Št 3J.
Maribor, dne 13. julija 1911.
Tečaj XL V
List ljudstvu v. pouk in zabavo.
Zs&afa vsak četrtek In volja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavstrljaSb HaSele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine) »— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Rokopisi se ne vračajo, »-i Upravništvo: Koroiki
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. IS« inserate se plačuje od enos topne petitvrste za enkrat 15 sdSe sa dvakrat 25 vin.," za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserald se sprejemaj do srede zjutraj, Pf*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Katoliški shod jugoslovanske mladine
ob lOIetnici slov. kat. akad. tehn. društva „Zarje" dne
24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v Ljubljani.
Spored»:
I.	Dne 24. avgusta:
Ob 3. uri popoldn,e: Občni zbor „Slovenske dijaške zveze".
Ob 4. uri popoldne: Občni zbor „Slovenske Straže".
Ob 8, uri zvečer: Pozdravni v e S e r , ki ga priredi Slov» kat. akad. tehn. društvo „Zarja".
II.	Dne 25. avgusta:
Ob m uri dopoldne: Sv. maš a.
Ob 9. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje ob lOIetnici Slov, kat akad. tehn*, društva „Zarja".
Ob 3. uri popoldne: Zborovanje dijaStva v odsekih.
Ob 7, uri zvečer: A k ia d e m i j a , ki jo priredi „Hrvatski djački savez", nato predstava, ki jo prirede slovenski abiturijentje.
III.	Dne 26. avgusta:
Ob 8, uri dopoldne: Vzporednazborova-p j a: 1. Skupno zborovanje d i j a -Š t v a. 2. Delegacijsko zborovanje: a) Mladeniških zvez, b") Marijinih družb, c) „Orlov", d) Društev rokodelskih pomočnikov.
Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor „Slov. krščanske soc. zveze".
Ob 3. uri popoldne: Občni zbor „Lige slovanskih katoliških akademikov".
Ob 5. uri popoldne: Skupno zboroivanje vseh mladinskih organizacij.
Ob 8. uri zvečer: Vzporedno: a) K o m e r z „Lige" ; b) Predstavav „Ljudskem domu".
IV.	Dne 27. avgusta:
Ob 8. uri dopoldne: „S p r e v o d k s v. m a š i. Ob 9. uri dopoldne: Sv. maša na Kongresnem trgu.
Ob pol 10. uri dopoldne: Maniiestacijski obhod.
Ob 10, uri dopoldne: Ljudski tabor.
Ob 4.. uri popoldne: Javnatelovadba „Orlov".
Ob pol 7. uri zvečer: Nastop zveze pev-skihzborov „Slov, kršč. soc. zveze", aranžira Slov. glasbeno društvo „Ljubljana",
Državni zbor.
V ponedeljek, dne 17. julija se zopet odprejo vrata državne zbornice. Dopoldne ob 11. uri se otvo-ri poslanska zbornica, popoldne ob 3. uri gosposka zbornica. Dve avstrijski zastavi boste vihrali pred palačo v znamenje, da so zopet zbrani v njej avstrijski postavodajalci.
Drugokrat stopi skupaj poslanska zbornica, odkar voli ljudstvo na podlagi splošne in enake volilne pravice. V prvi ljudski zbornici je bila krščansko-so-cialna stranka najmočnejša. V drugi ljudski zbornici pa je najmočnejša svobodomiselna nemško-narodna stranka, ki jej v,sled tega pripada vodstvo v zbornici.
Vse, kar je v Avstriji svobodomiselnega, gleda s posebnim zaupanjem na delo nemško-narodne stranke v novoizvoljeni zbornici. Tudi naši liberalni narodnjaki pričakujejo od svobodomiselnih Nemcev rešitve iz žalostnega položaja. Najprej zahtevajo nagobčnik katoliški cerkvi ali kancelparagraf. Na prižnici naj bi duhovnik govoril le to, kar ne žali nobene liberalne duše. Ne kradi, ne goljufaj, ne slepari, ne odiraj, vse to in mnogo drugega bi se naj več ne slišalo raz katoliške prižnice, ker taki nauki ne ugajajo liberalnim pristašem.
Ako imajo enkrat duhovniki zamašena usta, potem bodo Šli liberalci svojo pot naprej. Kakor je posneti iz sklepov različnih1 svobodomiselnih klubov, bodo prišli tudi s predlogom o ločitvi zakopa in o raz-kristjanjenju Šole.
Na Francoskem in Portugalskem si svobodomiselni voditelji na nesramen način polnijo žepe z ljudskim denarjem. Ko so na Francoskem ugrabili cerkvi njeno, od vernikov v teku stoletij ji darovano premoženje, so marsikateri nedolžni ljudje mislili, da se bo premoženje porabilo za šole, bolnišnice in dobrodelne zavode, toda vse so ugrabili in pokradli svobodomiselni advokatje in sodnijski uradniki. Ti so obogateli, a ljudstvu se nalagajo novi davki za Šole in dobrodelne namene.
Po teh razmerah se cedijo sline našim liberalcem. Odiranje in goljufanje sedaj vendar ne gre ta-
ko lahko. Za to pa mora priti drug zarod, ki bo zar mašil usta katoliški cerkvi in postavil svobodomiselce za ljudske voditelje. Razločeni zakoni naj bi nam dali slabo vzgojene, podivjane otroke, katere bi potem Še brezverske Šole pripravile za sposobno orožje svobodomiselnim voditeljem. Vodil bi se ljut boj proti klerikalnemu zmaju, in med tem, ko bi se streljalo na zmaja, bi svobodomiselni voditelji neopaženo ropali žepe ubogega ljudstva.
Gotovo je, da bodo svobodomiselci v sedanjem državnem zboru hoteli imeti protiverski in proticerk-veni boj. Toda drugo vprašanje je, ali se jim bo ta boj posrečil. Poslanci Vseslovenske ljudske stranke bodo gotovo stali na straži ter skušali odvrniti vse napade svobodomiselcev na žepe in versko mišljenje avstrijskih katoliških narodov.
Slovensko ljudstvo je lahko ponosno, da Je dalo zbornici razmeroma največ bojevnikov za vero in dom avstrijskih narodov proti svobodomiselnim roparskim naklepom.
Politični ogled.
—	Cesar je odpotoval v Iši. Cesar se je pripeljal dne 8. t. m. z dvornim vlakom ob 1. uri 30 minut v Išl. Cesarja so v IŠlu slovesno sprejeli. Cesar izgleda prav, dobro. Njegov glas je krepak, vojašk.
—	V Avstriji vse z zanimanjem pričakuje, kako se bodo razvile razmere v novem državnem zboru. Na Dunaju se že vrše in se bodo vršila posvetovanja posameznih strank, da se zavzame stališče k položa^ ju. — Nemški krščanski socialci, ki so jih zadnje volitve marsikaj naučile, so se zaželi živahno gibati in hočejo svojo stranko na novo pomladiti. Na Čelo novega gibanja je stopil prejšnji trgovinski minister dr. Weifikirchner. — Alpski nemško-nacionalni poslanci so osnovali lastno zvezo v državni zbornici, kateri načeljuje znani Dobernig.
—	Med Nemčijo in Francijo so se napeti odno-Šaji radi Maroka y, zadnjem tednu precej izboljšali. Med tem, ko je bilo v pričetku zadnjega tedna razpoloženje zelo nevarno, zagotavljate sedaj obe državi, da hočete mirnim potom rešiti sporna vprašanja.
V Srbiji je ministrska kriza rešena. Novi ministrski predsednik je dr. Milovanovič. Prej so bile zastopane v ministrstvu obe najmočnejši stranki, staro-
PODLISTEK*
Presenečenja.
(Dalje.)
„Na pol in pol," bil je odgovor.
„No, potem Vam na Vaše vprašanje odgovorim. Presedel sem ravnokar štiri mesece zapora, in teh se mi ni treba sramovati. Pravijo mi Šerif, ker sem „delal" nekoliko časa kot sleparski policaj, razumete? To je najboljša krinka in tej se ljudje vsedejo vedno na lim."
Mož z obližem ga je ostro pogledal. ,rVam verjamem," je dejal. „A k temu potrebujete izkaznice. Jo imate ?"
Serif se je smejal.
„Ne samo to, še pomožne konstablerje, ako potreba. Moj zadnji čin."
„Nadaljujte, prosim."
„O tem drugokrat," odvrnil je Šerif, „Jaz Vas ne poznam — Vi me razumete —"
„Well, šerif, Vi mi ugajate, seznaniti se moramo bolje. Bova enega skupaj spila."
„K temu sem vedno pripravljen."
Cel večer sta presedela v skupni družbi; vedno zaupneji je postajal šerif in pripovedovaldogodko svojega življenja. Z dopadajenjem ga je mož z obližem o-pazoval.
„Vi ste moj mož," dejal je naposled. „Pri tem o-stane, da se seznanimo bolj natanko."
„Imate kako delo za me?"
„Mogoče, toda o tem govoriva drugokrat."
Drugi dan sta se zopet seŠla, ravno tako tretji večer. Tokrat je pa šerif v njega silil, naj mu povo, kaj namerava.
,,'Jaz moram nekaj začeti, ker potrebujem denarja. Ako imate kaj za me, mi naravnost povejte, sicer se moram obrniti kam drugam."
„Moj načrt potrebuje zanesljivega, poštenega moža," bil je odgovor.
„Poštenega? In tega iščete tukaj?"
„Razumite me prav. Pravim poštenega nasproti svojemu drugu."
„Aha!"
„Kako naj vem, da naj Vam zaupam?"
„Vprašajte Izaka, on me dobro pozna."
Tujec je poklical gostilničarja k sebi in se kratko ž njim razgovarjal. ZiadoVpljen se je vrnil na svoj sedež. „Vse je v redu. Jaz se moram odločiti Še danes. Poslušajte torej. Veste, kaj je banka?"
Šerif je pritrdil. „Mislim, da."
„Predstavite si torej, da je ustanovilo več oseb banko. Denarja kar dežuje v njo. Ko imajo neko gotovo svoto vkup, jo pa odkurijo."
„Izvrsten načrt," zamrmral je šerif..
„Tako vsaj je dogovorjeno. Med ustanovitelji banke je pa eden, ki si sam pri sebi misli: Cemu bi jaz s svojima tovarišema Še delil? Ali bi ne mogel vsega obdržati sam? To, vidite, je moj naklep."
„Dobro, razumem. Zakaj jo pa ne popiha z denarjem ?"
„Ker ne more. Denar se nahaja v blagajni, ki je pred ognjem in pred tatovi varna, a do blagajne ima vsak po en ključ. Razun tega Čuva blagajno ponoči zanesljiv Čuvaj, po dnevi so pa vedno vsi trije delničarji skupno tam. Drug drugemu ne zaupa."
„Razumem sedaj. Ste li Vi eden od teh treh. Cemu niste te kupčije že v začetku sami pričeli?"
„Zato, ker nisem imel sam dosti denarja. Razun tega sem pa na vsak način potreboval tovariše.
„Na kak način naj Vam torej pomagam? Da vlomim v blagajno?"
„Ne. Poslušajte. Vzemiva slučaj, da hočejo ti trije delničarji prihodnji ponedeljek odpotovati. Denar v blagajni si hočejo razdeliti ob 6. uri, ko končajo u-radne ure. To bi se pa ne moglo izvršiti, ko bi prišla vmes nagloma zapreka — — —"
„Kaka zapreka?" vprašal je šerif,
„Ko bi n. pr. ravno v trenotku, predno si hočejo denar razdeliti, prišel policijski uradnik z nekoliko konstablerji, bi zaplepil blagajno, lastnike banke pa v imenu postave aretoval..."
„Izvrstna misel. . . in ta uradniki naj bi bil jaz?"
„Vi ste ravno pravi mož za to. Vaša postava ima tako nekaj vojaškega, policijskega na sebi. Se maska k temu,"
„Za to se ne bojte,"
„In legitimacija."
„Jo tudi imam."
„Preskrbeti si morate na vsak način dva dobra pomagača za slučaj, da bi se hotela moja tovariša braniti. Sicer ne verujem, ampak mogoče je vse."
„Vse bo preskrbljeno."
„Obljubite vsakemu 50 dolarjev. Ljudem ni treba vedeti, za kaj se gre."
„Ne bojte se, to bo moja skrb. Meni se je še marsikaj drugega izvrstpo posrečilo. Toda glavna stvar: koliko dobim jaz?"
„Vam dam, ako se vse posreči, 50.000 dolarjev."
Serif je bil veselja iz sebe. „Izvrstno, izvrstno, torej kje in kedaj me bo potreba?"
„Postavite se v ponedeljek popoldne ob 5. uri z Vašimi ljudmi ravno tam, kjer se križata Broadway in 5. avenue, na Madison Sqiuare; tam zveste na-tančneje poročilo."
„Jaz bom točno na svojem mestu." Segla sta si v roke in mož z obližem ostavil je previdno zakotno gostilno...
in mladoradikalna, dr. MilovanoviČ je pa sestavil ministrstvo iz samih staroradikalcev, zato se govori, da bodo nove volitve..
Med Turčijo in Črno goro so se razmere ublažile. Po zadnjih vesteh se bo dosegel sporazum med turško vlado in vstaškimi Albanci, in s tem bo odpadla tudi vojna nevarnost med Turčijo ip Črno goro.
Razne novice.
Duhovniška vest. Častiti g. kaplan ZabukoŠek v Novi Cerkvi je imenovan za župnika pri Sv. Miklavžu nad Laškim, kamor pride dne 1. avgusta.
*	Imenovanje. Gg. davčna asistenta F, Zuža in Lovro Kuharič sta imenovana za c. kr, davčna ofi-cijala, prvi za Celje, drugi za Šmarje.
Odlikovanje. Častiti g. župnik ArzenŠek v Vitanju je postal knezoškofijski duh. svetnik.
Iz šole. V političnem okraju Celje so razpisana sledeča delinitivna učiteljska mesta: na dekliški ljudski Šoli v St, 'Jurju mesto nadučiteljice; na dvoraz-rednici v Libojah nadučiteljsko mesto; na Štiriraz-rednici v Zibiki učiteljsko mesto. Prošnje do 25. julija. — Nadalje: na ljudski Šoli pa Bregu pri Ptuju e-no nadučiteljsko, eno učiteljsko in eno mesto učiteljice, prvi plačilni razred; na petrazrednici v Maren-bergu, s 1. novembrom eno učiteljsko mesto definitiv-no ali provizorično, drugi plačilni razred, prošnje.do 31. julija.
Iz sodne službe. Okrajni sodnik Viljem Kro-nasser v Mariboru je imenovan deželno-sodnjim svetnikom, — Cesar je višjedeželnosodnega svetnika dr. Maksimiliana Bouvier imenoval dvornim svetnikom in predsednikom okrožnega sodišča v Celju. Obenem je pa ugodil prošnji za upokojitev predsednika celjskega okrožnega sodišča viteza pl, Wurm-ser. Novoimenovani predsednik je star 57 let in je bil še do lanskega leta prvi državni pravdnik pri deželnem sodišču v Celovcu. PI. Wurmser je bil predsednik od leta 1899. Služboval je üudi poprej izjemno nekaj mesecev, ko je bil v Gradcu, izključno na Sp. Štajerskem, — Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, Ludovik Perko, je bil imenovan dvornim svetnikom, istotako višji deželnosodni svetnik dr. Nema-nič v Gradcu. — Prestavljena sta med drugimi sledeča sodnika: dr. Gvido Schönerer iz Zg. Radgone v Beljak, dr, Fr. Bicek iz Ljutomera v Maribor-. Mesto sodnika v Ljutomeru je dobil Maksimilijan Fonta-na,
*	Štajerski slovenski poslanci se zberejo v soboto, dne 15, t, m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Slovenskega kluba na Dunaju, da se posvetujejo o svojem stališču v krogu drugih jugoslovanskih poslancev. Navzočnost vseh poslancev je nujno potrebna.
