozira lepšu i bol ju sutrašnji-cu. Tako u Sloveniji zamišljamo sprovodjenje sadržine Strategije tehnološkog razvoja Jugoslavije. Infrasistemi treba da se osavremene, ali u harmoničnoj srazmeri sa proizvodnim sistemima. Ovde mislim na sa-obračajne i telekomunikacione infrasisteme. Ali, u našim planovima naročitu pažnju uživa kvalitet života, u koji spada i zdrav i čistiji život. On je u Sloveniji zbog jednostranog razvoja u prošlosti več veoma ugro-žen. Vazduh je zagadjen zbog saobračaja, ložišta, kao i industrijskih emisija svake vrste, a kvalitet voda naših reka izaziva ozbiljnu zabrinutost za dovoljnu količinu pit-ke vode u toku sledečih godina u Sloveniji. Zato smo se ubrzano prihvatili planskog smanjivanja postoječih emisija i sprečavanja novih, a latili smo se i postepenog čiščenja naših površinskih voda. Podizanje kvaliteta vode reke Save za jednu klasu tj. od treče u drugu, opšte je pri-hvačen uslov za gradnju hidrocentrala na Savi. Svoja razmišljanja o slovenačkom razvoju završiču jed-nom jedinom mišlju, koja je bila i vodeča nit ovog razmišljanja: Budučnost gradimo za sebe i za naše potomke i njima smo za svoje postupanje i odgovorni. Prema tome, gradimo je za ljude sa ljudima. Ako Im budemo omogučili da više znaju, biče im bolje, a time smo obavili več pola posla. Da ponovim : nerazvijenost nije posledica nedostatka novca, nego nedostatka ZNANJA! Prof. dr. Boris Frlec, dipl.inž. potpredsednik Izvršno veče Skupštine SR Slovenije 112 VESTI m VESTI m VESTI # VESTI • VESTI # VESTI • VEST! POVRŠINSKA MONTAŽA (Napomena uredjivačkog odbora) U razvijenim elektroničkim industrijama tehnologija površinske montaže prestaje biti hit, kao što je to bila pri-je godinu, dvije dana. Danas je TPM postala rutina. U Jugoslaviji TPM postala je predmet razgovora, razmišljanja i pomalo prakse. Razvoj u svijetu i našu elektroničku in-dustriju neumitno prisiljava na uvodjenje površinske montaže. Kao i kod uvodjenja drugih tehnologija, tako i sada kod uvodjenja površinske montaže postoji vjerojatnost pogrešnog pristupa ili izbora. Nedovoljna je medjusobna informiranost i povezanost različitih mjesta gdje se uvodi TPM ili razmišlja o uvodjenju. Uvodjenje i ovladavanje tehnologijom površinske montaže ne ovisi u tolikoj mjeri o sredstvima za nabavu opreme koliko o znanju potrebnom za to. Uredjivački odbor "Informacija - MIDEM" nastojat če na stranicama lista objavljivati informacije o zbivanju na po-dručju TPM u Jugoslaviji, a prenositi čemo i zanimljivo-sti iz svijeta. Da bi naše nastojanje urodilo plodom uredjivački odbor poziva čitaoce INFORMACIJA da nas obavje-štavaju o aktivnostima na području TPM u svojim sredinama. VIJESTI IZ ZEMLJE SOUR - RIZ Radna organizacija "Profesionalna elektronika" u SOUR-u RIZ - Zagreb priprema se za uvodjenje tehnologije površinske montaže u proizvodnji radio-telekomunikacionih uredjaja. U tu svrhu naručen je od Siemensa "SMD - Be-sttickautomat HD - 180" stroj za lijepljenje i postavljanje komponenata. SOUR- ISKRA U radnoj organizaciji "Elektrozveze" koristi se tehnika površinske montaže pri izradi mikrovalnih modula. Obzi- rom na mali broj komponenata na jednome modulu koristi se jednostavan postupak postavljanja bez upotrebe skupih automatiziranih strojeva. Ovo je instruktivan primjer ko~ ji pokazuje da je za osvajanje neke tehnologije prvenstveno potrebno znanje. SOUR - RADE KONČAR U SOUR-u "Rade Končar" elektronika se ubrzano razvija. Nastoječi pratiti suvremene svjetske trendove u Končaru se posljednih godina sve više pažnje posvečuje razvoju elektroničke tehnologije. Nakon uvodjenja projektiranja aplikacijski specifičnih integriranih sklopova (ASIC) u Elektrotehničkom institutu - "Rade Končar" i radnoj organizaciji Elektronika i informatika u toku je rad na razvoj-no-istraživačkom projektu "Površinska montaža elektro-ničkih komponenata". Projekt obuhvača četiri razvojna zadatka: komponente za površinsku montažu, štampane pločice za površinsku montažu, usvajanje postupka postavljanja i lemljenja i projekat linije za površinsku montažu. Kao uvod u razvojno-istraživački projekt izradjena je študija o potrebama i uvjetima za usvajanje tehnologije površinske montaže u Končaru. PHILIPS Ovo prolječe je stručna ekipa iz "Philips Electronic Components and Materials" i predstavništva Philips-a iz Beograda održala u nekim mjestima Jugoslavije jednodnevni seminar o površinskoj montaži. Seminar je imao dva di-jela. U prvome dijelu bilo je govora o elektroničkim komponentama za površinsku montažu koje Philips proizvodi, a u drugome dijelu prikazan Philips-ov pristup i oprema za površinsku montažu. Philips ističe da oni širokom lepezom komponenata za površinsku montažu i tehnološkim znanjem mogu dati punu podršku u tehnologiji površinske montaže. Obzirom na tradicionalne odnose i na širok asortiman koji Philips nudi, vjerojatno če naša elektronička industrija nabavljati komponente kod Philipsa. Što se tiče proizvodne opreme 113 za površinsku montažu nije vjerojatno da če Philips usko-ro plasirati u Jugoslaviju ijedan stroj. Philips proizvodi širok asortiman pasivnih i aktivnih kom-ponenata za PM. Proizvode debeloslojne čip otpornike dimenzije 1206 u rasponu vrijednosti od 0 (kratkospojni mo-stiči) do 10 Mohm, s 2 %, 5 % i 10 % tolerancije. Višesloj-ne keramičke čip kondenzatore proizvede u više veličina (0805 do 2220) od različite keramike (NPO, N220, N750, X7R i 25U) u rasponu kapaciteta od 0,47 pF do 0,1 ^uF. Tantal kondenzatore proizvode u 8 veličina i rasponu kapaciteta od 0, l^uF do 100^uF. Tranzistore proizvode u kučištima SOT-23, SOT-89 i SOT-143 u vrlo širokom asortimanu električkih karakteristika. Integrirane sklopove rade u kučištima SO-8 do SO-28 i VSO-40 do VSO-56. Asortiman proizvoda je širok. Tehnologiju površinske montaže Philips je razvijao prvenstveno za svoje potrebe i to za uredjaje široke potrošnje. Proizvodni kapacitet prikazanih sistema kreče se od minimalno 7000 do maksimalno 540.000 komponenata na sat. Strojevi večeg kapaciteta programiraju se hardwarski, a strojevi manjeg kapaciteta softwarski. Kod Philipsa pre-feriraju lemljenje na valu pred ostalim postupcima. U konstrukciji strojeva poklonjena je posebna pažnja pouzda-nosti i točnosti rada. Ističu da je greška postavljanja ma-nja od 40 ppm. Dobiva se dojam da se Philips želi održati u asortimanu široke potrošnje razvojem i primjenom vrhunske visoko-produktivne tehnologije. Iako Philips-ov koncept TPM nije primjenjen u Jugoslaviji, bilo je zanimljivo i poučno prisustvovati seminaru. Nove knjige SURFACE MOUNTING TECHNOLOGY TO GET STARTED A Guide to Understanding and Implementation je knjiga koju je napisao dr. Charles L. Hutchins, specijalist za tehnologiju površinske montaže. On se usredotočio na pitanje kako uspostaviti aktivnost površinske montaže. Au-torovo znanje i iskustvo zasniva se na treningu više od 2000 inženjera u "Texas Instruments' Houston Surface Mount lab". Knjiga uključuje poglavlja: 1. Prikaz tehnologije površinske montaže gdje se daje kratki prikaz historijskog razvoja i perspektiva TPM sa pogledom na koristi koje donosi TPM. Poglavlje ima 6 stranica. 