časopis kolektiva industrije motornih vozil Težka presemica: kmalu najmodernejša in največja na Balkanu. Ko bo do konca opremljena, bo krila vse potrebe s srednjeročnim planom predvidene proizvodnje. Pogovor z novinarji Industrija motornih vozil Novo mesto je že nekaj časa predmet različnih komentaijev v sredstvih javnega obveščanja, ki v mnogih primerih ne opisujejo dejanskih razmer v našem kolektivu in avtomobilski industriji nasploh. Ocena takšnih pojavov nas je pripeljala na zamisel, da v sodelovanju z družbenopolitičnimi organi pripravimo pogovor s predstavniki tiska, radia in televizije, na katerem bi predstavili razmere, težave in uspehe, s katerimi se borimo v času splošnih družbenih prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva. Ne nazadnje smo želeli omogočiti novinarjem, da v neposrednem pogovoru zastavijo vsa tista vprašanja, ki po njihovem mnenju zanimajo naše kupce in širšo jugoslovansko javnost. Odziv je bil zelo dober, saj se je pogovora z obedom tozd tovarna avtomobilov udeleži o blizu štirideset predstavnikov tiska, radia in televizije iz Slovenije in večine drugin republiških središč. Uvodno besedo in obrazlago je podal generalni direktor IMV tovariš Jurij Levič-nik, ki je tudi odgovarjal na števina vprašanja, ne le v zvezi z IMV, ampak tudi s širšo gospodarsko problematiko, ki po gojuje razmere v avtomobilski industriji. Za člane kolektiva povzemamo glavne misli in uvodne besede generalnega direktorja ter odgovore na nekatera najbolj značilna vprašanja. Tovariš Levičnik je med drugim dejal: „Predno preidemo na konkretna vprašanja, bi vas želel v kratkem seznaniti o naših načrtih za letošnje leto, zlasti pa c programu razvoja za naslednje plansko obdobje. Naj takoj povem, da smo plan za leto 1980 morali znižati v prvi vrsti zaradi tekoče investicije, ki vsakodnevno poraja zastoje v proizvodnji, kot tudi zaradi devizne situacije, ki je morala imeti svoj odraz na poslovanje IMV in na vse tiste, ki s svojimi izdelki z nami sodelujejo v proizvodnji vozil in prikolic. ’Vvotni plan 60.000 osebnih vo jI smo morali zmanjšati na 40.000, plan dostavnih vozil pa je bil korigiran na 3.000 vozil. Osnovna naloga, katero si je kolektiv zastavil, je bila obdržati plan izvoza, kr življenjsko pogojuje našo dejavnost. Zato smo planirali večjo proizvodnjo R—4 za izvoz kot za domači trg. K temu je treba dodati še 90% proizvedenih prikolic, ki smo jih izvozili na zahodni trg. Na ta način je IMV že v prvem polletju letošnjega leta več kot stoodstotno presegel izvoz v enakem lanskem obdobju. Obvezali smo se tudi, da bomo tudi v drugem polletju uresničili enak izvoz kot v prvem, kar pomeni, da bomo letos izvozili naših izdelkov v vrednosti 120 milijonov dolarjev. Takoj bi spomnil, da smo pred nekaj leti, ko smo se vključevali v tekoči srednjeročni plan, pred republiško skupščino prevzeli obvezo, da bomo leta 1980 izvozili za 100 mil. dolarjev. To pomeni, da smo obvezo celo presegli za kar 20 % ob poudarku, da smo sleherni proizvod.izvozili izključno na zahod, kar še posebej odraža kvaliteto našega izvoza. Številke povedo, da predstavljal izvoz kar 60 % finančne realizacije DO IMV. Ostajamo zvesti dosledni izvozni usmeritvi Izvozna usmeritev je osnova tudi za naš ambiciozni razvojni program za naslednje petletno obdobje. Predvsem moramo zaključiti neizvršene naloge iz te-g3 srednjeročnega obdobja, pri čemer gre v prvi vrsti za izgradnjo kapacitet za proizvodnjo 150.000 vozil. Le-te bodo trdna osnova za nadaljnjo izgradnjo zmogljivosti, ki bodo po naših načrtih znašale leta 1985 že 250.000 vozil. Sočasno s povečanjem proizvodnje avtomobilov je zastavljen tudi program povečanje proizvodnje prikolic. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja, torej leta 1985, bomo proizvajali 50.000 prikolic na leto. K temu gre prišteti še program takoimeno-vanih motorhomeov (motoriziranih stanovanj), katerega osnovo predstavlja naš obstoječi program lahkih dostavnih avtomobilov. V naslednjem srednjeročnem obdobju v IMV ne planiramo razvoja gospodarskih vozil kot takšnih, pač pa nam bodo poslužila kot osnova za proizvodnjo motoriziranih stanovanj. Za jugoslovanski trg bomo na podlagi teh agregatov1 montirali dostavna vozila v okviru potreb. Iz strukture proizvodnje v naslednji petletki je razvidna izvozna usmeritev IMV. Že v naslednjem letu planiramo izvoz v vrednosti 160 milijonov dolaijev, da bi leta 1985 dosegli 360 milijonov dolaijev izvoza. Če morda koga presenečajo planske številke, naj takoj povem, da v IMV zastopamo stališče, daje sleherna proizvodnja enega tipa vozila pod serijo 100.000 (± 10%) neekonomična. Zato imamo v programu dva modela osnovnih vozil v skupni seriji 200.000 enot, nadaljnjih 50.000 pa bodo vozila iz kooperacije, v enostavni montaži, kakršna se pri nas izplača. Pri tem mislimo na 30 do 40 % lastnega deleža v vred- (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) nosti vozil. Možno pa bo tudi na podlagi izvoza zagotoviti uvoz kompletnih vozil, kar že poznamo iz naše prakse. Od januarja 1981 dalje: samo dva modela „katrc" Nadaljnja prizadevanja IMV. so usmerjena v ustvarjanje možnosti, da domačim kupcem ponudimo vozila iz izvoznega programa za Renault. Trenutne proizvajamo tri inačice vozila R—4, in sicer: klasični R—4, katerega proizvajamo izključno za Francijo z motorjem 782 ccm; od januarja letos smo začeli za Francijo izdelovati tudi R—4 GTL z motorjem 1108 ccm. ki ga karakterizira enaka moč ob povečani prostornini in na 4,8 lit/100 km zmanjšana poraba goriva. To je avtomobil z najmanjšo porabo v družini vozil Renault, kar je glede na nenehno rastoče cene goriva, ki bodo nedvomno sledile cenam mesa in kruha, pomembna prednost. Predvidevamo, da bomo ta model pričeli proizvajati za domači trg v začetku decembra letos,' seveda ob upoštevanju okoliščin, o katerih bom govoril v nadaljevanju. Tretji model je R—4 Special, ki je izvedenka osnovnega modela in ima prostornino motorja 845 ccm. Za ta model smo se odločili pred časom, ko smo hoteli jugoslovanskim kupcem ponuditi „katrco” z nekoliko močnejšim motorjem. Tega modela v prihodnjem letu ne bomo več proizvajali, ker bi bilo nesmiselno zaradi majhne! razlike v moči motorja proizvajati še en model vozila. Tako IMV KURl R izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6750 izvodih — Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. bomo imeli z januarjem 1981 dva modela R—4 za domači in tuji trg: R—4 z motorjem 782 ccm in R—4 GTL z motorjem 1108 ccm. Odgovor na upravičene in neupravičene kritike V nadaljevanju bi se navezal na številne kritike, upravičene in neupravičene, katerim je bila IMV izpostavljena v tekočem letu. Rekel sem že, da smo imeli letos velike probleme pri uresničevanju investicij v proizvodnji. k temu so se pridružile še težave v oskrbi z repromate-rialom in deli, bodisi iz zvoza ali iz domačih virov. Omejevanje uvoza ni prizadelo samo nas, ampak tudi naše kooperante, ki so se prav tako znašli