*	Somišljenikom! Ker ponekod zandarji naznanjajo naše somišljenike radi razširjanja lepakov in letakov, naznanjamo, da smo mi za vse volilne tiskovine oskrbeli oblastveno dovoljenje, kar smo tudi naznanili v „Straži" štev. 52, z dne 5. maja str. 3, Pristaši naj odvalijo torej vso odgovornost na vodstvo, ki je edino poklicano in odgovorno za postavno postopanje z volilnimi tiskovinami.
Staj. pododbor Slovenske dijaške zveze priredi v počitnicah sledeče prireditve: dne 30, julija pri Sv. Trojici v Halozah, v Slov, Gradcu in v Konjicah., dne
III.
Banka Smith et Turner bila je v pritličju ene največjih trgovskih hiš. Najemnina prostora bila je ogromna, stala je precejšnje svote, Še več pa oprava. Dragocene ure, krasni divani, pristne perzijske preproge, marmornate mizice. V zadnji sobici, v zasebnem kontorju bančnih lastnikov, sedeli so Mr. Smith, Turner in Mr. Goldon na gugalnih stolih in kadili najiineje smodke.
„Koliko imamo denarja v blagajni?" vprašal je Mr. Smith.
Mr. Goldon vzel je malo knjižico "iž žepa, seštel poslednje Številke in dejal: „Z danes vplačanimi 25 tisoč dolarji imamo ravno tri milijone in 180 tisoč."
„In koliko gre na izdatke?"
„Okroglo 90.000."
„Potem je račun Čisto navaden. Na enega pride 1 milijon in 30 tisoč. Izvrsten uspeh moje ženial-ne ideje. Načrt se je posrečil lepše, kakor smo si mislili, Se danes sem izročil znanemu mi Časnikarskemu poročevalcu entuzijastično poročilo o napredku našega rudokopa. Ves New York govori le o našem podjetju, čez par dni bodo pa Še malo več o njem govorili. Mr. Goldon, upam, da ste že vse za delitev pripravili."
„Vse, Mr. Smith. Denar leži v blagajni, ves v vrednostnih papirjih, katere bomo lahko menjali."
„Sta si gospoda tudi že določila svoje potovanje?"
Oba sta pritrdila.
„Jaz sedim že ob 7. v železničnem vozu," dejal je Mr, Turner.
„In jaz Četrt na osem," je pristavil Goldon.
„In jaz upam, da bom še to noč na širokem morju," je rekel častitljivo Mr. Smith.
Ura v sosednji sobi je ravnokar bila.
„Koliko je udarila?" vprašal je Smith.
„Ravno pol petih."
„No, potem je zadnji Čas, da opravim še nek nujni posel."
(Konec prili.)
6. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor., dne 15, avgusta v Ptuju ip dne 27. avgusta v Celju občni zbor. Datum za trboveljsko veselico Še ni določen.
*	Naše prireditve. V nedeljo, dne 9. t. m. se je
vršilo po vsem Spodnjem Štajerskem zelo lepo število prireditev, skoro vse v korist Slovenski Straži". Obnesle so se vse zelo dobro in je bilo povsod navdušenje za naše narodno-obrambno delo veliko. Le tako naprej v delu za „Slov., Stražo!"
*	Protiverska gonja se je že pričela. Naši liberalci, ki so prvi povzdignili svoj glas po nagobčniku za katoliško cerkev, že niso več osamljeni.. Pridružili so se jim najprvo socialni demokratje, Zadnji Četrtek so imeli poslanci te stranke na Dunaju sejo in v tej se je med drugim sklenilo, da bodo socialni demokratje v novi zbornici takoj v pričetku odločno nastopili za ločitev zakona, za brezversko svobodno Šolo in vse take reči. Takoj drugi dan so se pridružili socialnim demokratom nemški liberalci. Imeli so sejo in v tej so sklenili, da hočejo delovati na to, da se bo vsa posta-vodaja in vsa državna uprava poliberalila, to se pravi z navadnimi besedami, da se bodo tudi nemški svo-bodomisleci borili za vse tiste protiverske zahteve, kakor socialni demokratje. Ti sovražniki cerkve so bili pred volitvami povsem drugačni. Kakor naši liberalci, so se delali pobožne in so se postavljali kot edino pravi branitelji verskih svetinj. Sedaj, ko so izvoljeni, pa pokažejo vse svoje sovraštvp do krščanstva, Fej liberalnim in soeialno-demokratičnim hinavcem! Vsi so enaki, bodisi nemški ali slovenski.
*	Osla jahajo. Liberalci so imeli pripravljenega osla, ako bi naša stranka v Savinjski dolini propadla. Mislili so nam ga poslati v zasmeh. Sedaj jim je osel ostal in liberalci ga pridno jahajo, Zadnjo nedeljo, dne 9. t. m., so ga imeli v Ljubečni pri Ropanu, V svoji zmešanosti so izrekli dr. Korošcu — nezaupnico. Kaj pa je tega treba? Ali se liberalni kolovodje boje, da bodo tudi treznejŠi liberalci začeli imeti zaupanje v dr, Korošca in katoliško-narodno stranko? Mogoče je, kajti v istini se že mnogi liberalci sramujejo liberalnega osla in njegovih neumnosti, ki jih u-ganja nedeljo za nedeljo po Savinjski dolini.
*	Nekaj za naše ljudstvo. AleŠovČevih spisov 4. knjiga je izšla. Kdor je bral prve tri, v kojih nam opisuje svoja mladostna leta, gotovo že težko čaka Četrte, ki pri.naša „Ljubljanske slike". V njih gledamo Ljubljančane, kakoršni so bili precl 40 leti in kakorš-ni so po veČini Še danes, kakor žive ter jih spoznavamo, kakor bi bili dolgo vrsto let sredi njih bivali. Slika pa se nam oseba za osebo tako mično, da nam ni mogoče očesa odmakniti, dokler ni šla zadnja mimo nas. Cez Alešovčeve spise je ni zabavne knjige za ljudsko knjižnico in za priprostega človeka, ali „Ljubljanske slike", življenjepis >Kako sem se likal" še prekašajo. Alešovčevi spisi pa niso le zabavni v naj-plemenitejŠem pomenu besede, oni so tudi velepoučni. In njih pouk ti prijetno leze v srce in se ne da več izruvati. In prav v tem leži največja vrednost AleŠovČevih spisov. Četrta, knjiga pa se nam zdi za kmeta posebno poučna, ker se v njej do kosti spozna mestno življenje. Knjiga slika sicer le Ljubljano, ali Maribor in vsako drugo večje mesto na Slovenskem je približno ravno takšno. Na kmetih je mnogo sepce, po teh mestih pa še mnogo več. In zato bo spoznanje mestnega življenja skromnega kmeta, ki ga gleda o-holi meščan Črez ramo, napolnilo s ponosom, da bo s pesnikom dejal: „Mi divjala smo le boljši ljudje." — Knjigo je dobiti v Katoliški bukvami v Ljubljani; broširana stane 1 K 80 vin., vezana 2 K 60 vin.
*	Südinarka v letu 1910. Pravkar je izdala Siid-marka svoje poročilo za leto 1910. Število njenih čla-nov je v preteklem letu zopet poskočilo in je znašalo dne 31. grudna 78.871. Novih podružnic se je ustanovilo 137; vseh skupaj 845. V 43 občipah so se ustanovile Sudmarkine knjižnice, ki so dosegle Število 212. Podružnice so strnjene v 51 župah (okrožjih); novih se je ustanovilo 7, Ustanovil ikov je v minolem letu pristopilo 294. Naseljevanje ob jezikovni meji se je nadaljevalo, Siidmarka je kupila lani nad 150 oralov zemlje ter vzela 6 kmetij in dv¡e obrtniški podjetji v svoje varstvo. Občini St. Ilj v Slov. gor. in Šoštanj „sta se vrnili nemštvu", edina dvojezična občina na Nižjem Avstrijskem, Poštorna, se je iztrgala iz čeških rok. Vpliv Siidmarke pri ljudskem Štetju se je pokazal ne le v obmejnih krajih na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem, ampak tudi na Dunaju. In pri nas? Za „Slov. Stražo" se premalo stori!
*	Kat. misel na Španskem. 'Naši liberalci bi včasih radi naslikali Španijo kot deželo, v kateri je izgubilo ljudstvo že popolnoma vsak verski Čut, Toda femu ni tako. Špansko ljudstvo je še globoko verno. To so pokazali zlasti dnevi koncem junija, v katerih se je vršilo na Španskem me Inarodno zborovanje na čast presv. zakramentu. Na tisoč in tisoče ljudstva se je zbralo v glavnem mestu Madridu in papeževega odposlanca so pozdravili nad vse sijajno in prisrčno. Med urnebesnim vs! Ul anjem tisocev se je peljal iz kolodvora v kraljevo palačo. Na zaključnem zborovanju jo pa nastopil kot govornik sam Španski kralj Alfonz, ki se je zni¡ Ijeval Bogu, da je katoliška misel v ljudstvu tako ;: ročno vkoreninjena in jo izrazil svojo udanost naprai i sv. Očetu.
*	Nazadovanje nemških krščanskih socialcev na Dunaju Še vedno zanima jfvnost. Vsak dan se Še o-glašajo možje, ki razmoti' " vzroke tega nazadovanja, Po mnenju skoro vseh je ta neuspeh samo treno-ten ip se ga bo dalo pri prhodnjih volitvah popraviti, če se bo v tem času pr- 1 > delalo. Deželni glavar predarlski Rhomberg n;<	bo poleg preosnovitve in pomladitve stranke krš uiskim socialcem najbolj
pomagalo do novih zmag katoliško Časopisje. Po« mnenju tega odličnega nemškega politika morajo katoliške stranke zlasti skrbeti, da je njihovo Časopisje razširjeno. Katoliški list v vsako katoliško hišo.
Zvišanje cen tobaku. Finančna oblast razglaša, da se stare zaloge drama-cigaret prodajajo Še po stari ceni, namreč po vinarju, v tobačnih trafikah, Zvišane cene veljajo le za nove cigarete te vrste.
*	Za romarje na Trsat. Vseh romarjev nas bode najmanj 1000, izato bosta Šla dva vlaka drug za drugim. Romarjem damo naslednja navodila, po katerih se naj strogo ravnajo:
1. Sv. spoved naj opravijo romarji kolikor mogoče že v nedeljo doma. — 2. Vsak naj vzame seboj dežnik in tudi kako svršno obleko, da se, Če potrebno, ogrne, posebno v Postojnski jami, kjer je precej hladno, — 3. Vsak romar naj vzame seboj precej potrpežljivosti, kajti romanje je pot pokore, ki se mora s potrpežljivostjo opraviti. — 4. V Reki in na Trsatu naj romarji ne kupujejo sadja, naj ne jedo rib in naj ne pijejo limonade in navadne vode, ker bi si druga-Če lahko nakopali bolezen. — 5. Romarji naj pazijo na denar, da ga ne izgubijo. Gledajo naj tudi na vozne listke, da jih ne bodo izgubili, ker bi morali drugače plačati celo vožnjo nazaj, kar stane 12 kron. — 6. Prenočišče si oskrbi vsak. romar sam. Dobijo se-prenočišča na Trsatu, ali pa pod Trsatom na Suša-ku. — 7, Vsak romar naj lepo uboga voditelj arromaría, da bo mogoče ^zdržati vzgleden red. — 8. Kdor kaj izgubi ali kdor kaj najde, naj odda voditelju ali pa v zakristiji na Trsatu. — 9. Romarji naj pazijo, da ne zamudijo vlaka na Reki, ker bi morali sicer plačati 12 K za vožnjo iz Reke domov! — 10. Vsak romar naj skrbno opravi svojo pobožnost, naj prejme zakrament sv. pokore in presv, Rešnjega Telesa, da se duhovno prenovljen vrne od Matere božje domov.
Kako se vračajo romarji domov?
1. Romarji, ki se vozijo z železnico iz Zidanega mosta proti Brežicam, se lahko odpeljejo iz Zidanega mosta Še-le ob 8. uri 15 minut zvečer. Ti romarji morajo čakati na Zidanem mostu blizu 3 ure na vlak.
—	2. Romarji v Savinjsko dolipo se odpeljejo iz Celja ob 6, uri zvečer in morajo takoj prestopiti iz prvega romarskega vlaka na savinjski vlak, — 3. Romarji, ki se vozijo iz Grobelnega proti Rogatcu, se odpeljejo iz Grobelnega še-le ob 9. uri 25 minut zvečer.,
—	4. Vlaka proti Konjicam in Slov, Bistrici romarji ne dobijo več, — 5. Proti Ptuju se odpeljejo romarji iz Pragarskega ob 8. uri 30 minut. Ta vlak dobijo romarji iz obeh romarskih' vlakov. — 6. Iz Maribora proti Sp. Dravogradu gre vlak ob 7-turi 55 minut. Ta vlak dobijo romarji samo s prvim romarskim vlakom.
—	Tisti romarji torej, ki se hočejo peljati iz Celja vr Savinjsko dolino, iz Maribora proti Koroški, in izt Maribora naprej proti Spielieldu, morajo nazaj grede vstopiti na Reki na prvi vlak, leer le potem Še dobijo svoje vlake. Seveda, Če bi imel romarski vlak kako zamudo, potem nimajo ti romarji zvečer več zveze proti domu. — Proti Brežicam, Rogatcu in Ptuju pa ima tudi drugi vlak zvezo.
*	Pozor! Putz Antop, vlg. Piiclek, 65 let star,, izgleda mlajši, rojen in pristojen k Sv.. Marjeti na Dravskem polju, precej velik, močne postave, dolgega lica, sivih las in brk, brez stalnega bivališča, ba-ranta s kuretnino in obiskuje božja pota ter sejme. Proti temu možu se je izdalo od c. kr. okrožne sod-nije Maribor tiralno pismo (Steckbrief), ker je na sumu, da je on v druščini drugih1 tatov na sejmih int božjih potih po Spodnjem Štajerskem, Hrvaškem in O-grskem kradel različno blago in segal ljudem v Žepe. Putz se klati sedaj po Murskem in Dravskem polju, občuje s cigani in je posebno nevaren tat za kuretnino in govejo živino. Pri ulomih je drugim tatovom kažipot. Kmetje, poglejte sumljivim osebam, katere prestopijo prag vaše hiše, v obraz, in izročite Putz a o~ rožnikom!
Profesorski izpit je napravil na graškem vseučilišču g. Jaka Cimmerman iz Žič.