2. Moduli površinski montirani u kojima se daje pregled i sistematizacija PM modula, karakteristike pojedinih tipo-va i dijagrami toka proizvodnje pojedinih tipova. Poglavlje ima 5 stranica. 3. Vodič za projektiranje U projektiranju PM modula potrebno je imati u vidu mnogo činilaca koji omogučuju mnogo alternativa i utječu na ko-načni modul. Da bi razumili te činioce, projektanti PM modula trebaju vodič koji če im omogučiti povoljan ulaz za postizanje postavljenog zadatka. O tome se govori u ovome poglavlju na 9 stranica. 4. Vodič za komponente i štampane ploče govori o izboru komponenata, standardima, lemljivosti i dobavnim uvje-tima za komponente. Dio o štampanim pločama govori o materijalima za ŠP, lemljivosti i planarnosti površine. Poglavlje ima 6 stranica. 5. Materijali i tehnike za lemljenje Rečeno je nešto opčenito o lemljenju i ukazano je na posebne zahtjeve kod TPM. U posebnim dijelovima obradjen je izbor lemnih pasta i opširno su prikazane tehnike lem-ljenja pretaljivanjem. Lemljenje na valu kratko je spome-nuto. Objašnjeni su činioci koji uvjetuju doprinos. Poglavlje ima 12 stranica. 6. Čiščenje površine montiranih modula prikazano je na 8 stranica. Prikazano je potrebno čiščenje, vrste čiščenja, sredstva i oprema za čiščenje i ocjena postupka. 7. Proizvodni postupci U poglavlju od 11 stranica dat je pregled tipičnih proizvodnih postupaka u TPM s posebnim osvrtom na činioce koji utječu na prinos. 8. Nadzor i ispitivanje - pregled tehnika kriterija i pro-izvodnog alata potrebnih za ocjenu kvalitete i pouzdanosti završenog proizvoda. Poglavlje ima 9 stranica. 114 9. Dorade i popravci Na 5 stranica prikazane su tipične greške do kojih dolazi u proizvodnji, alati i tehnike za njihovo otklanjanje. 10. Kvaliteta i pouzdanost Ulazni kvalitet, upravljanje procesom, izlazni kvalitet, pouzdanost u TPM su dijelovi ovoga poglavlja od 6 stranica. 11. Postavljanje TPM proizvodne linije Dat je prikaz nekoliko proizvodnih linija različitog kapaciteta. Na kraju svakog poglavlja dat je bogat izbor relevantne literature. Knjiga sadrži 120 fotografija, ilustracija i dija-grama. Izdavač knjige je: "D. Brown, Associates, Inc", Warrington, USA, a zastupnik za Evropu je: "International Planning Information",Copenhagen, Danska. Knjigu posje-duje biblioteka Elektrotehničkog instituta "Rade Končar". Miroslav Turina Rade Končar, Zagreb KOLEDAR PRIREDITEV SIMPOZIJ O ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELIH SD - 87 DRUŠTVO ZA MERILNO TEHNIKO ISEMEC 87 MIDEM, GORENJE EZS TITOVO VELENJE (TOPOLŠČICA), 9. - 11. september LJUBLJANA, 5. in 6. oktober MULTILEVEL INTERCONECT TECHNOLOGIES FOR VLSI RAZSTAVA SODOBNA ELEKTRONIKA APPLICATIONS LJUBLJANA, 5.-9. oktober UNIV. OF CALIFORNIA, CAMBRIDGE UNIV. CAMBRIDGE, GB, 14. - 16. september SODOBNA ELEKTRONIKA - STUDIJSKI DAN CEOK MIDEM, CENTER PRI GZS LJUBLJANA (BRDO PRI KRANJU), 8. oktober EUROPEAN SOLID STATE DEVICE RESEARCH CONFERENCE ESSDERC '87 PRODUCTRONICA UNIV. BOLOGNA MÜNCHEN, 10.-14. oktober BOLOGNA (I), 14. - 17. september JUGOSLOVANSKA KONFERENCA O TELEKOMUNIKACIJAH SILICON PROCESSING FOR THE VLSI ERA YUTEL 87 UNIV. OF CALIFORNIA, CAMBRIDGE UNIV. YUTEL, EZS CAMBRIDGE, GB, 14. - 18. september LJUBLJANA, 6. in 7. oktober GADEST '87 "GETTERING AND DEFECT ENGINEERING IN JUG OSLO VENSKI SIMPOZIJUM O PRIMJENI FIZIKE THE SEMICONDUCTOR TECHNOLOGY" PMF - SARAJEVO, N. TANOVIČ, ODSJEK ZA FIZIKU CASTLE GARZAU - BERLIN, 12. - 17. oktober SARAJEVO, 21. - 24. september RAZSTAVA SYSTEMS (KONGRES UPORABNIKOV - RAČUNALNIŠTVO IN KOMUNIKACIJE) STEP EUROPE '87 "R et D FOR COMPETITIVE MICROELEC- MÜNCHEN, 19.-23. oktober TRONICS MANUFACTURING" SEMI SALON ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV BRUSSELS (B) , 1. in 2. oktober PARIZ, 17.-21. november 115 ŠTUDIJSKI DAN CEO K A '87 Pozivamo vas na studijski dan (work shop) CEOK - 87, kojeg organizuje MIDEM - Stručno društvo za mikroelek-troniku, elektronske sastavne delove i materijale u surad-nji sa Centrom za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Studijski dan je predvidjen za vodeče radnike elektronske industrije, stručnjake sa područja poluprovodničkih i elektronskih tehnologija, stručnjaka koji rade na pouzdanosti i kvalitetu sastavnih delova i uredjaja te za konstruktore elektronskih uredjaja. Na studijskom danu če sedam pozvanih referenata predavati o japanskom pristupu problematici kvaliteta, standardizaciji, pouzdanosti i o pravnim aspektima kvaliteta. U predvidjenoj dvosatnoj diskusiji u obliku okruglog stola iz-meniti če se mišljenja i iskustva. OPŠTE INFORMACIJE Studijski dan održavati če se u prostorijama protokolar-nog objekta IS Slovenije na Brdu kod Kranja 08. oktobra sa početkom u 09 sati. Zbog toga se obavezno morate prijaviti najkasnije do 05. oktobra. Predavanja svih sedam referenata bit če objavljeni u Zborniku - CEOK - 87. Prevoz na Brdo čemo organizovati iz Ljubljane i iz Kranja. Ukoliko ste za prevoz zainteresovani javite nam to Zajedno sa prijavom. KOTIZACIJA Kotizacija, koja uključuje Zbornik CEOK - 87, kafu u pau-zama, ručak i prevoz na Brdo iznosi: - uplačena do 15.09. za član. MIDEM din 40.000.- za ostale din 45.000.- - uplačena posle 15.09. za sve din 50.000.