v težavah kakor mi. So pa tudi taki, ki sebi v prid enostransko izkoriščajo razmere. Čez noč postavljajo zahteve po deviznih sredstvih, da bi si zagotovili lastno proizvodnjo, in sicer v trenutku, ko smo se morali na republiški ravni dogovoriti o odstopanju lastnih deviz za saniranje devizne bilance. Slovenska industrija je celo v nekoliko težjem položaju kot so naši kolegi v drugih republikah, ker je slovenska plačilna bilanca ostreje zastavljena. V začetku leta smo zmanjševali uvozne možnosti glede na ustvarjeni izvoz na 0,80, 0,70 in 0,60 % (pojasnilo: za 1 denarno enoto izvoza lahko uvozimo blaga le za 0,60 denarne enote), zaradi česar dejansko ne moremo odstopati dela deviz vsem našim kooperantom. Ob tem smo v letošnjem letu že nekajkrat imeli popolno zaporo uvoza, ko banka ne sprejema nikakršnih prijav uvoza ne glede na to, v kakšnem položaju se posamezni proizvajalec nahaja. Mi v IMV smo se še posebej zoperstavljali ustavljanju prijav o zaključenem poslu za uvoz repromateriala po pogodbah o dolgoročni kooperaciji. Kljub temu, da imamo od marca letos pozitivni saldo na kontokorentnem računu, smo imeli trikrat blokiran uvoz in to kljub zagotovilom, da se ustanovitve ne bodo nanašale na dolgoročne kooperacije. Zaradi tega smo večkrat zaustavili proizvodnjo, ki je v veliki meri odvisna od uvoza. Lahko povem, da imamo skoraj 8.000 nekompletnih avtomobilov in da demontiramo dele z vozil za domači trg, da bi kompletirali vozila za izvoz. Trenutno imamo na montaži izključno vozila za izvoz. Do konca leta moramo izvoziti 11.000 R—4, sicer se bo postavilo vprašanje našega izvoza v naslednjem leta Na zalogi imamo tudi 1.200 nedokončanih prikolic, od tega 1.000 za izvoz, imamo pa tudi! 1.000 podobnih prikolic v belgijski tovarni. Če gre za uvozni material, tedaj odpremimo tudi nekompletne prikolice, katere nato opremljamo in dodeljujemo v Belgiji. Za avtomobile: končno sproščene cene brez umešavanja države Da niso neustrezne cene edini problem in vzrok „špekulaci- jam", katere nam marsikdo očita, pove podatek, da imamo na zalogi tudi 600 nekompletnih dostavnih avtomobilov, ki glede cene niso tako problematični. Kar zadeva cene moramo povedati, da mi za dva modela! R-4 v različnih izvedenkah dobimo od francoskega partnerja od 110.000 do 128.000 dinarjev v devizah, kar je neprimerno bolj ugodno kot od domačih kupcev. Če nekaj let gradimo stabilizacijo na omejevanju cen! relativno majhnega števila final-' nih izdelkov, potem mora takšen balon enkrat počiti in je razumljivo, da se zdijo danes, zahteve za zvišanje cen' a bsurdne in astronomske, če prav so v vsakem oziru popolnoma upravičene. O tem priča tudi to, da se bodo avtomobili! končno znašli na seznamu izdelkov, za katere naj bi ZIS določil prosto formiranje cen,”! je dejal tov. Le vični k ob zaključku uvodne informacije. Zanimivi odgorovi na resna vprašanja V nadaljevanju je tov. Levič-nik odgovoril na vrsto vprašanj. Skrajšano smo povzeli nekaj najbolj zanimivih odgovorov: Vprašanje: Kdaj bodo vaš kupci vozil R—4 in R—18 dobili svoje avtomobile? Odgovor: Paralelno s proizvodnjo , katrc” smo vzpostavili tudi montažo vozil R—18. (Nadaljevanje na 3. str.) Železobetonska obzorja niso namen samim sebi. Uresničitev tekoče investicije daje solidno podlago za nadaljnji razvoj proizvodnje. Uresničitev plana-glavna naloga Ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodstva temeljne organizacije ter odgovornih ljudi iz OSSS so zasedali delegati delavskega