Poroka. V nedeljo se poroči pri Sv. Filipu pri Celovcu g. dr. Anton Prus, odvetniški kandidat pri dr. Brejcu, z gdč. Marijo Krajnc, bivšo učiteljico v Spitaliču,
Mariborski okraj.
m Maribor. V četrtek, dne 6. t. m. se je končala Šola na tukajšnjih srednješolskih zavodih. Uspeh je povsod dovolj povoljen. Na gimnaziji so od Slovencev ti-le odličnjaki: I, Benja Jožef, Breznik Franc, Brumen Jožef, Erker Janez, Goričan Franc, Jamnik Ivan, Kardinar Jožef, Kupčič Janez, Lobnik Jakob, Gattler Janez, Stabej Jožef, VimpolŠek Alojz, Žula Janez. II, Lukmap Franc, Mihalič Boris. III. Cafu-ta Anton, Lorger Alfonz, Rautner Vinko. IV. Klobasa Jožef, Kolarič Franc, Tomažič Anton, Vauhnik Vladimir, Vreča Oton. V. KolŠek Konrad, Škota Jožef, Curin Ciril, Ilešič Feliks, KrpaČ Franc, VII.Bra-tina Franc, Dolinšek Rafael, Goričar Anton, Haber-mut Avguštin, Mirt Jožef, Muster Jožef, Robič Maksimilijan, Svetina Franc. VIII. Crepinko Ferdinand, Mesner Jožef.
m Št. I!j v Slov. gor. Siidmarka obsojena. Najvišje sodišče je izdalo te dni razsodbo o pn-uli' po-sestnice Potthaszt proti Siidmarki, glasom katere je izgubila Siidmarka dolgoletno pravdo. Šlo so je za neko predkupno pravico na posestvu katoliške Nemke Potthaszt, katero si je zagotovila Siidmarka ob smrti gospoda Potthaszt, Ker je pila Siidmarka najbrž v fi-
•pančnih težavah, ni hotela kupiti posestva; posestni-oa je ponudila posestvo nato g. Ehrlichu. Fraiss je ponujal samo isto svoto, za katero je bilo kupljeno posestvo 1.. 1900. Dasiravno je gospa Potthaszt vrnila Siidmarki posojen denar, je prišlo vendar do pravde, ki se je vlekla skoro dve leti. Siidmarka je obsojena, da nosi vse sodne stroške, ki so veliki (znašajo gotovo okrog 2000 K), izgubila je predkupno pravico na omenjeno posestvo, ki pride zdaj v roke vrlega gosp. Ehrlicha. Vsi pošteni Nemci so obsojali postopanje Siidmarke, ki je nameravala s to pravdo uničiti obstoj Nemke-katoliČanke. — ¡Drevesa Sudmarkina ne rastejo do neba!
m Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 23. julija 1911 popoldne po večemicah v hiši Jožefa Maček na Šobru št. 8 veselico z gledališko predstavo iger: „Svojeglavna Minka" in „Poštna skrivnost ali začarano pismo". K prav mnogoštevilni udeležbi uljudno vabi odbor.
1 Sv. Križ pri Mariboru V nedeljo dne 23. julija po cerkvenem -opravilu, t. j. ob pol 11. uri dopoldne se vrši v župnišču gospodarski shod Osrednje zadruge za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. ■Govorita g. Pušenjak in Zebot iz Maribora.
m Jarenina. V nedeljo 16. julija priredi naša Dekliška zveza zopet svoj poučni shod. Vabi k obilni udeležbi, vsa dekleta. Odbor.
Ptujski ©kraj.
p Ptuj. V soboto, nedeljo in ponedeljek so se vršile v našem mestu občinske volitve. Zmagala je na celi črti Ornig-Plachkyjeva lista, Čeprav posebno v drugem razredu samo z majhno večino. Nemška opozicija, ki je prvikrat nastopila, je dosegla prav lep uspeh. Pričakovati pa ni bilo drugega izida, kajti volitev je v „naprednem" Ptuju Še vedno javna. Strah pred vladajočimi mogotci je marsikoga oplašil,. da je volil drugače, kakor je bilo njegovo prepričanje, ali je pa ostal doma. Brez skrbi lahko trdimo, da ima mesto Ptuj najbolj nazadnja&ki volilni red. In ti ljudje govorijo o „naprednosti". Za poČ't,
p Sv. Urban pri Ptuju. Povolitveno premišljevanje. Mislimo, da ne bo brez zanimanja za širšo javnost, ako nekoliko izve o volilnem uspehu Slov. km. zveze v naši Širni župniji, ki obstoji iz 10 občip. Naj govore najprej številke: Občina Ločič: Brenčič 58, Ploj 0, Trnovski vrh: Brenčič 45, Ploj 0, DaneŽevci: Brenčič 76, Ploj 6, Ivišovci: Brenčič 59, Ploj 2, Vin-tarovci: Brenčič 56, Ploj 3, Drstela: Brenčič 35, Ploj 4, Desenci: Brenčič 17, Ploj 5, Sv. Urban: Brenčič 33, Ploj 19, Dolič: Brenčič 7, Ploj 26, Levajnci: Brenčič 11, Ploj 22. Naravnost izvrstno je volilo, kakor kažejo te številke, prvih 6 občin, dobro je volila obt-Čina Desenci, srednje dobro Sv. Urban, slabo Levanj-•ci, a naravnost grdo občina Dolič, kjer so se Orni-govi volilci pri ožji volitvi skoraj enoglasno združili za Ploja. Glavne zasluge za Plojeve glasove imajo: V občini Sv. Urban g, komisar MariniČ Johann, ki se vselej, kadar pogorijo posilinemci, prelevi v najgoreČ-nejšega agitatorja liberalne stranke. Ta mož se je celo ponižal v doličko grabo in je tamoŠnjemu rihtarju slavnega imena Hauptmann, pomagal pri starih ženicah agitirati proti preklicanim „klerikalcem". Drugi slavni stotnik Plojeve armade je dolički Hauptmann
—	nima zastonj tega imena — ki je v svoji strasti glasovnice za ožjo volitev osebno Štajercijancem dostavil na dom in zraven pridno prigovarjal za Ploja, naši volilci so morali seveda Njih Ekscelenco Haupt-manna še-le na volišču prositi za glasovnice. Sploh pa gre o tem možakarju med nami samo eno mnenje: Poprej se bo dolička dolina izpremenila v breg, kakor se bo njen rihtar politično spametoval. V občini Levajnci so se seveda očka Žampa po izgubi dragega Orniga začeli troštati s Plojem, ki bi moral njihovo vas kdaj v mesto izpremeniti, njim pa pridobiti Častno ime: Piirgermeister. To so žalostni junaki iz ponesrečene 'Ornig-Plojeve vojske proti našemu Brenčiču, na katerega mi pošteni urbanski volilci s ponosom gledamo in se veselimo njegove zmage. Vsem tem imenovanim in drugim nasprotnikom Slov. kmečke zveze med njimi Še tudi zaslužita posebno pohvalo naš dični nadučitelj Kocmut in Čolnar ob cesti, svetujemo k sklepu: Kupite si krojaško merilo in si ga nastavite na nosove, da boste spoznali, za koliko so se vam podaljšali po vaši strastni, ¡a brezuspešni agitaciji.
—	PristaSi zmagujoče Slov, kmečke zveze.
p Zg. Haloze. Naši zelo narodni liberalci, med katerimi so tudi učitelji in orožniki, si zdaj kar be^-lijo glave radi izvolitve g. Brenčiča. Ker si pa niso mogli drugje vgasiti jeze, zato so naznanili na sod-nijo vse fante in može, kateri so nabijali plakate za g. BrenČiČa. Ti liberalni strici so namreč mislili, da bomo mi jedli par dni ričet, in se s tem pokorili liberalcem. A nasmodili so se. Okrajna sodnija nas je o-prostila, tožniki si pa kar pulijo lase od jeze. Mi fantje pa bomo zdaj Še z večjo gorečnostjo in z večjim veseljem delali za katoliško Kmečko zvezo. V naši občini smo pri ožji volitvi z dobro agitacijo dobili 126 glasov za g. Brenčiča. Le tako naprej! — Živel naš ^državni poslanec M. Brenčič! — — Mladenič.
p Sv. Trojica v Halozah. Menili smo molčati, pod kakimi nepoštenimi pritiski, pri kakih drznih ne-postavnostih plojašev smo morali v naših občinah s katoliško-narodno kmečko stranko voliti, pa ljudstvo samo naravnost zahteva, naj se to razglasi, in ker se drugi nihče ne oglasi, pa vam bom podal jaz nekaj vzgledov, za katere sviedočijo zapored hiše, kakor možje po naših občinah. Volili smo povsod v senci bajonetov, česar Še nikdar nismo doživeli. Bili so domači in vse polno tujih orožnikov. Kjer niso nasprotniki preveč drzno napisovali glasovnic in v zadnjem trenotku z lažmi o podporah preslepljali ljudstvo, kjer niso župani ljudi očitno za Ploja nagovarjali, tam so vse občine častno volile: Sv, Trojica Brenčič 35, Ploj
4;, SedlaŠek Brenčič 69, Ploj 12; Gruškovje Brenčič 51, Ploj 8. Drugače je pri drugih dveh občinah. Nova Cerkev je volila: Ploj 90 in Brenčič samo 11 glasov. Tu je pripeljal vse svoje ljudi oskrbnik velikega posestva povsod preglasni Germ, tu je strastno delal in se vozil s kolesom v celo oddaljeni Macelj učitelj Kladnik, ki se je vsilil obakrat kot zaupni mož Plojeve stranke. Ta si je sploh zadnji čas veliko škodoval na svojem ugledu, ker ga v cerkvi ob nedeljah ni nič videti, da bi vsaj kot učitelj dal otrokom lep vzgled, Če že kot kristjan noče hoditi v cerkev. Občina Pod-lehnik pa je volila: 1. volitev: Brenčič 18, Ploj 6, Ornig 33; pri ožji volitvi Brenčič 10, Ploj 49. Ali ni to živ dokaz, da so tu kot drugod dali Štaljercijanci glasove za Ploja? Liberalni plojaši pa se drznejo lagati, da so pomagali štajercijanci Brenčiču. V tej občini tudi ni bilo drugačne volitve pričakovati, ker nemška šparkasa že sama da 35 ornikovcev., ki so vsi volili Ploja. In o slavnem komisarju poštnem Ja-kecu se pripoveduje tudi različne reči. Tako se je volilo pri nas 20. junija. Poleg tega so tudi zelo čudno nastopale oblasti, drugače bi si žandarji ne upali tako delati, kakor so. Vse resnice o tem Še zapisati ne moremo, ker bi bili zaplenjeni. O tem se bo govorilo v državni zbornici. Tako daleč je prišlo pri nas. Iz pretirane agitacije liberalcev se je nazadnje razumelo in se je raznesel glas, da bodo vsakega zaprli, ki bo volil Brenčiča. Ce vse te reči vkup premislimo, se je res čuditi, da so preplašeni ljudje v naših občinah Še tako dobro volili.
p Pri Sv. Ani, podružnici Župnt cerkve Sv. Barbare v Halozah, se bode letos Anino dne 23., 24., 25, in 26 julija obhajalo, na kar se romarji blagohotno opozarjajo,
p Sv. Barbara v Halozah, Iz „Florijanske torbice". Danes je treba naše naprednjajke hvaliti, ker so se temeljito popravili. Vse je navdušeno za S. K. Z. Brezovški kaplan pridno zahaja v cerkev in tako verno posluša pridige, da se niti ne zgane, če mu sede muha na nos. Drugi dan pa hiti na vse zgodaj z zelenim „ručakom" v mesto k preroku Linhartu in mu strese v. ušesa celo župnikovo pridigo z „riičaka". Ko je s tem gotov, vpraša za svet za to in ono. Vpraša preroka, koliko je stalo popravilo cerkve, koliko je dobil župnik 1. 1908 in 1999 zbirčnega vina i. dr. Ko je polno teh nasvetov, hiti domov, kjer to vse Še enkrat preštudira. Zdaj pa Še malo o volitvah, sicer pride to pozabljivosti v pest.P isalo se je že o tem tako več kakor preveč, pa udarimo Še danes malo, ker hudomušni časniki so tako marsikaterega prerešetali, da mu je ostalo komaj par celih reber. Ubogi Jurgec je bil na vseh naprednjaških shodih in še pri klerikalcih je imel svoj nos. „GuČ" je moral imeti, pa če bi bil na shodu pri samih vrabcih. Zdaj pa žaluje! Tri dni je obhajal krmino za toj prepletoj politikoj. Njegovi sin-Čeki so prav pridni, saj so nosili rožje za kres, ki je gorel Brenčiču v Čast. Tako se bode tudi on popravil za sinovi v doglednem času, — SelinŠek se je tako vtrudil pri agitaciji za Ploja, da je moral prositi za daljši dopust. „Odfural" jo je v blaženo Italijo. Neki hudomušnež je rekel, da je Šel gotovo delat pokoro in se podal po odvezo v Rim, ker ni mogel več mirno spati. Za danes dovolj. Dalje prihodnjič.
p Sv. Barbara v Halozah. V naši pletarski Šoli rodi liberalizem že lep sad. V nedeljo pred poznim o-pravilom med procesijo s presv. ReŠnjim Telesom so se odlikovali trije pletarji. Klobuki jim niso hoteli z glave in cigarete so se jim lepo kadile pod nosom, a-koravno niso bili oddaljeni več kakor okoli 10 korakov. Bali so se za svoje liberalno maslo na glavi, da se jim ne bi raztopilo,
p Domova. Našima slovanskima blatoma sv. Cirilu in sv. Metodu smo tudi mi dornovski mladeniči in mladenke izkazali Čast ter smo tudi pokazali, da smo vredni, imenovati se slovenska mladina. Takoj v mraku so začeli pokati topiči in žameti kresovi ter se je razlegalo krog in krog milo slovensko petje. Ko pa smo se zbrali okrog največjega kresa, so začele naše mladenke: „Hej Slovenci. . ." in potem je zaorilo iz vseh grl, da je bilo veselje, le topiči so imeli vedno enak glas. Iz tega se vidi, da je še tudi pri nas mnogo dobro mislečih fantov, deklet, mož in žen. H koncu pa pristavimo: Sv. Ciril in Metod naj nam izprosita obilnega blagoslova pri naši novo ustanovljeni podružnici „Slov. Straže", — Živela dornovska mla/-dina, živela „Slov. Straža"!
p Zetale. Pregovor pravi: „Vsak pometaj pred svojim pragom!" So pa ljudje, ki vedno pometajo pred drugimi, kjer vidijo le kako malenkost, ali kjer celo nič ni, samih sebe, ki imajo morebiti največ napak, pa ne vidijo. Grdo je za človeka, če raznaša slabosti in napake drugih, Še grše je, Če sMzmiŠljuje take stvari in potem svoje laži pripoveduje'okoli ter spra^ vi s tem bližnjega ob poštenje. In ravno tukaj v Že-talah' mora slišati par oseb mnogo obrekovanja zoper svojo Čast in poštenje, Čeprav jim ne more nihče ničesar očitati in dokazati. Vsega obrekovanja je vzrok samo ena oseba, katere ime danes Še zamolčimo, toda zadnjikrat, Če ne bo miru.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Pomenljiv dan bo ostal dan 18. majnika za nas, ker je toča nekaterim tukajšnjim posestnikom napravila veliko Škode. Nadejali smo se, da pas bo ljubi Bog v naprej obvaroval vremenskih nezgod, — Nastopili so res topli dnevi in. ob času volilnega gibanja so bili naši liberalčki prav živahni, nekateri so celo vriskali in z rokami ploskali, misleč, da je zmaga na njihovi strani, in so se veliko trudili, da so pridobili nekatere volilce res na svojo stran, kateri so pa takoj svojo zmoto obžalovali. Ko pa je dne 21. junija zasijala jutranja zar-
ja in je zaplapolala zmagoslavna zastava S. K. Z., je naenkrat pritisnil tak mraz, da so vsem našim li-beralčkom grebenčki pozebli in se sedaj zelo kislo držijo. Le Balažek se ne more pomiriti. Pravi, da ga ljudje krivo sodijo, ker je hodil vedno k božji službi,. „Povej nam, s kom občuješ in mi ti povemo, kdo da si", ali si morebiti že pozabil, kaj smo se učili kot majhni otroci v Šoli, da ni zadosti, vero samo v žepu nositi, temveč se jo mora tudi v dejanju pokazati. U-pamo, da se bodeš do prihodnje volitve poboljšal. Tudi nek trgovec se je trudil veliko ob Čajsu volilnega gibanja in je raztočil ves svoj Šnops med volilce, da bi si kolikor mogoče več volilcev pridobil. Sedaj se pa grdo drži: Ti vragi so mi spili ves Šnops, Ploja pa niso volili. Mi si bomo pa tega trgovca dobro zapomnili, Tudi nek gospodek. nekje iz Ptuja je prisopihal in letal od hiše do hiše ter volilce nagovarjal, naj bi le Ploja volili. Ker je pa videl, da ne bo veliko opravil, je začel obljubovati, da bode Žganjica tekla in tobaka na kupe. A tudi to ni veliko pomagalo. Ko pa je dne 21. junija zaplapolala zmagoslavna zastava Slov. kmečke zveze, takrat pa je ob prav mirnem vremenu burja škrice odnesla. Mi pa bomo stali kakor trdna skala, naj bo burja al' vihar, zmaga bode naša le vsikdar, — Volilec S. K. Z.