- Kotizaciju uplatite na žiro račun društva MIDEM, Ljubljana, Erjavčeva 15, broj 50101-678-74701, z oznako CEOK. Vabimo vas, da se udeležite študijskega dneva (work shop), ki ga organizirata MIDEM in "Center" GZS. Studijski dan je namenjen vodilnim in vodstvenim delavcem elektronske industrije, strokovnjakom s področja e-lektronskih in polprevodniških tehnologij, s področja kvalitete in zanesljivosti sestavnih delov in naprav, konstruktorjem elektronskih naprav. Sedem povabljenih referatov bo predavalo o japonskem pristopu k omenjeni problematiki, o standardizaciji, zanesljivosti in o pravnih aspektih, ki so povezani s problematiko kvalitete. V predvideni dvourni diskusiji pri okrogli mizi se bodo izmenjala mišljenja in izkušnje udeležencev. Prosimo, da eventuelne v naprej pripravljene prispevke iz svojega delovnega okolja v obliki 5 minutnega referata prijavite do pričetka študijskega dneva. SPLOŠNI PODATKI Študijski dan CEOK organiziramo v prostorih protokolarnega objekta Izvršnega sveta Slovenije v prekrasnem okolju Brdo pri Kranju, 8. oktobra 1987 s pričetkom ob 8,00 uri. Ker je vstop na objekt omejen, mora biti vnaprej prijavljen. Zato je skrajni rok prijave ponedeljek, 5. oktobra. Za zainteresirane udeležence bomo organizirali prevoz iz Kranja in Ljubljane. V kolikor ste zanj zainteresirani to navedite na prijavnici. REZERVACIJA PRENOČIŠČA Rezervacijo prenočišča izvršite preko agencije ALBATROS, 64260 Bled, tel. (064) 78 046 teleks: 37715 alb bi yu Opozarjamo, da so hoteli zaradi razstave Sodobna elektronika v Ljubljani in okolici močno zasedeni. 116 REZERVACIJA SMEŠTAJA Ukoliko ste u to doba zainteresovani za nočenje, javite vaše želje najkasnije do 15. septembra o.g. na adresu: Agencija ALBATROS, 64260 Bled, tel. (064) 78 046 teleks: 37715 alb bi yu ORGANIZATOR: - MIDEM - Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale, Ljubljana, društvo Elektrotehniške zveze Slovenije in Jugoslovanske zveze ETAN - Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije SPONZORJI: - GZS - Splošno združenje elektroindustrije Slovenije, Ljubljana - Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, - Iskra-TOZD Tovarna TV sprejemnikov, Pržan - Iskra-Industrija kondenzatorjev, Semič - Iskra-Industrija baterij Zmaj, Ljubljana - Iskra-DO Mikroelektronika, Ljubljana - Iskra-IEZE TOZD Polprevodniki, Trbovlje - Iskra-Commerce TOZD zastopanje tujih firm, Ljubljana - RIZ-KOMEL OOUR TPV, Zagreb - SELK-Tvornica satova, Kutina - RIZ-KOMEL OOUR Elementi, Zagreb - Iskra-Elementi, Ljubljana - ELEKTRONIK-Proizvodnja električkih uredjaja, Zagreb - Iskra-Avtomatika, Ljubljana - Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana - Elektronski fakultet, Niš - Rade Končar - OOUR EI , Zagreb - Iskra-IEZE TOZD Feriti, Ljubljana - EI-RO Poluprovodnici, Niš - Elektrotehniški fakultet, Zagreb - Iskra-Center za elektrooptiko, Ljubljana - Birostroj, Maribor - Iskra-DELTA, Ljubljana - Institut Jožef Štefan, Ljubljana - Iskra-IEZE TOZD HIPOT, Šentjernej - Belinka - TOZD Perkemija, Ljubljana - Gorenje, DO PO Titovo Velenje - Iskra-Avtoelektrika, TOZD Žarnice, Ljubljana - Tehniška fakulteta, Maribor - Inex - Potovalna agencija, Ljubljana - Kemijski institut Boris Kidrič, Ljubljana KOTIZACIJA Kotizacija, ki vključuje Zbornik CEOK-87, kavo v odmorih, kosilo in prevoz na Brdo znaša: - vplačano do 15.09 za član. MIDEM din 40.000.- za ostale din 45.000,- - vplačano po 15.09. za vse din 50.000.-Kotizacija se vplačuje na žiro račun: MIDEM, 61000 Ljubljana, Erjavčeva 15, štev. žiro računa: 50101-678-74701 z oznako CEOK. V prijavnici navedite način plačanja. PROGRAM 08.00 Prihod in sprejem udeležencev „„_„,. , . Predstavnik pokroviteljev 09.00 Uvodni govor: „ , , . , . Predsednik organizatorjev 09.15 M. Kobe, SOZD Iskra, Ljubljana JAPONSKI PRISTOP K INTEGRALNEMU ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI - TRŽNI PRISTOP 09.45 L. Kozina, SOZD Iskra, Ljubljana OBLIKOVANJE KAKOVOSTI V PROCESIH 10.15 Z. Vukovič, Elektrotehniški fakultet, Zagreb TEORIJSKE OSNOVE POUZDANOSTI TE PRI MENA SAZNANJA KOD KONSTRUKCIJE I APLIKACIJE UREDJAJA 10.45 N. Stojadinovič, Elektronski fakultet, Niš POUZDANOST MIKROELEKTRONSKIH SKLOPOVA 11.15 ODMOR 11.45 L. Toplak, Iskra DELTA, Ljubljana PRAVNI ASPEKTI ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI 12.15 F. Mlakar, MIDEM, Ljubljana STANDARDIZACIJA , ELEMENT ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI 12.45 D. Flam, Nilcola Tesla, Zagreb STANDARDIZACIJA SASTAVNIH DIJELOVA KAO ELEMENT OSIGURANJA KVALITETE UREDJAJA 13.13 OBED 15.15 R. Ročak, Iskra Mikroelektronika, Ljubljana Okrogla miza Referati udeležencev Prijavljena diskusija po referatih I. dela Diskusija ORGANIZACIJSKI ODBOR: predsednik: R. Ročak tajnik: P. Tepina člani: M. Gliha L. Kozina M. Kobe D. Purg F. Mlakar 117 FORUM: ŠKOLOVANJE KADROVA ZA ELEKTRONSKE MATERIJALE U JUGOSLAVIJI Varužan Kevorkijan 11. septembar 1987, zadnji dan SD'87 Topolšica kraj Titovog Velenja Moderator: akademik M. M. Ristič, član SANU PROGRAM 09:00 Otvaranje Foruma i pozdravna reč pretsednika MIDEM-a 09:10 Pozvani referati 11:00 Pauza 11:10 Diskusija 12:10 Zaključak Svoje učešče na Forumu kao autori pozvanih referata i učesnici u diskusiji prijavili su: 1./ Čajkovski Dimitrije, PMF Sarajevo 2./ Džekov Tomislav, ETF Skopje 3./ Furlan Jože, EF Ljubljana 4./ Isailovič Vladimir, SOUR El, Beograd 5./ Jančič Miodrag, TMF Beograd 6./ Krč m ar Ratko, Rudi Cajavec, Banja Luka 7./ Kuršumovič Ahmed, Energoinvest - CIRM, Sarajevo 8./ Nikolič Pantelija, ETF Beograd 9./ Pantovič Vladimir, Ei, Institut BETA, Zemun 10./ Paulin Alojz, VTŠ Maribor 11./ Pintar Emil Milan, Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Ljubljana 12./ Pompe Igor, Iskra Elementi, Ljubljana 13./ Radonjič Ljiljana, TF Novi Sad 14./ Ristič M. Momčilo, SANU Beograd 15./ Samakovski Blagoja, Energoinvest - "11. oktomvri", Prilep 16./ Slokar M. , Universita di Trieste (Italija) 17./ Stiglic Bruno, Iskra Tehnološki centar Santa Clara, CA, USA 18./ Tabakovič Ibrahim, TF Banja Luka 19./ Tkalčec Emilija, TF Zagreb 20./ Trubelja Fabijan, Akademija nauka BiH, Sarajevo 21./Uvodič Darja, SOZD Iskra, Ljubljana 22./ Vagič Obrad, Institut Rade Končar, Zagreb Poziv za učešče na Forumu su dobili: 1./ Savezni komitet za nauku i tehnologiju (odgovorio negativno) 2./ Republički i Pokrajinski sekretarijati za obrazovanje i nauku (bez odgovora) 3./ Republičke i Pokrajinske zajednice za naučni rad (bez odgovora) 4./ Rektorati univerziteta (bez odgovora) 5./ Zajednica Univerziteta Jugoslavije (odgovorila negativno) 6./ Dekanati tehničkih fakulteta (bez odgovora) 7./ Vodeči jugoslovenski instituti na području tehničkih nauka (posebno instituti i grupe, koje se bave elektronskim materijalima) (u večini slučajeva bez odgovora) 8./ Pretstavnici jugoslovenske elektronske i elektroindustrije (pozitivno odgovorili: Ei, Iskra, Energoinvest-Sarajevo i Prilep, Rade Končar) 9./ Vodeči jugoslovenski profesori i stručnjaci na području Materials science sa kojima MIDEM ima dugogodiš-nju suradnju (gotovo svi pozvani odgovorili pozitivno) Imajuči u vidu gore navedene rezultate našeg poziva na Forum predlažemo, da na Forumu, pored