sveta TOZO Tovarna avtomobilov na. svoji 34. seji. Le-te se je udeležila tudi predstavnica SDK Novo mesto tov. Andolškova, ki je sodelovala v razpravi ob prvi točki dnevnega reda. Dnevni red je obsegal razpravo o ugotovitvah SDK Novo mesto o kontroli izvajanja zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v’ letu 1980 pri IM V, TOZ Tto-1 varna avtomobilov in izvrševanju planskih nalog. Ugotovitve SDK se nanašajo na problem nelikvidnosti v tem tozdu spričo cele vrste težav, v kateri se le-ta kot nosilec velike investicije nahaja. Glede na obetajoče se nadaljnje zaostritve pogojev gospodarjenja je edina realna smer razreševanja teh problemov nenehno večanje produktivnosti oziroma maksimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Tovariša Blatnik in Markovič sta v razpravi poročala o problematiki preskrbe z materialom, čigar cene dobesedno divjajo navzgor ali pa ga sploh ni moč dobiti. Rezultat takšnega stanja so nenehni zastoji v proizvodnji in porast proizvodnih stroškov zaradi večanja zalog nedokončanih gotovih izdelkov. Razmere so zelo težke tudi zato, ker naše prodajne cene še zdaleč ne pokrivajo dejanskih stroškov materiala in dela, saj’ so že dve leti praktično nespremenjene. O neurejenosti razmer in odnosov med surovinsko bazo in predelovalno industrijo najbolj priča podatek, da so cene nekaterih bistvenih repro-materialov v času zamrznitve cen avtomobilov narasle tudi za 150 %. To so dejstva, mimo katerih ne moremo, če hočemo objektivno ocenjevati glavne vzroke resnično zapletenih razmer ne le v IMV, ampak v gospodarstvu nasploh. Glede na to, da bo pot do1 celovitih načelnih rešitev gospodarske politike verjetno še zelo dolga, so se delegati v razpravah o izvrševanju planskih nalog osredotočili na analiziranje razmer znotraj kolektiva in opredeljevanje konkretnih ukrepov, (Nadaljevanje z 2. str ) V začetku novembra bo stekla nova serija, tako da lahko zagotovimo vsem kupcem, ki so vplačali vozila novembra in decembra lani, da jih bodo dobili dokonča februarja 1981. Večji problem je z vozili R-4, kjer moramo prvenstveno zagotoviti izvoz, vendar smo prepričani, da bomo v začetku naslednjega leta ustalili proizvodnjo 400 avtomobilov dnevno. To bo pokazalo obveze in zadostilo novine potrebam trga. Vprašanje: Ali ste za svobodno oblikovanje cen? Kakšne so možnosti za dohodkovno povezovanje kooperantov in finalistov? Odgovor: Administrativno vodenje gospodarstva je glavna ovira dohodkovnemu povezovanju v Jugoslaviji. Nemogoče je uresničevati dohodkovno povezovanje ob različnih sistemih oblikovanja cen oziroma ustvarjanja dohodka. i Proizvajalec repromateriala ali dela ne bi mogel in smel načrtovati brez povezave s finalistom, ki bo njegov proizvod vgradil in plasiral na trg. Danes vlada takšna zmeda, da od vsega tistega, kar smo politično proklamirali, ni ostalo ničesar. Tudi finalisti v avtomobilski industriji s o zaradi različnih interesov dolgo časa pripravljali sporazum o spremembi trenutno veljavnih cen, katerega smo podpisali šele 3. septembra. Cene avtomobilov naj bi se po tem sporazumu formirale tako, da bi se k inodomicilni ceni prištela 25 % zaščita. IMV ni izkoristila 25 % zaščite v celoti; pri nekaterih izdelkih smo šli celo nižje od inodomicilne cene. Med obdelavo tega sporazuma so se izpostavila vprašanja o možnosti prostega oblikovanja cen in vse kaže, da bo nekaj iz tega. V IMV smo za kakršnokoli oblikovanje, po sporazumu ali prosto, samo da bo čimprej v veljavi, saj bo tako veljalo le do 1. januarja 1981. Potem bomo šele videli, kako in kaj. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je razreševanje problemov politike cen strateško vprašanje gospodrske stabilizacije. O dobavah, vračanju predplačil in investicijah Vprašanje: Spričo ekstremno dolgih dobavnih rokov se velika večina kupcev zelo jezi na IMV. Baje jim niti denarja ne vračate? Odgovor: Postregli bomo s številkami: skupnih i zahtev za vračilo vplačil je bilo največ 23 % s tem, da se je ta odnos zmanjšal na 1,8% zaradi tega, da je dobava avtomobilov le stekla in da se je vrsta kupcev le odločila, da še malo počaka. Vrnili smo približno polovico zahtevanega denarja, planiramo pa, da bomo do 10. novembra 1980 vrnili tudi vsa preostala sredstva- Pri vračilu strogo upoštevamo zahtevke za vračilo; to pomeni ne prispetje vplačila, ampak vrstni red oziroma datum zahtevka za vračilo. Eventuelne tožbe za vračilo obravnava sodišče, na kar nimamo nobenega vpliva- Vsekakor pa nam sodišče ni niti najmanj naklonjeno, ker načelno in rigorozno razrešuje problem. Vprašanje: Koliko časa gre za dejansko nekompletnost vo- zil, ki jih je videti v vaših skladiščih? Odgovor: Zelo različno. Predvsem zaradi tega, ker smo se zaradi izvajanja investicij morali večkrat seliti. Tako smo lage kompletirali vozilo, ki je bilo na primer urejene prejšnji teden, kot pa vozilo, ki je bilo narejeno več tednov pred njim. Tudi manjka joči materiali so bili zelo različni, bodisi iz uvoza, bodisi od domačih dobaviteljev. Vprašanje: Od kod boste črpali sredstva za investicije v naslednjem petletnem obdob-jii? Odgovor: IMV je planiral in vesticije v znesku 5,6 milijard dinarjev. Od tega je 2,7 milijard vlaganj s strani inozemskega partnerja, 1 milijardo tvorijo inozemski krediti, 1 milijardo domači bančni krediti, 1 milijardo pa bomo zbrali iz lastnih in zdniženih sredstev. Razvidno je, da bomo le z eno milijardo ,štartali” na domača bančna sredstva. Vrstila so se vprašanja in odgovori, vz dušje pa se je počasi spremenilo v enakopraven pogovor in razpravo poznavalcev ne le avtomobilske industrije, ampak gospodarskopolitične problematike v celoti. Pri veliki večini, gostov je bile očitno zadovoljstvo, da so imeli možnost pomeniti se o marsičem, zlasti še, ker v daljšem obdobju nazaj niso mogli o tem in na takšen način govoriti z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci. Enoten sklep: čim več takšnih pogovorov v obojestransko korist. Id bi prispevali k doseganju planskih nalog. Iz obsežne in temeljite razprave povzemamo naslednje smernice delovanja in ukrepe: — predstavniki sindikalnih organizacij, vodstva proizvodenj, oddelkov, izmen in preddelavci so dolžni sklicati zbore delavcev in se dogovoriti o izvajanju dogovorjenih stabilizacijskih ukrepov. Posebno pozornost je treba nameniti maksimalnemu izkoriščanju delovnega časa in zagotavljanju kontinuitete proizvodnje. — Obračun vseh zaposlenih se mora dosledno izvajati po ovrednotenih delovnih operacijah, katere posamezniki opravljajo- Pri obračunu naj se upo-. števa samo doseženi čas za dele, prevzete od kontrole kvalitete. Izmečki ali deli, ki niso za vgradnjo, ne bodo upoštevanf pri obračunu osebnih dohodkov, kar velja tudi za čas, ko delavec ne bo opravljal svojih delovnih nalog in opravil. — Proizvodni oddelki, tehnične službe, operativne priprave dela, vzdrževanje, materialni oddelek in kontrola kvalitete se morajo maksimalno koordinirano zavzemati za odpravo pogostnih