Ljutomerski okraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju, Malokje menda smrt tako neusmiljeno gospodari,, kakor pri nas. Sedaj smo imeli v kratkem času 10 pogrebov. Med drugimi sta umrla tudi Franc Žnidarič, kmečki sin iz Grab, star 27 let, ip Anica Majer, stara komaj 17 let, oba v, cvetu najlepših let. Med otroci, katerih je že tudi par umrlo, razsaja nevarna bolezen škrlatica. Vsled tega je farna Šola že več tednov zaprta.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Poroka. Dne 3. julija se je poročil v naši župni cerkvi J. Stuhec, vrli mladenič iz Stare-Nove vasi, bivši cerkveni pevec, namestnik Požarne brambe v Stari-Novi vasi, predsednik Bralnega društva, tajnik Veteranskega društva itd., z gdč. Zefiko Ferenc iz vrle in poštene rodbine v Iljaševcih. Med sv. mašo so mu zapeli v slovo domaČi pevci in pevke. Po maši pa Še nevesti v slovo, da je bilo marsikatero oko solzno. — Pri pevskem zboru je bil zvest član skoro 20 let. Ni se u-strašil še tako slaibega vremena, če "je trebalo iti k vajam. Pel je rad, in^ njegove pesmi so razveselilo marsikoga, ker so mu Šle iz srca,
t Sv. Jurij ob Sčavnici. Nad vse pričakovano dobro je uspela zadnjo nedeljo predstava veseloigro „Svojeglavna Minka". Ko so naši fantje in dekleta predstavljali na zadnji velikonočni ponedeljek* velika in težko igro „Divji lovec", je velikansko šievilo občinstva (okoli 500) burno ploskalo izurjenim nastopom igralk in igralcev. Pa kakor so pri „Divjem lovcu" vse igralke in igralci zaslužili, da bi vsakega posebej omenili, ravno tako in Še v večji meri so zaslužile to vse igralke pri „Svojeglavni Minki", Obisk ni bil tako velik, kakor zadnjič, pa vsi, ki so bili navzoči, so bili enega prepričanja, da mora biti žal vsakemu, kdor je tokrat izostal. Pohvaliti moramo pred vsem vstrajnost naših fantov in. deklet ne samo pri različnih predavanjih Jn društvenem delu, ampak tudi pri gledaliških prireditvah, kar kaže veliko stopinjo na-obrazbe naše mladine. Da si Jurjevčan ne more misliti nobene prireditve brez domačega pevskega zbora, je znano. Občudovati moramo vstrajnost delavnega in za društveno življenje pri Sv, Jurju mnogo zaslužnega organista g. Kocbeka, ki s svojimi, izvrstno izvežbanimi pevci žanje vsepovsod velike uspehe. Sedaj se začne zopet izobraževalno delo v predavanjih Mladeniške in Dekliške zveze, obenem vam pa izdamo tudi skrivnost, da se bode začela priprava na neko večjo igro.
1 Sv. Križ na Murskem po'ji. Opozarjamo še enkrat na gospodarski shod Osrednje zadruge, ki se vrši v nedeljo 16. julija po prvem opravilu pri Hauptmann. Vabimo vse gospodarje, da se zanesljivo udeležijo zborovanja. Isti dan popoldne se vrši enak shod v Gornji Radgoni pri Karbošu.
Slovenj graški okraj.
s Skale. Ker se iz naše občine ni nihče ogla^ sil, zato Vas prosim, g. urednik, dovolite mi, da na kratko opišem veselje nad zmago pri volitvah, katera se je kazala v najlepšem sijaju pri Narodni stranki. Da se pa prepričate o resničnosti, moram popisati okoliščine, ki so spremljale ta slučaj. >— Nek napredni kmet iz Plešivca je na dan volitve letal od volišča do volišča, da bi ja gotovo zvedel, kdaj bo zmaga na njegovi strani, a ker Še zvečer ni bilo mogoče izvedeti, je počakal čez noč v Velenju, da bi dobil drugo jutro od svojega kandidata prvi brzojav. — Toda naši vrli pristaši v Velenju so kmalu spoznali, na kaj čaka ter so ga pošteno potegnili, da jo Werdnig že zmagal. Seveda on, ki je bil že trdno prepričan, je tudi rad verjel. Kar prevzet od veselja je hitel domov, da bi brž oznafnil novico svojim tovarišem. Med potom je povedal samo glavnim pristašem Narodne stranke, Podušan-u in Sottlar-ju, ki sta začela takoj streljati in vpiti: „Živio \Verclpig!" da smo slišali skoro po celi fari. On pa je hitel na PleŠivec, kjer je imel pripravljen velik kres. Zvečer pokliče vse svoje prijatelje skupaj, pred vsem navrškega študen-tal ki je vodja Nar. stranke, da bi tako lepo kakor še nikdar obhajali okoli ognjišča sijajno zmago. — Ti liberalni agitator, ki si trgal nekaj let hlače v, šoli, kjer si se od celjskih doktorjev naučil liberalne politike, sedaj pa doma ovce paseš, bodi tako 'dober in
pokliči, ker je sedaj minula agitacija in ti je gotovo na paši dolgčas, Lepka, naj ti pomaga, pfa napravita Še en velik kres ter naložita panj vse liberalne buda-losti in ga zažgeta v najbolj temni noči. Bosta videla, kako bo gorelo, da se bode videlo po celi Šaleški in Šlovenjegraški dolini, videl bo vaš kandidat iz .0-tiškpga vrha, videli bodo tudi celjski doktorji, kako napredujete. PodurŠana in Sottlarja pa povabita, naj streljata in kličeta: „Živio naš propali kandidat!"
s Mlslinje. Kakor pri volitvi, tako so se tudi po volitvi naši slovenski liberalci in nemškutarski Štajercijanci lepo združili, da so glasno molili Werd-nigoy roženvenec. Kleli so namreč krepko in. zabavljali ;čez „farje". Je pač le naša molitev bolja. Mi prosimo Boga: „Da sovražnike sv, cerkve ponižaš, prosimo te, usliši nas!" In Bog nam da, veseliti se zmage. Hvala mu bodi!
s Remšnik. Opozarjamo še enkrat in vabimo k prireditvi tukajšnjega izobraževalnega društva v nedeljo dne 16 julija t. 1. popoldne po večernicah pri g. Jurju Grogl s sledečim vsporedom: 1. Občni zbor društva. 2. Govor drž. in dež. poslanca g. dr. Karla Verstovšek. 8. gledališka predstava veseloigre v treh dejanjih „Čevljar".
Celjski okraj.
c Celje. Izpit na orglarski Šoli bo dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj. Absolventje so: Brečko Jožef, Križnik Jožef, Lednik Fr, (odličnjaki), Kokotec J., Tratnik Fr., Žlender M. Razun dveh imajo štacije že vsi o-skrbljene. Nekateri so vsled znanja nemščine in občinskih poslov pripravljeni prevzeti tudi službo občinskega tajnika. Koncem izpita, pri katerem bode navzoč ml. g. Fr. Ogradi, opat, se prične produkcija na orgijah, glasoviru in goslih. Prijatelji glasbe so uljudno vabljeni. Novi gojenci se sprejemajo do 15. septembra t. 1,
Liberalni urednik obsojen zopet na zapor. U-rednik Lesničar je bil dne 12. t. m. obsojen na tri dni zapora pred okrajno sodnijo v Celju, ker je na nekem volilnem shodu prav po liberalno žalil g. Ko-roša, zasebnega uradnika v Celju. Sodnik; je kot posebno obteževalno upošteval, da je bil Lesničar par dni preje obsojen radi ravno take žalitve £ri okrajni sodniji v Brežicah in mu je prisodil zaporno kazen, ker globa očitno ni nič izdala. Urednik Spindler (7 dni) in Lesničar si bodeta tedaj v družbi JaniČevega hlapca (14 dni) in črkostavca Libepsky (5i dni) hladila v zaporu svoje živce; za las se je rešil zaporu „Kulturkampfer" dr.. Janko Sernec, znan odstavljeni kui-ator in vitez pasjega biča, pravi tipift najzagri-zeričjšega, zraven pa zelo nerodnega liberalca.
c Sv. Peter ob Savinji, Neki Šempeterski liberalec je pisal v zadnjem „Nar. Listu", da so mene naš 6. g. župnik zaradi volitev zoper moža nahujska-li. Očitno izpovem, da se je dotični liberalec debelo zlagal. Jaz z g. župnikom zaradi volitev nisem ne e-ne besede govorila, — Antonija KarnavŠek,
c Iialobje. Že dolgo niste nič slišali iz Kalob-ja, ker mi smo vedno prizanesli liberalcem in smo molčali. A sedaj nam ni mogoče dalje, kajti nabralo se je preveč skupaj. Čudno se vam bode zdelo, ko vam povem, kako se je neki dopisun v ^ivrodnem u-mazancu" hvalil, da bodemo mi Kalobčani dne 13. junija vsi volili liberalnega, sedaj pokojnega kandidata, g. Robleka. Ali grozno se je zmotil ubogi dopisunček, kajti liberalnih volilcev je bilo samo 37, za dr. Korošca pa 137. In seveda ti liberalni volilci so bili večinoma zapeljani od lažnjivih liberalnih kričačev, in ker jih je bilo pa Kalobju premajlo, so prišli Še iz drugih far, kakor iz St. Jurja in iz Slivrfice, Bili so tudi na zadnjem Roblekovem shodu pri Sv. Jakobu pod Kalobjem, kjer so na vse kriplje in pretege huj-skali dobre Kalobčane, a vse to nas ni premotilo. Bili smo predobro prepričani, kaj je dobro in kaj je slabo. Mi KalobČani smo se trdno oklenili višbko vihrajoče zastave Slov. kmečke zveze. In vi zagrizeni in lažnjivi liberalci, ki niste ob času volitve poznali svojih1 prijateljev in sosedov, sram vas bodi. Delali ste z nami, kakor da bi vam bili napravili kakšno veliko Škodo, toda mi vam ne zamerimo, ker vas je bilo isti Čas spravilo popolnoma ob um. Ali vprašati vas moram zagrizene liberalce, kje so bili vaši volilci, da ste spravili tako malo glasov skupaj? Mi si mislimo, da ste bili najbrže v borovnicah, ki so bile ravno isti čas zrele. Pa veliko boljše bi bilo za vas, Če bi se bili vsi tja podali, imeli bi več dobička. Ne bili bi dobili tako dolgega nosu in ne oslovskih ušes. ¡Želimo pa vam, da bi tudi vi Šli v Žalec, pomagat osla jahat. Se bodete že zvrstili, lahko ga bodete eden drugemu vodili. Neki lažnjivi dopisnik „Nar, Lista" se celo drzne napadati našega g. župnika in laže o njem. Pa naj le, mi smo ga prav veseli in mu iz srca želimo, da bi prišel iz Varaždinskih toplic krepak" in popolnoma zdrav, ker ga že pogrešamo.
c Gomilsko. V 30. štev. „Nar. Lista9 se je spravil neki dopisun ter razlil svoj žolč na naša vrla in ugledna moža, ki sta že skozi mnogo let neumorno delovala v prid naši občini, v prid vsem tukajšnjim društvom ter v prid vsem občanom. Da vaju blati ta mlečnozobi dopisun, ki nima Še nobene izkušnjo v življenju, pač pa ima izkušnje iz raznih krokar-skih beznic, zato se pač ni potrebno ozirati pa njega in njegovo blatenje. Da v,aju napada v tem revolver-skem lističu, pač ni nobena sramota za vaju, ampak Štejeta si Še lahko v čast. Pač pa bi bila sramota za vaju, ako bi vaju ta listič prav laskavo hvalil. Vrla moža! Za vama stojimo vsi ugledni in spoštovani občani, za dopisunom „Nar. Lista" pa sami dvomljivi poštenjaki. Zatorej delujta naprej po poti, katero sta si iz svojih mnogih izkušenj začrtala, kljub temu, da
se bodo nadalje zaganjali v vaju zbesneli nasprotniki,
c Sv. Peter na Medvedovem selu, V predvečer godu sv, Cirila in Metoda smo od nas opazili na vseh krajih prav veliko kresov. Tudi v naši župniji jih je bilo precej. Zvonik župnijske cerkve je bil krasno razsvetljen, Ciril-Metodovi kresovi so se popolnoma udomačili. — Ciril Metodovo nedeljo pa je naše Izobraževalno društvo priredilo lepo slavnost, pri kateri se je ustanovila moška podružnica „Slov. Straže". Slavnostni govornik, preČ. gosp. nadžupnik Korošec, je v ognjevitih prepričevalnih besedah razložil nevarnosti za naš obstanek od strani naših1 požrešnih sosedov in pozval može in mladeniče, naj se združijo za obrambno delo v moški podružnici „Slovenske Straže", kakor so se lani žene in dekleta v ženski podružnici. Poziv ni bil zaman. Takoj je pristopilo 22 rednih članov k podružnici: mož in mladeničev, pa tudi nekaj podpornih. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik č, g. Janez Spanhakl, Župnik v pokoju; tajnik župnik Gomilšek, blagajnik mladenič Jan. Hajn-Šek in njegov pomočnik mladepič Alojzij Andrlič. Vmes je zapel pevski zbor velegrajsko himno in pesem „SI. Straže". Ko sovražniki naši toliko darujejo, da bi vzeli nam Slovencem vero, jezik in domačo zemljo, je dolžnost posebno naših mož in mladeničev, da so vsi udje „Slov, Straže" in da se ravnajo po geslu pesnikovem, ki se glasi: Ljubezen kažimo v dejanju — in domovini na oltar polagajmo vse dušne sile, — žrt-vujmo radi slehern dar!