ostalog, bude reči i o iznenadjujuče malom stepenu odziva onih društve- 118 nih subjekata, koji su upravo neposredno odgovorni za školovanje kadrova u našoj zemlji. siaviji sa učeščem školskih ustanova i industrije, kao i da pomogne u traženju efikasnih rešenja. Napomenimo još jednom, da Forum ima za cilj sagledava-nje akutnih problema na području školovanja kadrova za elektronske materijale (i šire-materials science) u Jugo- Organizacioni odbor Foruma INEX-PA LJUBLJANA PARTNER ZA STROKOVNE EKSKURZIJE V MÜNCHEN IN PARIS Večletno sodelovanje med našim društvom in potovalno agencijo INEX iz Ljubljane pri organizaciji strokovnih ekskurzij in razstave "Elektronika", "Productronica", "Pronic" in "Salon des COMPOSANTS Electronique" v München, oz. Paris, smo letos uredili z dolgoročno pogodbo. MIDEM še nadalje priporoča agencijo INEX svojim članom, saj je organizacija potovanj v preteklih letih tekla brezhibno. Vsa potovanja so se pričela in končala v Ljubljani. Ker pa bi želeli uslugo svojim članom še izboljšati, bi v letošnjem letu organizirali pričetek in konec potovanj tudi iz drugih krajev (Beograd, Zagreb, Banja Luka). V ta namen se moramo pravočasno vključiti v organizacijo potovanj. Takšna organizacija je možna samo ob pravočasni informaciji zainteresiranih. Prosimo vas, da svoje morebitno zanimanje za odhod izven Ljubljane sporočite na naslov tajništva društva. R. Ročak 119 LJUBLJANA ' W TOZD telefon: 312 995, 327 947,322 581 ^ POTOVALNA AGENCIJA telex 31279 yu inexta TRAVEL AGENCY POSLOVALNICA LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA Titova 25 OBJAVA STROKOVNIH EKSKURZIJ Pripravljamo strokovna potovanja kot sledi: - PRODUCTRONICA (11. - 14.11.1987) bus - ELECTRONICA - Pariz (16. - 19.11.1987) letalo - SYSTEMS - München (19. - 21.10.1987) bus - EMO (orodjarstvo in orodni stroji) - Milano (14. - 16. in 19. - 21.10.1987) Vsi programi s ceno bodo na voljo v avgustu! TURISTIČNA POTOVANJA Pripravljamo potovanja s posebnim charterskim letalom: - 3-dnevna potovanja v mesecu oktobru ISTANBUL - 3-dnevna potovanja v GRČIJO, september in oktober) - 3 - 4 in 8 dnevna [xitovanja v Tunis (september, oktober) - 4- in 5-dnevna potovanja v KAIRO - LUXOR - ASWAN (november) ZA KOLEKTIVE, ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE S STROKOVNIM PROGRAMOM pripravljamo po naročilu željene aranžmane po ugodnih cenah. PRODAJAMO domače in mednarodne letalske vozovnice! JUGOSLOVANSKI TERMINOLOŠKI STANDARDI France Mlakar Čeprav se je delo na jugoslovanskih terminoloških standardih začelo šele pred kakimi desetimi leti, so bili v tem razmeroma kratkem času doseženi zadovoljivi uspehi zlasti na področju elektrotehniške dejavnosti. Prvim petim terminološkim standardom, ki so izšli 1979. leta in so obravnavali polprevodniške elemente in tiskana vezja, so v naslednjih letih sledili novi, tako da je doslej izšlo že 28 terminoloških standardov z različnih elektrotehniških področij, nekaj pa jih je še obdelanih in so v pripravi za tisk. Razen tega je v načrtu za prihodnje leto obravnava nadaljnjih terminoloških standardov, tako da lahko pričakujemo, da bomo imeli čez dve ali tri leta že okoli 50 terminoloških standardov s skupno okoli 5000 izrazi s pripadajočimi definicijami. Osnova za jugoslovanske terminološke standarde so terminološke publikacije Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), predvsem Mednarodni elektrotehniški slovar, katerega tretja izdaja sedaj izhaja v obliki posameznih sno-pičev in v kateri so francoski, angleški in ruski izrazi o- 120 premljeni z definicijami, dodatno pa so še izrazi v nemškem , španskem , italijanskem , holandskem , poljskem in švedskem jeziku. Jugoslovanske terminološke standarde pripravljajo v Zavodu za standardizacijo komisije za posamezna strokovna področja načeloma tako, da se najprej obdela srbohrvat-sko besedilo s srbohrvatskimi izrazi in definicijami, ki so načelno prevedene iz mednarodnega slovarja. Nato se to gradivo dopolni z izrazi v hrvatskem knjižnem, makedonskem in slovenskem jeziku in naposled prevedejo še definicije, ki so potrebne za izdajo standardov v jezikih narodov Jugoslavije. Terminološki standardi vsebujejo vedno angleške in francoske izraze, pogosto pa tudi rus- ke in nemške izraze, ter številke, pod katerimi najdemo te pojme v mednarodnem slovarju. V vsakem terminološkem standardu so na koncu abecedni seznami vseh v standardu zajetih izrazov. Slovenske izraze za terminološke standarde pripravlja terminološka komisija Elektrotehniške zveze Slovenije, ki deluje že nad trideset let in pri svojem delu tesno sodeluje s tehniško sekcijo terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtorjev naslov: France MlaKar Predsednik Terminološke komisije Elektrotehniška zveza Slovenije Titova 50 61000 LJUBLJANA POSLEJ OBJAVLJANJE JUGOSLOVANSKIH TERMINOLOŠKIH STANDARDOV TUDI V »INFORMACIJE MIDEM« Dr. Rudi Ročak V ciljih, ki smo si jih v strokovnem društvu MIDEM zastavili in zapisali v 8. členu statuta, sta tudi naslednja: - sodelovanje pri oblikovanju strokovne terminologije s sorodnimi društvi - sodelovanje s kvalificiranimi ustanovami pri problematiki standardizacije V tej številki Informacije MIDEM začenjamo akcijo za dosego omenjenih ciljev. Odločili smo se objavljati jugoslovanske terminološke standarde. Predvideno je, da objavimo termine iz digitalne elektronike, polprevodniških elementov, optoelektronskih elementov in optičnih kablov. Zaradi enostavnosti in točnosti, bomo objavili kopije iz standardov v taki obliki, kot so napisani originalno. Opravičujemo se za morebitne slabše odtise. Koristnost se verjetno ne bo zmanjšala, čeprav se zavedamo estetske pomanjkljivosti. V standardu JUS N.AO.522 (Pravilnik št. 50-19140/1 z dne 27.12.1983, Uradni list SFRJ št. 47/84), ki se uporablja od 12.07.1984, so določeni izrazi, okrajšave in definicije za digitalno elektroniko. Standard določa izraze, okrajšave in definicije za področje digitalne elektronike v srbohrvatskem , hrvatskem knjižnem , makedonskem, slovenskem in angleškem jeziku. Vsak izraz ima svojo zaporedno številko. Na podlagi zaporednih številk in registra najdemo zahtevani izraz. Ena-koveljavne izraze loči vejica. Alternativne dele izraza loči okrogli oklepaj. Strnjenje več sorodnih izrazov ali na-sprotnosti v izrazu so ločene s poševno črto. Pripravil: Dr Rudi Ročak MIDEM Titova 50 61000 LJUBLJANA 7 Izrazi, okrajšave in definicije /,(poredna števi/kr i Izrazi v jezikih jugoslovanskih narodov Okrajšava Izrazi v angleškem jeziku Definicije 2 3 4 5 i t f 2.1 ■ •s analogno-digitalni » analogno-digitalni « 3h3norno-anrntanch, aHanarHO-flHrmanHO npcroopygattj6, AD-npersopvsai-be, AD-koh-ocp3nja * analogno-digitalni AD ® analog-to-digita! Postopek pretvarjanja analogne vrednosti v digitalno. Ta postopek se najpogosteje izvaja v vhodni enoti digitalnega sistema, da bi se tako omogočila digitalna obdelava vzorcev zveznega signala. v 2.2 i «■ analogno-digitalni konvertor, AD-konvertor • aralogno-digitalni konvertor (pretvarač), AD-konvertor (pretvarač) e aHa.iorno-flnrnTancH nperBopyBa4, AD-npei-BopyQ34, AD-KOHBeprop • analogno-cigita^ii pretvornik ADC ® analog-digital converter Pretvorniški sistem, pri katerem se na izhodu dobi digitalni ekvivalent analogne vhodne vrednosti. Izdeluje se najpogosteje z 8, 10 in j 12 biti. Večje število bitov zagotavlja večjo občutljivost pretvornika in s tem tudi večjo točnost pretvarjanja. 