zastojev v linijskih proizvodnjah (karosemica, lakirnica in montaža). — Ravno tako je potrebno zapolniti odlagalna mesta v lakirnici karoserij s polakiranimi karoserijami R-4, da se v slučaju zastoja v lakirnici karoserij omogoči montaži vozil R-4 normalno delo. Lakirnica karoserij mora pripraviti plan, kako bo v čimkrajšem času polakirala karoserije gospodarskega vozila, da bi lahko karosernica normalno delala. - Linijske proizvodnje, glede na delovno silo, morajo v drugi polovici septembra dnevno izdelati in predati povprečno 130 vozil R-4, 6 vozil R-18 ter povečati proizvodnjo dostavnih vozil. Na ta način se bomo že v oktobru realno približali izvrševanju plana proizvodnje. — Vodstvo kontrole kvalitete mora zagotoviti bolj dosledno izvajanje in nadzor nad kvaliteto na vseh delovnih mestih od prevzema materiala, izdelave delov do končnega proizvoda. — Zagotoviti moramo ažurno in točno evidenco materiala v materialnem oddelku in na delovnih mestih. Poostriti je treba odgovornost do pravilnega odneha do materiala. V proizvodnjah se mora zagotoviti večji čut odgovornosti pri slehernem (Nadaljevanje na 4. str.) 2. športni dan delavcev IMV Izenačene borbe in nad 300 tekmovalcev sta bili glavni značilnosti letošnjih H. športnih iger naših delavcev. Med najštevilnejšimi ekipami velja pohvaliti predvsem TOZD Commerce in TOZD Tovarna prikolic Novo mesto. Športna dvorana Marof in stadion bratstva in enotnosti, kegljišče Loka in hotel Metropol so bili letos prizorišče zanimivih borb na športnih igrah, za katere smo se odločili že lani. Zamišljeni šahisti — tudi ta priljubljena in ugledna „kraljevska igra” ima v fMV precej prijateljev. V sedmih panogah, ki so bile z različno udeležbo dokaj zanimive, se je najbolj izkazala ekipa TOZD TA Skupna služba, ki je s 112 točkami osvojila prvo mesto. Tik za njo je bila ekipa DSSS, kateri je najboljše mesto ušlo za eno točko, dosegla jih je 111. Prav tako razburljiv boj se je odvijal za 3. mesto, saj je TOZD Tovarna prikolic iz Novega mesta ušla zasledovalcu Commercu le za 2 točki v skupnem seštevku. Omeniti velja, da sta bili prav 3. in 4. uvrščena ekipa na letošnjih igrah najmasovnejši in tudi najbolj organizirani, kar kaže na delo, ki zahteva daljše časovno obdobje, pa tudi zavest tekmovalcev. Borbe so potekale v prijateljskem vzdušju in so bile v nekaterih panogah (Nadaljevanje s 3. str ) delavcu do materiala in preprečiti uničevanje. — Tekoča vzdrževanja morajo pravočasno izvrševati popravila, da ne bo prihajalo do zastojev. Posebej morajo zasledovati stanje opreme, pravočasno predvideti popravilo in ga po potrebi opravljati izven rednega delovnega časa. Pri tem je treba tudi nujno poostriti odgovornost slehernega v vzdrževanju, da s stalnimi pregledi in popravili omogoči delo v proizvodnji brez zastojev. - Vse tiste, s katerimi je bilo dogovorjeno za delo v soboto v prvi izmeni, 13. 9. 1980, je potrebno opozoriti na izvrševanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in splošno malomarnost do dela. Obenem je potrebno vse tiste, ki takih dogovorov ne spoštujejo, poklicati na odgovornost. Očitno je, da so se v tovarni avtomobilov na široki fronti lotili zagotavljanja pogojev za uresničitev plana zavedajoč se, da si lahko le na ta način obetamo uspešen zaključek leta. V nadaljevanju so bili sprejeti še nekateri konkretni sklepi. Nedvomno bo delavce še posebej zanimal sklep o vezavi sredstev iz stanovanjskega sklada Na podlagi Pravilnika o var- okmjene predvsem