c Dranilje. V zadnjem „Slov. Gospodarju" sem čital pogovor med JarnoviČem in Sevnikom. Ker sem pa slučajno naletel na nadaljevanje tega pogovora, vam ga hočem, dragi čitatelji, na kratko omeniti. Vračajoč se iz Celja, stopim utrujen v gostilno k Solin-cu ter si natočim Četrt sladkega. Kmalu za menoj pride Jarnovič in pozdravi učitelja Sevnika, ki je bil ravno pri večerji: „Dober tek želim!" Sečnik odgovori: „Hvala lepa!" Jarnovič: „Silno veliko skrbi in pisarije imam, zato nisem mogel prej priti. Zdaj sem cel popoldan tuhtal, kakšna reklama bi bila bolj pripravna za mojo trgovino. In res sem iztuhtal nekaj malega ter poslal v Celje v tiskarno, da mi natisnejo reklamnega papirja in zavitkov," Sevnik: „Vidiš, to bo pa res nekaj pametnega. Neki moj prijatelj, kateremu je Šlo že skoraj tako kakor sedaj tebi, se je ravno po tej poti rešil, in zdaj ima veliko trgovino na Vranskem." Jarnovič: „Prav vesel sem, da si me tako potolažil. Veš, zdaj še večkrat toliko ne zaslužim, kolikor me pomočnik stane," Sevnik: „Meni lahko dopoveš, ker vem, koliko taki fantje rabijo." Jarnovič: „In veš, ljubi Julče, kaj mi Še tako na srcu leži?" Sevnik: „Le povej, kar je mogoče, najdem Še tu kako tolažbo za tebe," Jarnovič: ,,Cas občinskih volitev bo prav kmalu pred durmi. Ziato se bo treba pa že zdaj začeti pripravljati. Ko bi nas ta presneti Jese-nek ne zapustil, bi lahko mirno naprej spal, ali zdaj se mi je pa bati, da se z mepoj zgodi, kakor z Rob-lekom." Sevnik: „Vidiš, jaz sem tako vedel, da najdem tolažbo za tebe tudi v tej reči. Ti postaiii ta Čas „klerikalec" in odpovej liberalne Časopise, Da ti pa ne bo dolgčas, si jih lahko pri meni izposodiš, in prepričan sem, da boš Še naprej občinski tajnik, ker si tega dela že vajen. S Košutnikom Ludvikom bova pa skrbela, da prideš med tem Časom večkrat pokrtačen v „Nar. Listu" in ljudje bodo govorili: „Glej ga spo-kornika!" Ko pa volitve minejo, boš zopet tri leta brez skrbi. Torej le miren bodi in nikar se ne boj!" Jarnovič: „Tega bi si pa ne mislil, da si ti tako odprte glave. Samo na Ludvika se pe zanesem, da bi ne napravil kake politične neumnosti v „Nar. Listu", ker je Še premlad za take reči in mislim, da bo bolj pametno, ako boš imel to stvar ti sam v rokah." Sevnik: „Tudi to je res, kajti on je še res premlad za politiko." Jarnovič: „In Če Še pomisliš, kake nezrelosti je v zadnjem volilnem boju počenjal z „otročjimi" dopisi v „Nar. Listu", se ti mora smiliti. On si je izmislil tisto koračnico od^B, Jeseneka in jaz sem jo poslal v „Nar. List". Blamažo sem doživel jaz, a Lud-vig se mi je pa smejal. Torej z Ludvikom ni nič." Sevnik: „Ja MihČe, to je le resnica, kar si sedaj povedal. Zdaj bo čas iti spat. Lahko noč." Jarnovič: „Laihko noč! Na svidenje jutri!" — Tudi jaz sem jo počasi odrinil.
c Dramlje. Po volitvah obrekuje „Nar, List", da sta naučila naša duhovnika trgati dve dekleti lepake iz sten. Ta laž ne drži. Duhovnika učita izka^ zovati pravico vsakemu Človeku, tudi nasprotniku. Deklice so naučili liberalci, kar jima očitajo. Liberalci pritiskajo svoje lepake brez vprašanja, kjer se jim ljubi, in trgajo naše, če le morejo. Ljudje jih vidijo in jim vračajo mijo za drago. 'Ce tedaj obetate kašo v ječi deklicama, se pripravite sami na enako dober obed. Liberalci, poglejte Roblekove lepake bolj natančno, zakaj vam jih je kdo trgal. Slabo blago ste ponujali z lepaki. Štiri leta je Roblek na Dunaju molčal, pred nami je jecljavo govoril. Kar je izpregovo-ril, ni bilo lepo za kandidata. Začel je, da je kaplan lagal. Ves Čas med govorom je napadal oba duhovnika. Gladko je znal govoriti le takrat, ko je priporočal napredne časnike. Svojih jogrov ni posvaril, ko so na shodu napadali Jeseneka, VoduŠeka, Kozenbur-Šek'a in župnika v prsa in hrbet suvali. Letaki za njega so napovedovali, da bo glasoval zoper davek na pivo, tiho so pa prikrivali, kar sledi iz tega, da bo delal Roblek za davek na vino, !V cerkvi ni bil Roblek na vnebohod. Kandidata s takim programom in takega obnašanja bi naj bil kdo na lepakih gledal mirne krvi?
c Loke pri Taboru. Toča je pobila liberalce dne 13. junija tako, da zdaj migajo samo £e z dolgimi ušesHn lažnjivimi jeziki. Upamo, da se bo usmilila tudi teh, da je nikoli več ne bodo privoščili drugim.
c St. ¿ur ob Taboru. Gospod urednik! Hud boj smo imeli ob volitvah. Da bi se v tem duhamor-nem boju včasih nekoliko razvedrili, smo si nekateri naročili edini Šaljivi list na Štajerskem, ki se mu pravi „Nar. List". Od srca. smo se smejali raznim liberalnim kozlarijam, ki smo jih brali v vsaki številki. Zdaj po volitvah pa nas „Nar. List" za to zmerja. Za^-to ga bomo z vsem spoštovanjem poslali nazaj, dasi Še tudi sedaj ni postal — resen.
c Vransko. Volitev v okrajni Šolski svet ima liberalni dopisun za izraz božje in ljudske volje. O jej! Ljudsko voljo ste občutili liberalci dne 13. junija na svojih grbah, na Vranskem se je pokazala nekoliko le A. volja, ki pa ni ne božja ne ljudska.
c Gornji Grad. Gornjegrajski liberalci tako pretakajo grenke solze, da je zadnji čas Dreta tako narastla, da je odnesla Štajercijanskega kandidata Werdnigga. Sedaj po volitvah pa je še veliko hujše pretakanje grenkih solz po našem trgu i za ljubim "VVerdniggom. Dreta sedaj tako narašča, da bode naposled odnesla vse liberalce od Zjadrečke doline na HrvaŠko, poleg pa tudi ljubo liberalno Bočno.
c Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 26. junija Je umrl v Gradcu v bolnišnici vsled težke operacije Jakob Kopriva, posestnik in mlinar v Brezju, Bil je dolgoleten naročnik našega lista. N. v m. p.!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Ravno prav, da se je dvorana v Katoliškem Domu Še malo povečala, ker drugače bi ne mogla obseči vseh zborovalcev ob priliki občnega zbora podružnice „Slov. Straže" dne 9. julija. Ta dan so se naši ljudje do dobra seznanili s cilji naše obrambne organizacije. Že fantje in dekleta so s svojimi govorniškimi vajami in deklamacija-mi opozarjali na važnost obrambnega dela. Ravno zavedna mladina nam daje upanje, da nasprotniki Slovencev ne bodo mogli ugonobiti. Ce nas niso pomand-rali spečih, nas tudi ne bodo bedečih. Daljše govore sta imela GoleŠ Ivan in Kline Marija, Zlasti pa je glavni govornik g. dr, Hohnjec iz Maribora nas navdušil, da delujemo v „Slov. Straži", se zanimamo za obmejne Slovence. Posvetil je kakor z bengalično lučjo, v oba nasprotna tabora. Zivedeli smo, kako se delajo pri Nemcih in ž njimi zvezanih nemškutarjih načrti v naš pogin; naši liberalci pa, ne da bi se zavedali resnega položaja., Še mešetarijo z nemškutarji za kak mandat. Prvi kakor drugi so obadi, ki pijejo zdravo kri našega narodnega telesa. G. Fr. Žličar, predsednik' podružnice „ISlov, Straže", je ognjevito poudarjal, da Šentjurčani tudi v obrambnem delu ne smemo biti zadnji. Pele so se Še mične pesmice pod vodstvom g. organista, podružničnega blagajnika, in dijaki so prihiteli iz Celja v naš St. Jur, da tukaj že prvo nedeljo začnejo svoje počitniško delovanje med ljudstvom; tamburali so in peli. Po naši podružnici je steklo lansko leto k centrali 78 K, Letos je pristopilo že 62 Čianov Še tisti dan, in osrednja blagajna prejme po odbitih strošnih denarja 56 K 86 vin. Tekom leta bo ob različnih priložnostih imela podružnica Še velik promet.
c Marija Gradec pri Laškem. Občinski odbor je v svoji seji v nedeljo, dne 2, julija na predlog občinskega svetovalca Lapornika sklenil, soglasno imenovati vlČ. g. Jožefa KolariČa, bivšega župnika pri Sv. Miklavžu nad Laškim, sedaj pri Mali Nedelji, zaradi mnogih zaslug za občino, častnim sbčanom. Čestitamo! --Dne 10. junija ob 4. uri popoldne je u-
darila strela v gospodarsko poslopje posestnika Antona Vodišeka pri Sv. Miklavžu. Poslopje je zgorelo. Posestnik ni bil zavarovan.
Iz novocerkovške dekani je. Dnevi od 1, do 6. julija 1911 so bili za paše kraje dnevi duhovnega veselja in verske preobnovitve, Imeli smo med seboj svojega nadpastirja, ki so obiskovali naše Župnije ter delili otrokom zakrament sv. birme. DospevŠi dne 1. julija popoldne v Celje in na ondotnem kolodvoru prijazno pozdravljeni od dveh zastopnikov c, kr. okrajnega glavarstva, od celjskega opata in novocerkov-Škega kanonika-dekana, so pričeli svoje apostolsko delo v V o j n i k u , na svpji "¡nekdanji prvi štaciji v dušnem pastirstvu. 0(1. vstopa v faro do sprejemnega slavoloka jih je spremljalo 10 vozov vrlih vojniških župljanov z belo oblečenimi deklicami, ki so jim bili prišli naproti, pri sprejemu pa so se jim za domačo duhovščino poklonili: trški in okoliški župan, učitelj-stvo ondotnili treh šol in več odličnih tržanov. Pozdrav so govorili: učenec Iv Gorečan ter učenki Mar rija Pennoser in Stef. Bizjak. Dne 2. julija so premik knez po sv. maši na podlagi besed evangelija na praznik Marijinega obiskovanja: „Blagor tebi, ki si verovala!" vernikom, polnečim vse prostore razsežne župnijske cerkve, prav izrazito naslikali vzvišeno, splošno, trdno in živo vero Marijino, po kateri bi naj bila vravnana naša vera. Birmancev je bilo 793. Slavnosti tukaj se je udeležil tudi okrajni glavar celjski, nam. svet. baron Miiller, ki je pri svojem pozdravu zagotavljal nadpastirja vdanosti vseh slojev prebivalstva v okraju. Popoldne so obiskali prevzvišeni' vojniško hiralnico ter razveselili njene prebivalce s prisrčnim nagovorom.
Drugo jutro, dne 3. julija, so se podali na D o -b e r n o , in pozdravljeni od domačega župnika, župana Fr. PuŠnika in učenke Ane Božnik, so pred vhodom v cerkev blagoslovili lično kapelo LurŠke Matere božje nasproti cerkvenim vratom, katero je za približno 1000 K pozidal stav.b. mojster Ferd. Gologranc, ip katero diči krasen kip LurŠke Kraljice, ki je stal
prej v cerkvi na stranskem oltarju. Z ozirom na to so premil. blagoslovitelj na podlagi klica „Kraljica, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas!" vernikom z živo besedo polagali na srce nauke, katere oznanjuje podoba Lurške Matere božje, nauke, po katerih treba uravnati življenje, kakor so: bodite čisti (bela obleka), bodite pohlevni, ponižni in krotki (višnjev pas), molite rožni venec (molek v rokah Marijinih), ljubite Boga in bližnjega (zlate rože na njenih nogah), delajte pokoro (besede Marijine Bernardki), in verske resnice, kakor so: čudeži so mogoči in se Še godijo, Bog je in je gospod vsega stvarstva, Marija je res brez madeža izvirnega greha spočeta! — Zakrament sv. birme je tu prejelo 401 otrok. Pri slovesnosti je bil pričujoč začasno na Doberni se mudeči grof Hub. Gallen, mož odločpo katoliškega mišljenja, predsednik zadnjega katoliškega shoda vi Inomostu.
Dopoldne, dne 3. julija so bili pri sprejemu v Novicerkvi vsi navzoči močno ganjeni po pomenljivem, iz srca prihajajočem pozdravnem nagovoru kanonika^dekana dr, L. Gregorec, ki je prevzviše-nemu predstavil učiteljstvo, dva župana in tri cerkvene ključarje. Po pozdravnih besedah učenke Mat. Šilih in Marijine družbenice Mar. Srabočan, kakor tudi po jasnih in točnih odgovorih Šolske mladine pri izpitu iz veronauka. Tej zlasti je tudi drugi dan veljala pridiga višepastirja, ki so na podlagi besed božjega prijatelja otrok: „Pustite male k meni priti!" z vzgledi iz sv, pisma in iz naprav sv. cerkve dokaza^ li, kako neizmerno je ljubil Jezus otroke, ko je hodil po zemlji, in jih še zmiraj ljubi, kar je odraslim opomin, da naj nikar ne bodo v pohujšanje nedolžni mladini. — Tukaj so prevzvišeni vladika blagoslovili prenovljeni tabernakelj na glavnem oltarju in nekaj cerkvene oprave, birmali pa so 215 otrok.
Izredno veličasten je bil sprejem nadpastirja v prijaznem Vitanju. Na trgu so bili zbrani vsi stanovi prebivalstva, in pri zelenem, v ta namen postavljenem Šotoru, so v najlepši slogi pozdravili visokega gosta in se mu klanjali zastopniki županstev, učitelj-stva, gasilcev i. dr, iz obojne narodnosti. Po pozdravnih besedah, učencev B. Koser in V. Jankovič, ter učenk M, PokliČ in P. Jankovič, se je vršil v dolgi, slikoviti procesiji vhod v Marijino cerkev na hribcu, pri Čemur so belo oblečene deklice z mogočnim vencem in s šopki v rokah obkroževale premil. nadpastirja. Pozornost je vzbujala okrasba slavolokov in mlajev v trgu in zlasti pri župnijski cerkvi, kakor tudi na večer umetni ogenj in serenada pred župniščem. Pri podružni cerkvi Matere božje se je dne 5. julija vršilo sveto opravilo, pri katerem so prevzvišeni knez z ozirom na praznik, ki smo ga pravkar slavili, razložili ter na poslušalce naobrnili podobo sv. Cirila ip Metoda, na njej zlasti križ, sliko poslednje sodbe in knjigo, ter so k sklepu birmali 473 otrok', — Opoldan so imenovali župnika A, ArzenŠeka za kn, šk, duh. svetovalca, popoldne pa so si ogledali ob cesti v Novocerkev stoječe zanimive elektrarne in žage bar. Vilj. Lindauerja.