2.3 ® prilagodljiva delta-konverzija, adaptivna deita-konverzija ® adaptivna delta-modulacija • aA^nniena ¿ema r.'.oaynau,Mja « prilagodljiva delta modulacija • ADM • adaptive delta modulation Prilagodljiva spremljajoča AD pretvorba signalov, ki se izvaja s prirastkom referenčne napetosti v obe smeri: pozitivnih pri UA > UR, in negativnih pri UAKM, K0Mn0-HCHTa co npenoc Ha no/iHe>KH • elektronsko sklopljeni element CCD ® charge-coupled device - — ------------ ------------------------ .....- - ............ - - 1 i Polprevodnjiška pomnilniška struktura, pri kateri se vrednosti bitov predstavljajo z obstajanjem ali neobstajanjem elektrine v potencialnih vrzelih. Opomba: Odlikuje se z enostavno izdelavo in z veliko paketno gostoto. Uporablja se za izdelavo pomikalnih registrov, ima pa obetajočo uporabo v televiziji kot svetlobno občutljiva naprava. 2.16 ® izolacija difuzijom kolektora ® izol Jja kolektorskom difuzijom ® u3onaunja co KoneKiopcKa flM!j)y3nja ® difuzijska ločitev kolektorja CD1 ® collector diffusion isolation m Modifikacija standardne tehnologije NPN transistorjev, pri katerih je epitaksialna plast tipa P, pa se ločitev dosega z difuzijo kolektorja . skozi epitaksialno plast do zakrite plasti. S tem se doseže večja paketna gostota in zmanjša število fotolitografskih postopkov, vendar je tudi prebojna napetost med kolektorjem in bazo nižja. 2.17 J ^ \ ® kcmplementarna diodno-tranzistorska logika ® komplementarna diodno-tranzistorska logika ® KOMnoeveHiapna AH0flH0-TpaH3vicT0pcKa noru- «a, CDTL-nornKa • komplementarna diodno-transistorska logika CDTL ® complementary diode--transistor logic Modificirana diodno-transistorska logika, pri kateri je izhodna stopnja izvedena s komplementarnimi transistorji. \ 2.1c 2.19 2.20 2.21 \ 2 • komplementarna logika konstantne struje • komplementarna logika stalne struje • KOMnner.ieHTapHa nornKa co KOHcraHTHa apy-ja, C3 L-norrno ® komplementarna logika konstantnega toka 2.22 I. • strujna logika • strujna logika « jiorn«a co cnpematH eMurepu, ECL-nori-iKa, CML-nornKa ® tokovna logika ® komplementarni MOS ® komplementarni MOS ® KC.uinoMeHTapeH MOS, CMOS-crpyKTypa • komplementarni kovinskooksidni polprevodnik • centralna procesna jedinica • centralna procesna jedinica ® ueHTpanua npouecnpamKM, «OMno-Hema co cnpernaTu no/ine>km © element s prenosom elektrine CTD • charge transfer device Polprevodnika pomnilniška struktura, organizirana kot pomikalni j register, skozi katerega se vrednosti pomnjenih podatkov prenašajo j od celice do celice kot elektrina. Prenos elektrin se izvaja z MOS celi- ! cami ali s formiranjem potencialnih vrzeli. i Bolj je v uporabi okrajšava CCD (glej t. 2.15). ; I 2.24 ® komplementarna tranzistorsko-tranzistorska logika ® komplementarna tranzistorsko-tranzistorska ■ logika ® Knr.inneMeHTapHa TpaH3Mcr0pcK0-TpaH3na0p- CKa rornKa, CTTL-noima ® komplementarna transistorsko-transistorska logika CTTL ® complementary transistor-transistor logic I Modificirana izvedba TTL digitalnih vezij", pri katerih je izhodna stopnja izvedena s komplementarnimi transistorji. 2.25 • nanošenje iz gasne faze ® kemijsko naparavanje ® XCMHCKO HanapyBaH)e • kemično naparevanje CVD ® chemical vapour deposition Izdelava želene kovinske ali oksidne plasti s kemično reakcijo ustreznih plinov. Uporablja se v nekaterih postopkih integrirane tehnologije, posebno še v tankoplastni tehnologiji. 2.26 . ® digitalno-analogni ® digitalno-analogni/DA ® fl'-irtiTariHO-aHanoreH, anruTanHO-aHanomo npoToopyBatt.e, DA-npeTBopyBaH=e, DA-koh-8ep3uja • digitalno-analogni DA • digital-to-analog .............................1 Proces pretvarjanja digitalne vrednosti v analogno. Ta proces se naj- j večkrat izvaja v izhodni enoti digitalnega sistema, kadar je potrebno, j da se dobljeni numerični rezultati ponazore v obliki zveznih signalov, i \ 1 1 1 2.27 2 3 4 ------------------------------------- ---------——---------------------------------- j o ® digitalno-analogni konvertor, DA konvertor o digitalno-analogni konvertor (pretvarač), DA-konvertor (pretvarač) e a^r^TanHO-aua.noreH npcTBopyBai, DA-npe- TBopyBaw, DA-K0H8epT0P ® digitalno-analogni pretvornik DAC ® digital-analog converter < Pretvofniški sistem, kjer se na izhodu dobi analogni ekvivalent digitalne vhodne vrednosti. Najpogosteje se izdelujejo z 8,10 in 12 biti. Večje število bitov zagotavlja večjo občutljivost pretvornika, S tem pa tudi večjo točnost pretvarjanja. v 2.28 • dinrcaino-naizmenična konverzija ® digitclno-izmjenična pretvorba (konverzija) « AnrnTanHo-Han3f.ienn4eH, AnrnTanH0-Han3Me- HHHHO npeTBopyBaHje ® digitalno-izmenična pretvorba D/AC ® digital-to-alternate current Pretvorba digitalnega signala v izmenični signal. 2.29 © dire' o spregnuta tranzistorska logika ® izravno vezana tranzistorska logika ® AnpeKTHO cnperHaia TpaH3ncropcKa nornKa, DCTL-roruKa © direktno sklopljena transistorska logika DCTL © c}irect-coupled transistor logic Izvedba digitalnih vezij, pri katerih se logične funkcije izvajajo s tran-sistorji, ki imajo direktno sklopljene kolektorje. Uporablja se za izdelavo funkcije NAL1, predvsem v integrirani tehniki. 