Med potom v Frankolovo so se jim pri slavolokih ob cesti vojniški in novocerkovški župljani prisrčno zahvaljevali za prejete duhovne dobrote, na Frankolovem pa so jih prijazpo pozdravili: ondotni povi župnik, župan BI, Goršek, učenka Bern. SoŠtar in Marijina družbenica M. VriŠar. Tu so drugi dan, ob osmini praznika sv. Petra in Pavla, pred sv. mašo posvetili nov maŠni kelih, potem pa na podlagi besed Pavlovih: „lQui non amat Dominum no-strum Iesum Christum, sit anathema, Maran atlia — Kdor ne ljubi G. N. J. Kr., bodi izobčen, Gospod bo prišel (in ga sodil)" pretresljivo naslikali ljubezen o-1>eh prvakov-apostolov do božjega ZveliČarja, ljubezen, ki zavoljo ljubljenca vse zapusti, mu streže in se kesa nad njegovim razžaljenjem (sv. Peter), in ljubezen, ki za ljubljenca dela, trpi in v njem živi (sv. Pavel). Obenem so se prisrčno zahvalili za pozdrave, Šopke, cvetlice, slavoloke s pomenljivimi napisi, vence, mlaje, kresove, večerne serenade in neštevilna znamenja, s katerimi so jim prebivalci novocerkov-škega dekanata pokazali svoje spoštovanje, ljubezen in pokorščino do sv. katoliške Cerkve; končno so birmali 201 otrok ter se poslovili od nas, da nadaljujejo svojo težavno apostolsko pot v konjiškem dekanatu.
Mi vsi, zlasti naši birmanci, katerih je bilo v vsej dekaniji 2083, bomo prosili božje Srce, da jim bogato poplača izredni trud in napor, s katerim so nam delili duhovne dobrote in oznanjevali božjo besedo. Tej bodo naša srca rodovitna tlai, da bo zelenela in obrodila mnogoteren sad!
Brežiški okraj.
b Rajlienburg. Dne 29. junija je bila v Rajhen-burgu po nebrojnih plakatih v Posavju napovedana Sokolska slavnost. Vršila se je na živinskem sejmišču. Govori se, da udeležba ni bila taka, kakor se je pričakovalo. Zato je tudi pošel samo golaž, med tem ko je drugih jedil, n. pr. mrzle svinjine, Črne kave in tako dalje, mnogo ostalo. Gmotni uspeh je radi tega bolj klavern in sklad za bodoči Sokolski Dom ni na-rastel, kakor smo poprej domnevali. Ako še omenimo, da se v Rajhenburgu že davno ni slišalo toliko blažene nemščine kakor ta dan, in da so se Sokoli na kolodvoru z nemškimi pevci, ki so prihajali od svoje slavnosti v Brežicah, prav na debelo skregali in o-psovali, potem smo vse povedali.
b Sela pri Dobovi. „Nar. List" od 22. junija -pobalinsko napada moža, ki se Šteje med Kapelčane, pa ni KapelČan, Napad izvira iz jeze, ker je ta mož
korenjak in pristaš Kmečke zveze, kapelskim divjakom, ki so se vozili branit v Globoko dr. Kukovca, povedal nekaj gorkih, ne izvzemši njih vodnika, učitelja Jeršeta. Mnogo tistih fantov je sedelo že po ječah, zato tisti mož odklanja vsak lep nauk njim sorodnega dopisnika, osobito kar se tiče njegovih „devi-čic". Zaradi takih devičic naj se kapelski razgrajači pomenijo s svojimi voditelji» Tukaj se kmetje-poštenja-ki sploh čudimo, da se najde Še Icak mož iz naših vrst, ki trpi to celjsko lažnjivo nesnago, ki nosi ime „Nar. List", v svoji hiši, ko bi moral iti venbar za razžaljenje Časti tožit tistega, ki bi mu predbacival, da je naročnik tega lista,
Dobova. Volitve delajo čudeže. Dolgo pa nogi bolni učitelj kar hitro ozdravi in leta kot jelen po vaseh za ljubega Kukovca — prvi čudež,. Skoro do smrti pobiti nadebudni sin „vzornega" cerkvenega ključarja na Mostecu, se nepričakovano prikaže zopet zdrav pri vrl. shodu — drugi čudež. „Vzorni" cerkveni ključar, ki je rekel, da naj peljejo ranjenega sina kamor hočejo, pa ne k očetu, je vozil dr. Kukovca na liberalne shode — tretji čudež. Naši „nobel"-kmetje Cetin, Vidmar i. dr., ki tako silno radi nemško govorijo ter se štejejo za gospodo, ni Še pozabljena ona Cetinova: Ich nagle den Nagel, volijo več-nemščinarja Kukovca, to pa ni Čudež, A Čudež pa je, Če Še zdaj kdo prebira „Nar. List", ki je tako nesramno nafarbal volilce pred volitvami, Še večji čudež je, Če je nanj naročen.in ga plačuje. Naročniki tega lista bodo prišli res ob dobro ime in — pamet, kar dokazuje dopisnik v tem listu od 28, junija. Pusti organista in Miklavčane pri miru, tvojih neumnih nasvetov ne potrebujemo. Ko bi Še ne bili Ribničani žlic iznašli, bi gotovo od naših širokoustnežev vzeli mero.
b Blatno pri Globokem. Vse na svetu hitro mine, kolo Časa se vrti, ena misel z glave zgine, že aru-gih sto se porodi. Kajne gospod, pardon, „Herr Direktor" globoškega premogovnika, tudi Vam je izbe-žala iz glave tista misel, ki ste jo zatrjevali pri predzadnjih državnozborskih volitvah, ko ste bili še samo učitelj in ne že „Direktor" judovskega premogovnika, namreč, da se Vi ne bodete mešali nikdar v volitve in ne bodete politizirali, agitirali itd. J a seveda, dokler mora Človek agitirati za svoj želodec, tako dolgo naj gre le k vragu politika. Ce se pa doseže enkrat to Čast, da. mu morajo judovi knapi klicati lepo „libe-ralno-narodno": „Gliick auf, Herr Direktor," no, potem si pa že lahko kupi en bicikel, da obišče ž njim svoje stare znance in jim pripoveduje bajke o ptici-kukavici, o njeni modrosti in pomenu njenega kuku-pevanja itd. Oh, ubogi Gustl, kako Škoda je mnogega truda, da ste vsi potni dirjali okrog, škoda -pa tudi prečutih nočnih uric, potratenih za olepšapje tele-grafenštang in občinskih plotov s kukavičnim perjem. No, „Herr Direktor," ki ste obenem tudi učitelj, pora/-bite rajši svojo marljivost za Šolo!
b Piršenbreg. Ne vem, za kaj vse bodo Ž6 začeli uporabljati nekateri učitelji našo šolsko mladino. Pred volitvami mi prinese sinček „Nar. List" in mi pove, da so mu ga, kakor mnogim drugim, dali gosp. nadučitelj v Šoli, naj ga pese domov. G. Tominc, zapomnite si to, da si enaka dejanja prepovemo za vedno. Ako Vam pri nas dobro gre, nikar ne mislite, da Vam bo naenkrat zrasla komanda tudi čez nas kmete. Vi že lahko komandirate svojim kratkovidnim „bo-trcem", nam zavednim kmetom pa ne boste nikdar. Vsakemu, ki ima le trohico pameti, je že jasno, da ni bolj lažnji^ega, hinavskega in nesramnega lista kot je „Nar. List", ki že dolgo prekaša svojega vzgojitelja „Štajerca". In s tem strupom bodete Vi zastruplja^ li našo mladino? Skrbite rajši, da bodo znali otroci podpisati vsaj svoje ime, ko izstopijo iz Šole. To je Vaš poklic, Vaše delo. Koga pa si bodemo mi kmetje izvolili za poslanca, to pa Vam nič mar in tudi ne bodemo nikdar vprašali tistih, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom, sedaj pa, ko so jim zrastli nekoliko rogovi, bi nas radi komandirali. Nikoli ne! Nekdaj smo se učili v šoli spoštovati cerkev, duhovnike, ljubiti bližnjega kot samega sebe itd. Sedaj pa take reči! Le spomnite se nekoliko nazaj, kaj vse ste že otroke učili! Mera paše potrpežljivosti je polna.
Najnovejše.
Letošnji novomašniki so sledeči Častiti gospodje: iz IV, leta: Ignac Brvar, Sv. Lambert, ckie 30. julija; pridiguje vlč. gospod Josip Koblar, župnik Sava, Kranjsko. Ivan Goleč, Siv, Miklavž na Polju, dne 6. avgusta; pridiguje vilč. gospod Franc Božiček1, kaplan v Selnici pri Mariboru. Venčeslav Ja,u strobnik, Sv. Florijan v DolliČu, dne 6. avgnsta; pridiguje vlč. gospod Alojzij ArzenŠek, župnik v Vitanju. Franc KompolŠek, Sv. Jurij ob južni železnici, dne 6. avgusta; pridiguje vlč. gospod Anton LaBba-cher, kapjlan v Dramljah, Ivan Ogulin, Semič, dne 30. julija; pridiguje vlč. gospod Jakob Pavlovčič, župnik v Sunorju, Kranjsko. F«,»mc Osterc, Sv. Križ pri Ljutomeru, dne 15. avgusta; pridiguje p reč gospod dr. Matija Slavič, nemški pridigar v Celju. Fr. PauliČ, Sv. Peter pri Radgoni, dne 15. avgusta; pr-dlguje vlč. gospcji Alojzij Zamuda, župnik na Creš-njévcu. Iz JII. leta: Ivan O lenŠek, Gotovlje, dne 30. julija; pridiguje mil. gospod Franc Ogradi, opat v Celju. Franc Casi, Rečica, dne 20. avgusta; pifdigu-je vlč. gospod Josip Tratnik, kaplan v Rajhenburgu. Franc Hohnjec, na Svetlih gorah pri Sv. Petru, dne 13. avgusta; pridiguje preČ. gospod dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru. Frn.c Pulak, bo radi mlaftosti posvečen Še le meseca novembra.
Josip Potočnik, Sv. Rok ob Sotli, dne 6. avgusta; pridiguje preČ. gospod dr. Franc Kovačič, profesor v Mariboru.	Jr"
Seno. Ker je na Češkem vsled suše malo krme, se povprašuje od tam po senu. Kdor ima na prodaj, naj javi množino in naslov na Ziadružno Zvezo, Maribor,
Za naše ceste. V četirtek dne 13, t. n*. prideta v jutro približno ob i48. uri v Grobelno gospod dež. stavbeni nadsvetnik Herwelly in gospod dež. inžener Eichkitz, da pregledata teren nameravane ceste čez Preyorje v LesiČno, dne 14. t. m. se podajsta Črez Podsredo v Sv. Peter pod Sv. gorami radi preložitve ceste Čez Skopečno v dolino Bistrice, in dne 15. t.-m. konečno čez Pečice in Močnikov graben v Brežice, da prehodita kraje, kjer bi se morala zgraditi nova cestna zveza z Brežicami čez Križe,	u
Zavrč. Dekliška Marijina družba priredi v nedeljo 16. julija po večernicah pri g. Miheliču v Dubravi predstavo „Marijin otrok" in „Cašica kave", s petjem in tamburanjem. čisti dobiček je namenjen za dekliški cerkveni križ. Za obilno udeležbo vabi odbor.
Zabukovje. Dne 23. t. m priredi tukajšnja Dekliška zveza velik dekliški shod in sicer v Zabukovju. Prične se se s slovesno sv. mašo ob 10. Dekleta, prihitite od blizu in daleč, da bo tem večja udeležba. Z veseljem vas sprejmemo.
Potres na Ogrskem.
Dne 8, t. m, ob 2. uri zjutraj je bil Čuti v Budimpešti močan potres, kakoršnega tu Še niso doživeli. Hiše so pokale, ljudje so v strahu drli na ulice, v telefonski centrali so nenadoma ugasnile električne svetilke. Bila sta dva sunka in sta trajala skupaj 7 sekund. Tudi iz dežele poročajo o potresu, tako iz Te-rezipa, Segedina, iz Rabe, Komorna in Kečkemeta. V Segedinu je bilo več kot sto hiš poškodovanih, mestna hiša , se je skoro popolnoma porušila. — Najnovejša poročila, ki prihajajo iz Ogrskega, še-le razkrivajo vso škodo, ki jo je povzročil potres na Ogrskem. Središče potresa moramo iskati med Temešva-rom in KeČkemetom, kjer je tudi Škoda na poslopjih največja in kjer je bilo tudi več ljudi od opeke in kamenja ranjenih ter v občini Nagy Koros dva človeka ubita. V Maria-Hegy-Tonyji je neki hišni posestnik z 9 otroci pokopan pod razvalinami. Potres je bil tako močen, kakor ga na Ogrskem ne pomnijo in v Budimpešti, kjer ni bil čutiti tako močen ter tudi ni napravil toliko škode, tudi strah ni bil pretirano velik, v Kečkemetu pa je vzbudil potres pravo zmeŠnj/avo. Ljudstvo si tudi po potresu ni upalo več nazaj v hiše, ker so bile vse hiše več ali manj poškodovane. Tam so hirali tudi izprazniti vojašnico in sirotišče, rotfovž je ¿udi poškodovan. Desna stran rotovža se je podrla in dimnik je razbil posvetovalnico. Tudi razne zbirke so popolnoma uničene. Na justičnem poslopju se je zrušilo pročelje in podoba pravice je padla na cesto. Več majhnih hiš se je zrušilo in nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Mnogo ljudi v Kečkemetu in tudi drugod na Ogrskem je zblaznelo, posebno mnogo je med zblaznelimi žensk. Telefonske in brzojavne zveze so deloma pretrgane. Vesti govore o zemeljski razpoki, ki se je napravila v bližini Kečkemeta, iz katere Švigajo plameni in prihajajo fosforovi plini. V Kečkemetu vzdržuje policija in vojaštvo red. Vse novozgradbe so morali ustaviti.
< ;
Povodnji v Galiciji in Bukovini. V Galiciji in Bukovini je bila zadnje dni povodenj, kakršne ne poj-mijo že 20 let. Skoro vsa polja v mnogih občinali, so uničena. V- mnogih krajih je nastopila povodenj tako nenadpo, <|a so morali ljudje pustiti vse in se rešiti na strehe ip drevesa. Mnogo hiš se je tudi podrlo. Reka Prut nosi s seboj mnogo hišne oprave in ponesrečenih živali.. Tudi v Cernovicah je Škoda, ki jo je, napravila povodenj, zelo velika. V predmestjih so vse kleti in vsa kletna stanovanja pod vodo. Tudi železniške zveze so ponekod pretrgane. Škodo cenijo na več milijonov kron.
Utonil, ker je imel seboj preveč denarja. . Iz Seattle, Wash., v Ameriki poročajo: Truplo Johna Dalzrik, lastnika neke gostilne, so našli v Wasbjng-ton-jezeru mrtvega. Obtežavala ga je velika svota kovanega denarja, da ni zamogel priti na površino. Dalzrik je padel v vodo in težina denarja mu nI dopuščala, da se reši,
Listnica uredništva.
Polzela: Smo oddali „Našemu domu". —Sv. Trojica v Halozah: Javno zasmehovanje je tožljivo. - Legen: Naznanite stvar okrajnemu šo skemu svatu. — Radomirje: Oprostite, v take krajevne razmere se ne moremo mešati, ker se potem to smatra kot stalšče cele stranke. — I^jubno : Osebro, nevarno. — Biwljs o: Brez podpisa v koš. — Sv. Barbara v Halozah: S-d»j že zastarelo. — Središče, Velika Nedelja, Sv Marko niž« Ptuja, Ljutomer, Hoče. Kljufarovci, Vojnik, Sv. Urban, Radgona, Novaštifta, Dramlje, Podlog, Sv. Peter v Sav. doliDi, ŽetaN, Sv. Trojica, Domova, Sv. Pavel ob Preboldu, Vurberg, 8v. Jurij ob juž. žel, Sv. Bolfetk pri Sred šču, Sv Križ na Murskem polju, Brsslovče, Koprivnic», Pohorje, Središče, Sv. Jurij ob Taboru. Ojstriška vas Vel. Nedelja, Gomilsko: Radi pomanjkanja prostora prihod.-jič. Ker dohaja izredno mnogo gradiva, prorimo za kratke in j.drnate dopise.
Xahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp.
Poročilo o sejmu goveja živine i Gradca
dne 6. julija 1911. •
Prignalo se je 148 volov, 95 bikov, 224 krav, 7 telet, skupaj 474 komadov. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 98 do 108 K, srednjo pitani 90 do 96 K, suhi 82 do 88 K: biki 88 do 104 K; lepe pitano krave 76 do 90 K, srednje debele 62 do 74 K, suhe 56 do 62 K Izvozilo se je 23 komadov, na Gornje Štajersko 74, na Nižje Avstrijsko 16, v Trst 10', na Tirolsko 40, v Solnograd 8 komadov. Tendenca: Prignalo se je 138 komadov več kot prejšnji teden. Cene trdne. Sejem za plemeno in vozno živino v Gradcu je še vedno prepovedan, ker se vedno ponavlja v posameznih okrajih dežele živinska kuga slinovka. — Na sejmu zaklano živine 7. julija so bile cene svinjam nekoliko višje kot prejšnje .tedne. Prodalo se je vso živino.
Sanatorij „Mirni Dom" S»«Ti». Tolstovrško slatino,
•j	ki ifl Piiina clnrnnftV m ter nu:Kr>liSa	__J_ a j __l	<	« v	i.
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, =
tudi nevarne slučaje, histerična, bolne oa srca, želodca, pa takei ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
š Dr. Franc Čeli, Gornja Sv. Kungota.
Vabilo
na
občni zboz
hranilnice in posojilnice v Slovenjemgradcn, reg. zsdrufl* z neom. zavezo
dne 16 julija, ob 4. uri popopcldne v Narodnem doma. K obilni ndeležbi vabi	odbor.
se krasno posestvo
v lepem kraja Slo?, goric, ležeče tik farne cerkve. Na tem posestvu se izvršuje mesarska in krčmarska obrt. Piostora je dovolj tndi za kako trgovino. — Več pove dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sr. Lenartu. 749
Častna izjava.
«i CO -J
Na prošnjo gospoda Jožefa Gungl, posestnika v Jare-nini, potrjujem radovoljno, da on ni v nikakoršni zvezi s tatvino, ki se je pred kakami tremi tedni v moji prodajalni izvršila.
Imenovani gospcd mi ni bil nikdar kaj dolžan, marveč je eden mojib poštenih in zvestih odjemalcev, torej vsega spoštovanja vreden.
Maribor, 5. jalija 1911.
H. Berdajs,
trgovina z mešanim bltgont in semeni.
Ivan KovažižTliŽ&ff*"-v Ljutomeru
priporoča za motorjn in razne drage stroje priznano najboljše mazilo
Vaseiin-olie
po zelo nizki ceni, na debelo in na drobno, franko Ljutomer, Stari trg. Naznanja tudi p. n. občinstvu, da ima veliko zalogo novih in uporabljenih koles. Vne poprave in v ključavnič rsko obrt spadajoče naprave izvršujejo ee dobro, hitro in točno! 730	Najnižje cene.
Dražberti oklic.
Po Z8fci0vanju Posojilnice v Celju, zastopane po gosp. dr. Josipu Vrečko, odvetniku v CWju, bo
dne 18 julija 1911 dopoldne ob 10. uri pri «podaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 7 dražba zemljišča vhž štev. 162 kat. cbč. Št. Jur o*» juž. žel., obstoječega iz liše za trgovino in 5 zemljiičnih parcel.
Neprenrčnina, ki je prodati na dražbi je določena vrednost na 11.842 K 14 Najmanjši ponudek znafa 7900 K; pod tem zneskom se ne prro-laje. Vadij »naža 15:00 K
729
C. kr. okrajna sodnija v Celja, odd. III., dne 1 jalija 1611.
ION"
O^« 99
na Dobrni (fšeuhaus beoCilli)
se da v najem s l. oktobrom 1.1. event. tudi mesnica Vpra-a se naj pri načel-708 stvu hranilnice n posojilnice na Dobrni
Svarilo!
Zvedeli smo, da puuujajo in prodajajo agentji neke nemške opekarne po vaseh opeko, trdeč, da tu zastopniki slovenske kmečko „Križevske opekarne-Podpisano načelstvo javlja, da je naša opekar na pred kratkim res sprejela potovalca, in sicer gi> spoda N. Muhiča, ki je obenem tudi zastopnik tvrdiu Ježek, Naš potovalni zastopnik se zamore legituiu rati z listinami, pisanimi v slovenščini ter podpis»'.-mi po naši tvrdki.
Naroča se pa lahko usmeno ali pa pismeuo ravnost in neposredno pri „Križevski opekarni- n gistr. društvu z omejenim poroštvom v Križev-it,
Drugim nepoklicanim agentom pa, ki se i mi listinami ne izkažejo, ponujajo in prodajajo p. .i činstvu pod imenom nafte tvrdke, naj pokažejo w
Naše ljudstvo pa se naj ravna po gesh. •> , Ji k svojimi"
KriŽevska opekarna v KriŽevcih, Stii^.mi.,
ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zabo a plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov:
ToEstovrška slatina, pošta Ciuštanj, Koroško, kJir je gostilna, letovišče in prenočišč«,
-	.--«rfs-» Svoji k svojim!
Loterijske Številke:
Dae 8. julij» 1911.
Gradee . 83 31 70 25 78 Dunaj . 26 4 28 58 67
Absolvent štajerske dež. vinorej-ske šole z odliko in triletno dobro prakso, verairan v pisarniškem poslu, išie primerne službe. Ponud be sprejema upravništvo. 689
Sedlarski in lakirarski pomočnik
kakor tudi učenec se takoj sprejme pri Francu Ferk, sedlarju in la-kir&rju v Mariboru, Augasse št. 2
693
Na prodaj je v prijaznem mestu na Sp Štaj. posestvo, ki ima prostorno enonadstropno hišo pri državni cesti, gospodarsko poslopje z zeliščnim in sadnim vrtom. V hiši je vsa priprava za trgovino in pe-karijo. Proda se raradi starostne onemoglosti posestnika. Cena 50.000 K. Naslov pove uredništvo.
703
Učenca, poštenih starišev in več pomočnikov sprejme takoj Mihael Dobrave, slikarski mojster v Celju gospodske ulice št. 6.	692
Sprejmem pridnega in poštenega učer.ca dober v računanju in pisavi za mojo trgovino mešanega blaga in deželnimi p idelki. Frid, Skušek, trgovec Metlika, Dolenjsko.
699
Več enovprežnih in dvovprežnih „Neutischeinskih" vozov se proda po jako nizki ceni pri Francu Ferk, sedlarskemu mojstru v Mariboru, Augasse št. 2.	694
Prodam belgijske kunce, mlade z dvema meseci po 8 K par, od starih kateri imajo težo 15 kil. Na vprašanje odgovarjam, ako se pismu znamka priloži!	702
Mladenič, absolvent kmetijske šo-šole, 25 let star, izurjen v vseh panogah kmetijstva, teoretično in praktično, išče služb) opravnika ozir oskrbnika na kakem večjem pststvu. Nastopi tudi na pristavi. Cenjene ponudbe pod „Gospodar" na ugravništso „Slov. Gospodarja".
701
Blizu Celja se proda nova, 10 let da ka prosta hiša z vrtom. Izplačati bo treba 3400 K. Oglasi se v Sp Hudinji št. 65.	713
Pekovski učenec in en pekovski pomočnik, kateri mora tudi nekaj v gaj iti, se sprejmeta takoj pri Jakobu Krajnčanu v Podčetrtku.
726
Kočijaž, se takoj sprejme pri oskrb-ništvu grajščine Gutenhaag pri Mariboru. Plačilo po dogovoru.
725
Ožerjcn, inteligenten gospod brez otrok želi nastopiti službo kot hišnik. Naslov se izve pri uprav-ništvu.	746
Umu za popravila
fyrtipoj Po cenil
Točna postrežba!
V«!lka zaloga ur, dragocenosti, srebrni«® in optičnih stvari po vsaki csni,
Mi o« «brskal iiluitr. »nit! tast«]!
Snisefsa« ¡»d 20 do 200 K. iiklMta remont.-ura E 860 Pristna srebrna ur» , 7'— »riginal ornega ar» „ IS' — Kuhinjska ura	a <&'—
Budiljka, niklasU l 3'— 'orožni prstani	a 2,—•
Srebrn« veriiio	a 2"—
Večletna j trnu t v* —
lasi. Dietinger
fheod. Fehrenbach
«rar In očalar m CMposka ailo» 26. **<tiitl«* l.ttnloo la irsfcr«. "Wš
Šafer, samski, zanesljiv v poljedelstvu in vinogradništvu se takoj sprejme pri oskrbništvu grajščine Gutenhaag pri Mariboru. 724
Proda se lepa, nova hiša, še 7 let davka prosta, z dvema sobama, kuhinjo, klet, svinjski hlevi, vodnjak z prav dobro pitno vodo, le-pim vrtom in dva orala orane zemlje. Hiša je 10 minnt od postaje Orehova vas in 15 minut od cerkve oddaljena, Proda ee pod lahkim pogojem. Pojasnila daje g. Lobnik, restavracija, Orehovavas. __715
Mlžd, pešten fant želi priti kam za cerkovnika, je dobro vajen v cerkvenih opravil b, želi biti samostojen, vojaščine je popolnoma prost. Naslov po ve upravništ. 717
Kmetijsko posestv > se proda pod ii^odu^mi pogoji. Posi-stso ieži na Morskem p lju, tik okrajne ceste Lintcmer-Radgona, tik železniške postaje Hrastje-Mota, posestvo je vse v ravnini, lepa solnčnata lega, v najboljši plodotiti zemlji, vse blizu hramov in domačije, ker d»y>ia in slabeja zemlja je že od-prodana, in še se lahko več razproda, ako želi kdo še manjšo posestvo imeti; posestvo še meri 32 oralov, 15 oralov njiv, 10 oralov travnikov, 7 oralov lesa. Hrimi so vsi od vogla do vogla zidani, z opeko kriti, vse brez popravil v najboljšem stanu in v najlepši legi, da si fciovek še boljšega želeti ne more. Ceaa posest» u je 28000 kron, ali pa vsak eral zemlje 900 kron, kolikor je kdo vzame, s hrami vi ed. Posestvo se tudi za drugo izmenja. Več se izve pri Ant. Vrsblu, veleposestniku in trgovcu pošta Križovci pri Ljutomeru. 719
Lepo kmečko posestvo na Spod. Koroškem, ob jezikovni meji, meri 43 oralov od t. j. 16 gozda, drugo pa ro dovitne njive in travniki z mno. g m in dobrim radnim drevjem, prostorna hišna in gospodarska poslopja, žaga na vodo, domač mlin se proda po ceni z premičninami in nepremičninami vred. Nžtančneja pojasnila daje L. Kaib v Piber pri Koflacha.	721
Trgovski pomočnik, 26 let star,
vojaščine prost, vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v govoru id pisavi, v v eh strokah trgovine z mešanim blagom popolnoma izvežban, spreten prodajalec, posebno v prometa na deželi, išče služce. Vstop 1 septembra, aH pozmje Cenjene dopise se prosi na na-dov: Kcmmis 1885. Haopt-postlag?rnd. Itsbruck.	744
„Dobro izurjeno kuharico ne pod
Š5 lit staro, snaž-.o, pridno in pošieno, katera je vajena služiti v veliki hiši, sprejme Ana M£ydič, Celje."	736
d2]s ssrr.3 Mm, if I žirilfižijt s^sisaj» zaanšo z» m. 3_
Trgovina s steklom = porcelanom In kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
I
4
priporoča kvOjo i ogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vso v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najeen. izvršujejo!
Malo posestjo je na prodaj z novo zidano hišo, 1 oral nj ve, pol orala travnika v Zgornjem Porčiču št. 97 pri Sv Trojici » Slov gor; cena 2.400 K. Vpraša se pri Praniu Krambergeiju, čevljarju pri Sv. Benediktu.	743
Mizarski pomočnik. Isvežban de lavec za stavbeno .in pohištveno opravo in en učenec se takoj sprejmeta pri A. Viher ju, Heng^ssa št. 4. Maribor.	740
Prideo viničar se sprejme s 3 ali 4 delavskimi močmi do zadnega novembra. Naslov v upravništ«u.