2.10 e dekadna brojačka jedinica » jedirvca dekadnog brojiia ® AOKaAHa SpojaMKa eAHHHua, AeKaAen Spoja1! » dekadna števna enota DCU ® decade counter unit digital-to-direct current Stevno vezje, izvedeno tako, da stanja bistabiinih multivibratorjev v vezju ustrezajo kateri od BCD kod. Največkrat se uporablja naravna koda BCD8421 in se izvaja s štirimi bistabilnimi multivibratorji. Števna enota se izdeluje z integrirano tehnologijo in ima navadno zelo široke možnosti uporabe. .2 31 ® digitalno-jcdnosmerna konverzija • digitaino-istosmjerna pretvorba (konverzija) ® A'.irinanHO-efiHOHacoweH, flururaJiHo-CAnoHa- cohch npeTBopysaM • digitalno-cnosmerna pretvorba D/DC Pretvarjanje digitalnega v enosmerni signal. \ 1 2 3 4 2.32 • □ bistabilni multivibrator, D bistabi!, D flip--flop • D-bistabil ® D-4>nvm-4>non, D-tpwrep, D-6ucTa6nn « zakosnilni bistabilni multivibrator D-FF ® delay flip-flop r- 2.33 9 dvoredno kučište • dvolinijsko kučište • ABopeflHO KyKvturre, DlL-KyKuune ® dvovrstna izvedba (priključkov) D1L ® dual-in-line package .2.34 • diodna logika ® diodna logika • ftv.oAHa notviKa, DL-nornKa • diodna logika DL • diode logic 2.35 ® delta-konverzija ® delta-modulacija ® nema MOAynauwja ® delta modulacija DM ® delta modulation 2.36 i « dvostruko difundovani MOS e dvostruko difundirani MOS • AñojHO flu^yHflupaH MOS ® dvojno difundirani kovinskooksidni polprevodnik D-MOS © double-diffused metai--oxide-semiconductor ............... ) 5 i ...................... ..... - -.....- J pomnilniško vezje, pri katerem obstoji možnost, da se sinhrono s j taktnimi impulzi privede v stanje, kot ga določa logična vrednost po- j datkov na vhodu D (Data — podatki). Izhodna funkcija vezja ie j Qn+1 = D, kar pomeni, da se vhodni podatek prenese nr "cr - • dar z določeno zakasnitvijo. Ima več prednosti v ln';?eriranixprc'Z-vodnji. ' Integrirani polprevodniški eiemeru, pri ; Z'-.', -srr^š . čeni na obeh daljših straneh pioščice tako, da so nanj: pravokotni. Skupno število priključkov se giblje od 14 do 40. Uporabna se za iz- • delavo vezja z integracijo nizke, srednje in visoke stopnje. j 1 i Izvedba digitalnih vezij, pri katerih se osnovne logičrs kc;e .: vš- , jajo z diodami. Uporablja se za izdelavo elementarnih 'ogičnih vezij IN in ALI v diskretni tehniki kot tudi ;_a razne,matrične strukture vezij v integrirani tehniki (PLA, PROM idr.). Analogno-digitalna pretvorba signalov, ki se izvaja s kvantnimi prirastki k referenčni napetosti v obeh smereh: pri UA > UR so prirastki pozitivni, pri UA < UR pa so negativni. Na ta način je zagotovljeno, da referenčna napetost spremlja spremembe analogne napetosti, s čimer se izboljša učinkovitost pretvarjanja naglo se spreminjajočih signalov. MOS tehnologija polprevodniških elementov, pri kateri se za izdelavo izvora uporablja dvojni difundirani postopek,da se formira čim krajši kanal kot razlika difuzije med P in N. Uporablja se za izdelavo hitrih digitalnih vezij. I 2.37 2.38 2.39 2.40 2.41 L. i 3 4 5 *> demu!t:p!eksor demultiplcksor • ^cr.iy.nTnnneKcep e demuitipieksor DMFX o demultiplexer r- Integrirani digitalni element, pri katerem se izvaja zveza med informacijskim vhodom in enim od 2n izhodov prek n selekcijskih vhodov. Tako kombinacijsko vezje se imenuje tudi distributor. Integrirani element se navadno izdeluje s 4 X 2, 2 X 4, 3 in 16 izhodi in \ spada v integracijo srednje stopnje. 9 registar podataka © registar podataka ® perncrap Ha noflaToun, noflaTOten perncrap ® podatkovni register DR ® data register Pomnjeni podatki iz naslovljene pomnilniške lokacije se redno prenašajo v register, ki posreduje med pomnilnikom in vezjem za obdelavo. Če se pomnjena beseda-nanaša na instrukcijski podatek, se v tem registru ločujejo biti operacijske kode in naslovi operantov in se napotujejo v instrukcijski oz. naslovni register. ® decimalni brzinski množač ® dekadno brojačko množilo © AeuiK.ianeH Bpjmhckm MHOHOH © desetiški množilnik DRM © decimal rate multiplier - Digitalno vezje, ki pri štetju impulzov na vhodu v BCD kode proizvaja poljubncf~število izhodnih impulzov, omejeno ^s kapaciteto števni-ka. Uporabljale za izvajanje večjega števila računskih BCD operacij v primerih, ko hitrost operacij ni pomembna. ® desti uktivno očitavanje ® destruktivno očitavanje • AccrpvKTusHo OTHHTy8aKse ® destruktivno branje, destruktivno čitanje DRO ® destructive readout • I Postopek branja pomnilnika, pri katerem se zapomnjen? vs;_-ira hkrati tudi briše. Zato se navadno predvideva, da .se brana vsebina ponovno vpiše v pomnilnik kot npr. pri pomnilniku z magnetnim jedrom ali pri enotransistorskin M OS celicah. ® diodno-tranzistorska logika ® diodno-tranzistorska logika I ® A«oflHO'ip3H3McropcKa nornKa, DTL-nornKa t ® diocino-transistorska logika DTL ® diode-transistor logic Izvedba digitalnih vezij, pri katerih se logične funkcije izvajajo z diodami in t>:ansistorji. Uporablja s pri izdelavi logičnih vezij .\'£ in NAL1, tako v diskretni kot tudi v integriiani tehniki. > í h—------ 2.42 2.43 ! I 2 3 4 5 © ebkfično promenljiva čitačka memorija 'i rlcktrički promjenljiva ispis.na memorija o enccrp -mHO npoMenrtHBa OTHnryBaHKa MeMO- puj?, EAROM-MfeMopnja ® električno menjalni bralni pomnilnik E AROM ® electrically alterable read on!y memory Pomnilnik, namenjen predvsem za branje, vendar se po potrebi more s posebnim električnim postopkom obstoječa pomnjena vsebina^delno sli v celoti zamenjati z drugo. Taki pomnilniki se izvajajo z NMOS in še nakaterimi drugimi obstoječimi pomnilniškimi celicami. » prošireni binarno-decimel.ni kod za razmenu informacija ® prcšircni binarno-dekadni kod o npoujupeH SuHapHo-AeuMManeH KOA, EBCCIC-KOA ® razširjena binarno kodirana desetiška izmenjal-na koda EBCDIC « extended binary-coded decimal interchange code Alfanumerična koda za izražanje desetiških cifer, velikih in malih črk, nekaterih znakov in večjega števila črkovnih označb. Kapaciteta kode znaša 256 besed po 8 bitov. 2 M • emitorski spregnut3 logika ® emiterski vezana logika • evrnepcKu cnperHaia nouiKa, ECL-nornKa ® emitorsko sklopljena logika EC L © emitter-coupled logic Izvedba digitalnih vezij, pri katerih se logične funkcije izvajajo s tran-sistorji z emitorskim sklopom. Uporablja se za izdelavo logičnih vezij ALI/NALl pri zelo veliki delovni hitrosti in ustreznih kombinacij- j skih in sekvpnčnih vezij v integrirani tehniki. Taka vezja imajo večjo j porabo moči. j / 2.45 I • emitorsko-emitorski spregnuta logika ® emitorsko-emiterski vezana iogika | ® eMurepcKO-eMUTepcKa cnperHara nornKa, I E2 CL-normo ® emitorsko sklopljenaTogika E2CL o emitter-emitter-coupled logic J Modificirana izvedba ECL d'«jH- ni h vezij, pri kateri js z ucorabo , j dvojnega emitorskega sklepa transistorjev hitrost delovanja vezja še ; bolj povečana. Ta logika vezja se redko uporablja. | . \ \ 2.45 ® emitorsko-funkcijska logika ® emitcrsko-funkcijska logika e e.