734
Učenec, star 14 let, od poštenih starišev, ki ima veselje do krojaš-tva se takoj sprejme. Aloj * filander, krojaški mojster v Št. Pavlu pri Preb. Ida.	715
Organist se takoj sprejme. Ponudbe s potrebnimi j ojasnili in z župnikovim priporočilom se naj pošljejo saj do 20. julija na cerkveno predstojniitvo Koprivnica (Štajersko.)	739
Lepo posestvo, bliiu postaje Spiel-feld, 6 minut od cerkve in 10 minut na kolod\or. — Zemlje je 9 oralov, med temi tri četrt orala vinogradi m 3 orale njiv ; vse drugo pa je lep sadonostuk. Hiša ima 4 sobe, )<po kuhinjo. 3 kleti in prešo. — Gospodarsko puslo >ie je sezidano, hlev za 8 g'av go edine. — To pos stvo se r*k'ij proda. — Cena 17.000 K. 6000 - 70!H> K l»hko ostane na posestvu. — Več se izve pri F Thaler-ju, županu v Št. Iljn v Sliv. gor.pošta (Egidi-tnnnel.)	738
Nikdar več tako po ceni se prodate 2 posestmi tik ob železniški postaji Pesnici pri Mariboru Prvo obstoji iz 5 — 6 oralov rodovitne zemlje, sadonosnika, nji e in lesene hiše; oralo po 1100 K, polovica lahko ostane vknjižena. Drugo obstoji it 10 oralov zemlje, in sicer prav dobrih tra nikov, lepega sadonosnika, nj v iu gozda, ter lepe zidane z opeko krir h še z veliko kletjo in viničarije Cena oralu 1400 Kron; polovica lahko ostane vknj;žena Obe posestvi imata krasne lige za vinograde. Natančneje se i»ve pri Z nauer jn. Sv. Jakob v Slov. gor.	734
Majhen vinograd v Ptujskem ok-r»ju se kupi. Predlogi z osoačbo cene se naj pošljeio: Albrecht, St. Veit am Vegan. (Štajersko ) 742
Stanovanje se išče pri krščanskih ljudeh v Mariboru, če tudi na kraju mesta, od 1. avgusta naprej; z&dostuje le kuhinja in si ba za majhno obitelj. Naslov pove up av-ništvo.	747
ftikno
i UaSe'ino «
ia do

in hlače'1"0
moSke obleke
-,ite n*3cet"^
Harod^e velettfl
Vzorci zašlo«!-
Od danes naprej oddamo vsako novo veliko ploščo kakor: Gramofon pišoči angelj, Odeoa, Jumbo, Favorit za eno krono ceneje, torej samo za 5 os. 3 K; velika Jumbolt; Zonofon in Kaliopa z» 2 K ; 1000 igel sam K 1-60. Gramofoni že od 16 K naprej. Zin-auer & Co , Sv. Jakob v Slov. gor. _723
Lepo posestvo četrt ure od železniške postaje Štore, obstoječe iz 36 oralov zemlje in sicer: 10 o-ralov gozdov, 10 oralov travnika, 16 oralov njiv in vinograda s hišo, se po nizki ceni radi gospodarjeve smrti proda. Njive so posejane in gozda sta pola» Več se izve pri l»stnici Heleni Gajšek, Št. Lovrenc štev. 57, pošta. Štore	718
Knjigovodja oz. korespondent, popolnoma več slovenskega, nemškega, laškega in hrvaškega j ezika, spreten stenograf in strojepisec, 5*8 let s ar, neoženjen, išče službe. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe pod „Domovina 999" glavno-poštnoležeče, Ljubljana. 753
Preda se jako lepo posestvo v ravnini, ebsegajoče okrog 32 joh, skupaj se držeče in obstoječe iz hmel išč, njiv, travnikov, vinogradov ia gozdov. Sadonosnik s k-ep-kim drevjem in žlahtnim sadjem, pri hiši so obširne brajde. Hiša ia gospodarsko poslopje z novo zidano sušilnico za hmelj je v zelo dobrem stanju, tako tudi vinič«'i-ja. Voda pri hiši. Na hiši se je dozdaj izvrševala gostilniška obrt. Natančneje pove posestnik Franc Zupanc-Pikl, Megojnce pri Žalcu. __750
Majhno posestvo z lepo, zidano hišo, s tremi sobami, dve kuhinji, lepe kleti, en oral rodovitne njiv« tik hiše, 1 oral sadonosniki, d ?a svinjska hleva, studenec itd. Vse v najlepšem stanu, zdrav zrak, 30 minut od mesta Maribor, se proda Cena 11.600 kron. Vpraša se Oberrothweinerstrasse Nr. 67. ■__751
Enonsdstropna hiša s 11 stanovanji in malo gostil o. 12 000 K se plača, drugo lahko ostane vknji-ženo. Vpraša Reckenzahngasse št. 10 Maribor.	658
Štefan Mmm
trgovina z železnlno
v Radgoni,
priporoča najboljše ocehe motike in lopate dobre kose in srpa pravo št-j]. železo po najnižji ceni in so-23 lidni pčstrežbi.
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tndi s« menja zrnje % moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar ▼ Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magdaiensko predmestje.
150
Častna izjava.
Podpisani Štefan Delakorda, posestnik na Zgornji Ložnici pri Žalcu obžalujem, da sem govoril o gosp. Ivan Premik-u p. d. Šentaku, posestniku v Žalcu, ob volitvah neresnično in žaljivo in da so vsed tega mojega govorjenja prišle o g. Premiku p. d. Šentaku v časopisje neresnične trditve, svoje govorjenje preklicem in prosim gospoda Premika odpuščanja.
Žalec, dne 8. julija 1911.
Štefan Delakorda.
Naročite naš list.
r8
IjiröKÄ HRäMILNICä"^^ in POSOJILNICA V ÇEIJûl
regisirovana zadruga
y lastni hiši (Hoísl „Fri belem voira") v
mmmmamaimmB*
i neomejeno zavezo
ju, Gr&ska. costa št. 9, I.
obrestuje
¡truMM vlege po 4'/,*/, br«z odbitka rentniga davka. Spre-josi» hranilne knjiiice drugih zavodov kot vloge, ne da bi t» ohfestBvaoje preknals). Daje vložnikom na dom brezplačno nabiralnike. Sprtj^oa po sejnem sklepa vloge na račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.

uraduje
Mak torak in petek depeMae. ProSnje s« sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne ed 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vphtčifc» po poŠti se dajejo zastonj poštno-hraailBiftne položnice, Stov. 92465. Telefon ima it. 8. Za brz^aM sadflitnje naslov: Ltfndsk» pesaplaiea Cai.ie.
posojuje
ab kras
ed <m
ta zMttyiéa p« An s zastavo vrednostnih Hatjn m «w eaeted k» pogoji. KoB*ezferte »kajÄeee àO$nwt fti draft aend iztefjuj« ar^ta	nph	So SMs
vkeji»» cfsfe tornea»), atntsfca pfež* ta
Prva južno-sta jsrs
nosešfta
Žaga, brusi la strass s strojnim obratom. :: Imi za grasiraniB črh. :: Izsrsuje nsgrobus spsissnifce in ssa monumgnialna in sisu-— — Slina dola is in- ia inozemska nsaiErijala. 5=: s=: Plošče za pslilšiuo iz FoznoMnmep marisorja. :: Mfca zaloga izptoyijsniii nsgrolsnlh spsneniim :: Kajnižjs cene. :: Hulanini =s plačilni popji. :: Earočila so izyrsujsjo točna. 5=3 CcnlMI in sirošliosni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška dmž&a :: Celle.

V^ÎÇ.V:'?^- :

:- - ' • - . > ■ , - ■ :

es n
e>
g bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in isti to pisavo, če pa lahko na pisalnem stroja „Blickenderfer" piši» šete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr. spremeniti v eni sekundi strmo pisavo v ležečo?
še Vi rabite barvotrake, če pa zasigura „Blickenderfer" je? pisalni stroj manj stroškov, zelo lepo in snažno pisavo z redno ravnimi vrstami?
si ta
£3
Zakaj Zakaj
bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken-derfer"-jev jako ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mno-gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je bil 15 krat odlikovan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago?
Štiri različni modeli za pisarne, potovanja in zasebno rabo. 185—260 mark. Čez ICO različnih pisav in jezikov.
Ilustrovani katalog franko.
Groyen & Richtmann, Kolin, Köln.
Podružnica: Bsroün, Leipzigerstrasse 112.	391
Zastopnik za avstrijske dežele : HBakso Dachauer*, Ried i. Innkreis.
m w
n >
eMJpl Podpirajmo I
i ffbl se med seboj S
V-ak slovenski trgovec, gcstiltičar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak Slovenec in član našega naroda, se opozarja na velevažno slovensko pod-ietje: „Toisto?rške slatine v Guštanju na K roškem". (Glej inseratni de)).
Postrežba poštena I
Cene primerne!
Zavarovalno društvo „Franco Hongroise" je fekcdo, pomočeno po požaru, dne 27. majnika t. 1. uničenih m« jih hšiih in pospodsrskh poslopij, na tako hiter način dogoalo io mi d-nes neprikrsjšan pipolen zavarovalni znesek i splačalo, da .■ e morem opazili, isrečt temu z?.vodu in njegovi reprezentanci v Graiicu, Kaiserfeldgasse 2J, Btcm javno mo o zahvalo.
Zgoroja-Veika pri Cainrekn, dne 13. junija 1911.
691	Franc Schicler, 1. r.
doseže kakovost fine zrnata kave svojo polno veija^o, če voli cenjena pespodinjsket kavni pndatek najzanesljivejšo vrsto! :: ::
aiholjel
stori.e, fce uporabljate izddek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega ::: Francka" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s fca-viniai mlinčkom kot tovarniško znamko.
Stampilje
is kavčaka se dobijo v tiskarni «v. Cirila v Mariboru.
I Poiščite in obiščite
narodnega in domač, trgovca
F« LEHBHT « FTU3U,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših Sto-fov za moške ter razne volne /.a ženske obleke in blut*. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev 4alnii» barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajočegi
blaga po nizkit oenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, »aj pove svojim inanoom. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	SS
Priporoča se
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabrsksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalego cem@ntn!h cevi, Stopnic, kerif, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: ksmnaflh cevSf motla-kerske piolče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
a Boftanie
3 poleg
iP^ jy stoječa
msMsliKa
kateri bi v nobeni ne majkal, se dobi
Pri Zinaner & Co.
Sv. Jakob v SS@v. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 6 K. Pošilja se po povzetju. Jako priprosto! Zelo prakttično! Nobena igrača!
Sr Varaždinske toplice
(Hrvatsko), želez., poštaa in brzojav. postaja, telefon. Nov zdravilni salon z električno razsvetljavo, vele-slavna radija aktivna žveplena terma + 58° C,
priporoča proti trganju, reuma isfcija, itd. pitna zdravila pri hudih vratnih boleznih, vnetju krhlja, boleznih v prsih, na ledvicah, v želodcu ln črevesnih
boleznih. Eiektr. masaža, kalužne kopeli, kopeli z vogljikovo kislino, solučne kopeli. Celo leto otvorjeno.	Udobni komfort.
Novi hoteli Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti brezplačno. 476 Ravoateljstvo kopaiiSča.

od motorja o-Maj« 100 kg. po 35 IL
Marsa sv. Cirila y Maribora.
V. t
železnato kmaviiso
Higien. razstava Dnnaj 1006: Državi.,, cii :: lika in čsstui diplom k dati koiajti
Krepilno sredstvo za slabotne, in»io kryne in rekonvaloBoente. Pomočil voljo do jedi, ahjige iivci in popravi kri. Izboreo okna. Nad 7000 «irstr niških spričevaL
iii©f s. h. inm ifeTiigii i
i« T Stksraab ? «tekipcic»» po poi 1 i S t» fr* 1 1 4 S i'83,
!
pnperoča snojo doma žgano Sf al@f Ski siiïQufen, tropinouGC, vinsko g . -
žganje, brinjem fcalier tudi IIOHI3K
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijuma itd. itd zzzzz==z==zz=z
RaIaIm^ fiPNahrbtnike za turiste, planinske do-KOieiilS	pisnice, konfeti, serpentine, lampijoni,
tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Goričar & Leskovšek v Celju
m
Graška ulica št. 7
in
Zvezna trgovina
(Goričar & LeskovSek) Rotovška ulica 2, Celje.
m.
Častno priznanje 1885.
j Stsroznona trgauina s semenjem
t:-imm štej» mmvmëm® mt&klm&mkm isfgowi
448 na slabelo in na drobno
rane Strupi , Celje
Qi«aiSea ®esf»
<»or«ca po najnižjih cenah svojo bogato zaloge Hteklons in poroslanââtc posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih èip in okvirjev ia podobe«
wash «tak* rakih ûml pri oatehvah m »iarebaSs*
• ms^i^si«	fîS?i?ï3ai#s in to&w» poafi^fba»
9 j	L	
, , rT . V im«	- : ** ' m	m
Sofijin trg
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljiiega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „uatnrell", ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo garantirano, brez proden.i e (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
priporoča	449
Maribor ~ Sofijin trg.
Vsak dober kosec oaj si oabavi ali kopi
Veletrgovina s špecerijskim blagom ï in z deželnimi pridelki
Kmetje in obrtniki !
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, ds se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domač» zgorej imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsalci konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi %
najmanjšim poizkusom. Velečaslitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in
kadilo za cerkve V zakuri imam vsakovrstna vrtna in poljska semena
zaBesyFve kaUivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega
blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia. Zabukcvški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg tti odjemu celega voza, pro3to v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovora. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in j druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Priporočam se Vam v napravo in pro dajo vseh vrst kmetijskih strojev, vsake vrst« orodja za kovače, ključavničarje, priprave za mline, žage in transmisije za vsako industrij« posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surovo olje
Edini fistopnik največjih in najslomej ¿ih tvrdk.
najboljšo : koso :
Jamči se za dobro kakovost in trajno rešilo.
Tudi dobri brusni kamni za kose se dobijo vsake vrste.
Poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamo-reznice, vitli (tjepeljni), sadni mlini itd. so najboljše vrste vedno v zalogi
veletrgovine z železnino „Merkur**
Peter Maidič : Celje.
Trgovci zahtevajte cenike kos in brusnih kamnov. :: 735
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
i, Gosposka ulica 23
Alojz Artnik,
>trojni ključavničar — Savinjska dolina,
= Su. Pouel pri Preboldu, s
m
„Kaplice za svinje" cTki.?.eUe,,iM"
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Vspeh vrlo pcvoljni: Gospod Janez K. piše:
Prav dobro pomagalo!
lekarn» pri o. Ike*« spS§ MARIBOR, Glavni trg štev 15,
325
se priporoča čistin duhovščini in slav. občinstru za cerkvena prenovijenja altarjev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročile.	556
Častna izjava.
Podpisani č am kraj. šolskega sveta pri Sv. Jederti izjavljamo s tem na podlagi natančnih poizvedb, da so isa očitanja razširjena pfi Sv. Jederti in osebovana v vlogi r.a okr. šolski svet v Laškem od neznanega pisca z dne 8. maja 1911 s podpisom „Več poškodovanih kmetov" v kolikor zadevajo g. J. Pukmeistra, nadačitelja pri Sv. Jederti in šolske otroke, zaradi donašanja fižolovega kelja na nad-tičiteljevo njivo, popolnoma neresnična ia neutemeljena; ob-žaljujemo, da so se take neosnovane on žali t ve raišrile, ter se v svojem in v imenu šolskega okoliša Sv Jedert, katerega zastopamo, zahvaljujemo g. J. Pukmeistru, da se je s to izjavo zadovoljil in odstopil od kazenskega postopanja.
Sv. Jedert, 4. julija 1911.
731	Slnga, Grešak, Reboza, Vaclavik.
Süodniestaierska liúda uosoiilÉa v MARIBOR
p
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
t
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
■e «prejemajo od veakega in se obrestujejo: na-v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (fefc konto 97.078) Rentni davek plača posojilnica jama. »
posojila se dajejo
le članom in sicer na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4'/<0/0) na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo m poroštvo po 5 Vi0/» in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. •
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9 do 12. dopoldne ia vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izrsemfii praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in pwiaje sprejemajo vsak delavnik od 8.—11.
dopoldne in od 2.-5. popoldne. » 6
P«a.jllnlM Ibm» ««41 m« ni|Ml*C«
bdajatati b «alošmik : KatoUâko tiskovno droitto
Odgovora! ar*dnik: L. Keeper t*.
Tlak tttktrn« «v. Cirft* * Maribor*