-.uirepcKo-(i)yHKunoHanH3 normo, EFL-norma ® emitorsko funkcijska logika EFL ® emitter function logic Modificirana izvedba ECL digitalnih vezij, pri kateri se !og:čne funkcije izvajajo na emitorjih večemitorskih transistorjev; s tem so izboljšane nekatere karakteristike digitalnih vezij (paketna gostota, J oddajanje toplote, zakasnite;). 2.47 2.48 ® kraj konvcrzionog ciklusa © završetak pretvorbe (konverzije) ® Kpaj Ha KOHeepjujara ® konec pretvorbe © izbrisiva programljiva.či tačka memorija © izbrisiva programirljiva ispisna memorija ® M36pnnjrnB3 nporpaMa5nnHa OTHMTy3awKa Mev.opnja, EPROM-MeMopnja © izbrisljivi programabilni bralni pomnilnik EOC 2.49 e isključivo NIL!, iisključivo NILt-kolo, isktju- čiva NiLS-operacija) ® isključivi N1L1 © eKCKf1y3'.1BH0 HHJ1H j © ekrkluzivni NE-ALi, ekskluzivni NAL! i, 2.50 ® isključivo 1L1 (isključivo 1L!-ko!o, isključiva !Ll-cperacija) i * iskHučivi 1L! : ® eKCKny3HBHO HflH * i i •« ekskluzivni AL! EP ROM EK-NAL! £X—AL 4 5 ® end of conversion Ob koncu vsakega cikla analogno-digitalne pretvorbe pri neprogrami-ranem trajanju pretvorniškega cikla nastane posebni impulz, ki označuje, da je pretvorba danega vzorca končana in da se more preiti na odvzem naslednjega vzorca. Na ta način se skrajša povprečni č^s pretvorbe. © erasable programmable read only memory Pomnilnik, predviden pretežno za branje, vendar se more po potrebi vpisana vsebina z ultravijoličnimi žarki izbrisati in električno vpisati nov program. Taki pomnilniki se izvajajo s pomnilniškimi celicami FAMOS. ® exclusive not-or Izraz se nanaša na logično operacijo izključni NAL1 in tudi na logično vezje, s katerim se ta opracija izvaja. Logika vezja izključnega NALI se izraža z odnosom, da je logična ena na izhodu pogojena z * izključnim nameščanjem nič ali ene na oba obstoječa vhoda in je izražena s "funkcijo Y = A © B. Prej se je uporabljal izraz izključni IN. © exclusive OR Izraz se nanaša na logično operacijo izključi AL! in tudi na logično vezje, s katerim se ta operacija izvaja. Logika vezja izključnega ALi se izraža z odtisom, da je logična ena na izhodu vezja pogojena z navzočnostjo ene izključo le na enem od obstoječih dveh vhodov in se izraža s funkcijo Y = A © B. \ Iskra Iskra Avtomatika avtomatizacija železniškega prometa avtomatizacija cestnega prometa avtomatizacija, daljinsko vodenje in telekomunikacije v energetiki najava požara in zaščita dostopa avtomatizacija industrijskih procesov avtomatizacija in mehanizacija varjenja krmiljenje obdelovalnih strojev usmerniški in napajalni sistemi ter naprave elementi avtomatizacije Iskra Iskra Industrija za avtomatiko 61000 Ljubljana, Stegne 15b Stegne 15b, tel.061 572 331, telex 31301 yu iskcsa Kotnikova 6. tel.061 312 322, telex 31168 yu iskba* ^ Iskra mikroelektronika POLITIKA KAKOVOSTI ISKRA - MIKROELEKTRONIKA ZA VSAK PROIZVOD ALI STORITEV SE ZAVEZUJEMO, DA BOMO IZPOLNJEVALI ZAHTEVE, KI REŠUJEJO PROBLEME IN ZAHTEVE NAROČNIKOV. Te zahteve bomo izpolnjevali brez izjem, v kolikor nam bodo to dovoljevale razvojne možnosti in tehnološka oprema. PRI VSAKEM OPRAVILU SE BOMO POTRUDILI, DA GA BOMO DOBRO OPRAVILI ŽE PRVIČ. RAVEN KAKOVOSTI Programi zagotavljajo kakovost v IME in s tem posredno morajo tudi vsi v Mikroelektroniki narejeni proizvodi ustrezati mednarodnim zahtevam po MIL STD 883 C. Na tržišče pošiljamo le preizkušene izdelke. Ti izdelki morajo ustrezati tudi tržno sprejemljivi kakovosti, ki jo postavljajo kupci izraženi v FIT ali ppm, pri čemer je maksimalni povprečni FIT 500. Posamezne konkretne ciljne vrednosti določajo sporazumno Iskra Mikroelektronika in naročniki. OBVLADOVANJE KAKOVOSTI je osnovno določilo tržne politike Mikroelektronike. KAKOVOST-CENA-ROK DOBAVE so osnovni parametri dolgoročne poslovne usmerjenosti. Vse službe sprejemajo v okviru teh načel svoje podrobne programe za obvladovanje kakovosti. Podrobnosti obvladovanja in zagotavljanja kakovosti so zbrane v posebni publikaciji, ki je namenjena poslovnim partnerjem. OMEJITVE Proizvod ali storitev, ki ne odgovarja postavljenim zahtevam, ne sme zapustiti tovarne, če to ni s kupcem posebej in pisno dogovorjeno in označeno na izdelku. beltron VODIKOV PEROKSID H202 30 ut % Kvaliteta: Vsebnost trdnih delcev: SEMI STANDARD C1 .STD.9 Razred 0-2 Datum Številka proizvodnje: šarže: Rok uporabe: 6 mesecev Neto: 1 kg BELTRON je brezbarvna tekočina brez vonja. Nevarnost požara pri stiku z gorljivimi snovmi. Povzroča opekline/izjede. Hraniti na hladnem. Polite dele telesa takoj spirajte z veliko količino vode. Pri delu nositi primerno zaščitno obleko in zaščitna očala/ščitnik. NAČIN IN POGOJI SKLADIŠČENJA: Beltron skladiščite v temnih, zračnih, ognjevarnih in hladnih prostorih v originalni embalaži proizvajalca. SPECIFIKACIJA: barva (APHA): 10 max. vsebnost H202: 30,0—32,0 ut % vsebnost prostih kislin: 0,6 ¿¿eq/g max. ostanek po uparevanju: 20 ppm max. vsebnost klorida (CI): 2 ppm max. vsebnost sulfata (S04): 5 ppm max. vsebnost fosfata (P04): 2 ppm max. vsebnost težkih kovin (kot Pb): 0,5 ppm max vsebnost arzena in antimona (kot As): 0,01 ppm max. vsebnost aluminija (AI): 1 ppm max. vsebnost barija (Baj: 1 ppm max. vsebnost bora (B): 0,05 ppm max. vsebnost kadmija (Cd): 1 ppm max. vsebnost kalcija (Ca): 1 ppm max. vsebnost kroma (Cr): 0,5 ppm max. vsebnost kobalta (Co): 0,5 ppm max. vsebnost bakra (Cu): 0,1 ppm max. vsebnost galija (Ga): 0,5 ppm max. vsebnost germanija (Ge): 1 ppm max. vsebnost zlata (Au): 0,5 ppm max. vsebnost železa (Fe): 0,5 ppm max. vsebnost litija (Li): 1 ppm max. vsebnost magnezija (Mg): 1 ppm max. vsebnost mangana (Mn): 1 ppm max. vsebnost nikla (Ni): 0,1 ppm max. vsebnost kalija (K): 1 ppm max. vsebnost silicija (Si): 1 ppm max. vsebnost srebra (Ag): 0,5 ppm max. vsebnost natrija (Na): 1 ppm max. vsebnost stroncija (Sr): 1 ppm max. vsebnost kositra (Sn): 1 ppm max. vsebnost cinka (Zn): 1 ppm max. belinka tozd per kemija, ljubljana Navodila avtorjem Upute autorima Publikacija »Informacije MIDEM« je zainteresirana za prispevke domačih in inozemskih avtorjev — še posebej članov MIDEM — s področja mikro-elektronike, elektronskih sestavnih delov in materialov, ki jih lahko razvrstimo v naslednje kategorije: izvirni znanstveni članki, strokovni članki, pregledni strokovni članki, mnenja in komentarji, strokovne novosti, članki (iz prakse, članki in poročila iz delovnih organizacij, inštitutov in fakultet, članki in poročila o akcijah MIDEM, članki in poročila o dejavnostih članov MIDEM. Sponzorji MIDEM lahko brezplačno objavijo v vsaki številki publikacije po eno stran strokovnih informacij o svojih novih proizvodih, medtem ko je prispevek za objavo strokovnih informacij ostalih delovnih organizacij 40 000 din za običajno A4 stran in 60 000 din za A4 stran, ki vsebuje črno-belo fotografijo! Prispevek mora biti pripravljen tako: a) Imena in priimki avtorjev brez titul b) Naslov dela, ki ne sme biti daljši od 15 besed in mora jasno izražati problematiko prispevka c) Uvod — formulacija problema d) Jedro dela e) Zaključek f) Literatura i) Ime in priimek avtorjev, vključno s titulami in naslovi njihovih delovnih organizacij Rokopis naj bo jasno tipkan v razmaku 1,5 v širini 12 cm (zaradi montaže na A3 formatu in pomanjšave na A4 format) na A4 listih. Obseg rokopisa naj praviloma ne bo večji od 20 s strojem pisanih listov A4, na katerih je širina tipkanja 12 cm. Risbe je potrebno izdelati s tušem na pavs papirju ali belem papirju. Vsaka risba, tabela ali fotografija naj ima številko in podnapis, ki označuje njeno vsebino. Podnapisi za risbe, ki so široke do 12 cm, naj bodo tipkani do širine 12 cm, za risbe, ki so širše, pa širina podnapisa ni omejena. V tekstu je potrebno označiti mesto, kjer jih je potrebno vstaviti. Risbe, tabele in fotografije ni potrebno lepiti med tekst, ampak jih je potrebno ločeno priložiti članku. Delo je lahko pisano v kateremkoli jugoslovanskem jeziku, dela inozemskih avtorjev pa v angleščini ali nemščini. Avtorji so v celoti odgovorni za vsebino objavljenega sestavka. »Informacije MIDEM« izhajajo aprila, junija, septembra in decembra v tekočem letu. Rokopise, prosimo, pošljite mesec dni pred izidom številke na: Uredništvo »Informacije MIDEM« Elektrotehniška zveza Slovenije Titova 50 61000 LJUBLJANA Rokopisov ne vračamo. Publikacija »Informacije MIDEM« zainteresirana je za priloge domačih i inozemskih autora, na-ročito članova MIDEM. Priloge s područja mi-kroelektronike, elektroničkih sastavnih dijelova i materijala možemo razvrstati u sledeče skupine: izvorni znanstveni članci, stručni člancl, prikazi stručnih članaka i drugih stručnih radova, mišljenja i komentari, novosti iz struke, članci i obavijesti iz prakse, članci i obavijesti iz radnih organizacija, instituta i fakulteta, članci i obavijesti o akcijama MIDEM, članci i obavijesti o djelatnosti članova MIDEM. Sponzoni MIDEM mogu besplatno u svakome broju publikacije objaviti po jednu stranu stručnih informacija o svojim novim proizvodima. Ostale radne organizacije plačaju za objavljiva-nje sličnih informacija 40 000 din po jednoj obič-noj A4 stranici i 60000din po A4 stranici sa crno-bijelom fotografijom. Priloži trebaju biti pripremljeni kako slijedi: a) Ime i prezime autora, bez titula b) Naslov ne smije biti duži od 15 rijeoi i mora jasno ukazati na sadržaj priloga c) Uvod u kojemu se opisuje pristup problemu d) Jezgro rada e) Zaključak f) Korištena literatura i) Imena i prezimena autora s titulama i nazivi-ma institucija u kojima su zaposleni. Rukopis treba biti uredno tipkan na A4 formatu u razmaku redova 1,5 i širini reda 12 cm (zbog montaže na A3 format i presnimavanja). U pravilu, opseg rukopisa ne treba prelaziti 20 tipkanih stranica A4 formata s redovima širine 12 cm. Crteže treba izraditi tušem na pausu ili bijelom papiru. Svaki crtež, tablica ili fotografija treba imatl naziv i broj. Za crteže do 12 cm širine naziv ne smije biti širi od 12 cm Za crteže veče širine nije ograničena širina naziva. U tekstu je potrebno označiti mjesto za crteže. Crteže, tablice i fotografije ne treba Hjepiti u tekst, več je potrebno priložiti ih članku odvojeno. Rad može biti pisan na bilo kojem od jugosla-venskih jezika. Radovi inozemnih autora trebaju biti na engleskom ili njemačkom jeziku. Autori odgovaraju u potpunosti za sadržaj objav-Ijenog rada. »Informacije MIDEM« izlaze u aprilu, junu, septembru i decembru tekuče godine. Rukopise za slijedeči broj šaljite najmanje mje-sec dana prije izlaska broja na: Uredništvo »Informacije MIDEM« Elektrotehniška zveza Slovenije Titova 50 61000 LJUBLJANA Rukopise ne vračamo. Sponzorji MIDEM Sponzori MIDEM GOSPODARSKA ZBORNICA — SPLOŠNO ZDRUŽENJE ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE, Ljubljana RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Ljubljana ISKRA — TOZD TOVARNA TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV, Pržan ISKRA — INDUSTRIJA KONDENZATORJEV, Semič ISKRA — INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ, Ljubljana ISKRA — DO MIKROELEKTRONIKA, Ljubljana ISKRA — IEZE TOZD POLPREVODNIKI, Trbovlje, ISKRA — COMMERCE TOZD ZASTOPANJE TUJIH FIRM, Ljubljana RIZ — KOMEL OOUR TVORNICA POLUVODIČA, Zagreb SELK — TVORNICA SATOVA, Kutina RIZ — KOMEL OOUR ELEMENTI, Zagreb ISKRA — ELEMENTI, Ljubljana ELEKTRONIK — PROIZVODNJA ELEKTRIČKIH UREOAJA, Zagreb ISKRA — AVTOMATIKA, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, Ljubljana ELEKTRONSKI FAKULTET, Niš RADE KONČAR — OOUR ELEKTROTEHNIČKI INSTITUT, Zagreb ISKRA — IEZE TOZD FERITI, Ljubljana Ei — RO POLUPROVODNICI, Niš ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET, Zagreb ISKRA — CENTER ZA ELEKTROOPTIKO, Ljubljana BIROSTROJ, Maribor ISKRA — DELTA, Ljubljana INSTITUT JOŽEF ŠTEFAN, Ljubljana ISKRA — IEZE TOZD HIPOT, Šentjernej BELINKA — TOZD PERKEMIJA, Ljubljana GORENJE — DO PROCESNA OPREMA, Titovo Velenje ISKRA — AVTOELEKTRIKA — TOZD ŽARNICE, Ljubljana TEHNIŠKA FAKULTETA, Maribor INEX POTOVALNA AGENCIJA, Ljubljana KEMIJSKI INSTITUT BORIS KIDRIČ, Ljubljana Publikacija Informacije MIDEM izhaja po ustanovitvi Strokovnega društva za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale — MIDEM kot nova oblika publikacije Informacije SSOSD, ki jo je izdajal Zvezni strokovni odbor za elektronske sestavne dele in materiale — SSOSD pri Jugoslovanski zvezi za ETAN od avgusta 1969 do 6. oktobra 1977 in publikacije Informacije SSESD, ki jo je izdajala Strokovna sekcija za elektronske sestavne dele, mikroelektroniko in materiale — SSESD pri Jugoslovanski zvezi za ETAN od 6. oktobra 1977 do 29. januarja 1986. Publikacija Informacije MIDEM izlazi posle osnivanja Stručnog društva za mikroelektroniku, elektronske sastavne delove i materijale — MIDEM kao nova forma publikacije Informacije SSOSD koju je izdavao Savezni stručni odbor za elektronske sastavne delove i materijale — SSOSD kod Jugoslavenskog saveza za ETAN od augusta 1969 do 6. oktobra 1977 i publikacije Informacije SSESD koju je izdavala Stručna sekcija za elektronske sastavne delove, mikroelektroniku i materijale kod Jugoslavenskog saveza za ETAN od 6. oktobra 1977 do 29. januara 1986.