zaradi neresnosti do nekaterih TOZD oz. oddelkov, ki so svoje ekipe prijavili, tekmovanja pa se niso udeležili. Tako se je dogajalo, da so nekatere ekipe prehajale v drugo ali tretje kolo tekmovanj brez borbe. Prav zaradi omenjenega se bodo morali predstavniki TOZD TA Proizvodnja I, TOZD TO Črnomelj in TOZD TA Skupna služba verjetno vprašati, zakaj in do kdaj bo tako neodgovoren in neresen način. Namen srečanja ni bil le v doseganju športnih rezultatov, marveč tudi v tem, da se kot delavci iste delovne organizacije med seboj pobliže spoznamo, izmenjamo mnenja in izkušnje ter sklenemo nova prijateljstva. Vse to pa se je pokazalo ob čevanju in posojilih LB — Temeljna dolenjska banka, se bodo vezala naslednja sredstva: — del stanovanjskih sredstev v žensku 2,000.000 din z enkratnim pologom, — del stanovanjskih sredstev v žensku 4,500.000 din pa v 12-mesečnih obrokih po 375.000 din. Banka bo na omenjena vezana sredstva odobrila 240 % oziroma 220% kredita, ki bo občutno okrepil fond stanovanj tovarne avtomobilov. Delegati so obravnavali tekste in dali pooblastila za podpb samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah organov ude-, ležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, na koncu pa je bil sprejet tudi sklep o pristopu k stavbno-zemljiški skupnosti občine Novo mesto. Pod točko razno so delegati odločali o tekočih zadevah poslovanja tozda. Razprave delega tov in spreje ti sklepi izkazujejo močno stabilizacijsko naravnanost vseh samoupravnih in upravnih dejavnikov v tozdu, zlasti pa je prisotna pripra vljenost za konkret no akcijsko razreševanje problemov v kolektivu, kar vzbuja zaupanje v njegovo sposobnost za uresničitev planskih obvez. zaključku, ko so bili vsi prisotni kot ena družina. Mali nogomet V tej panogi, ki je bila tudi najštevilčnejša po udeležbi, je prihajalo do zelo razburljivih bojev, kijih ni oviral niti razmočen teren. Lanski zmagovalec — TOZD Tovarna avtomobilov Proizvodnja V. - se je uvrstila šele na 3. mesto kljub prepričanju, da bo njegov rezultat enak rezultatu iz leta poprej. Tekmovanje je bilo na zadovoljivi kvalitetni višini, presenetila pa je izredna fer-play borba, kakršne si lahko tudi v bodoče le še želimo. Rezultati: 1/8 finala: TOZD TA Proizvodnja V/I : TOZD Podgorje Šentjernej 3 : 1 TOZD TO Črnomelj : TOZD TA Proizvodnja III. 3 : 0 b.b. TOZD TA Obrat Suhor : TOZD TAP Brežice 1 : 0 TOZD TA Skupna služba I : TOZD TA Skupna služba II 3 : 0 b.b. DSSS : TOZD Commerce 4 : 1 TOZD TA Proizvodnja II : TOZD TA Proizvodnja V/II 2 : 1 TOZD TA Proizvodnja IV : TOZD TA Proizvodnja 13:0 b.b. TOZD Tehnoservis : TOZD Tovarna prikolic 4 : 2 1/4 finala: TOZD TA Proizvodnja V/l : TOZD TA Proizvodnja III 5 : 0 TOZD TA Obrat Suhor : TOZD TA Skupna služba 3 : 5 DSSS : TOZD TA Proizvodnja II 2 : 3 TOZD TA Proizvodnja IV : TOZD Tovana prikolic 1 : 2 1/2 finala: TOZD TA Proizvodnja V/l : TOZD TA Skupna služba 3 : 0 TOZD TA Proizvodnja II : TOZD Tovarna prikolic 4 : 2 Finale: TOZD TA Skupna služba : TOZD TA Proizvodnja II 2 : 0 KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD TA Skupna služba 2. TOZD TA Proizvodnja II 3. TOZD TA Proizvodnja V/l 4. TOZD Tovarna prikolic 5. TOZD TA Obrat Suhor 6. DSSS 7. TOZD TA Proizvodnja III 8. TOZD TA Proizvodnja IV 9. TOZD TA Proizvodnja V/II 10. TOZD Podgorje Šentjernej 11. TOZD Tehnoservis 12. TOZD TAP Brežice 13. TOZD Commerce 14. TOZD TO Črnomelj 15. TOZD TA Skupna služba II 16. TOZD TA Proizvodnja I Odbojka Tekmovanje se je odvijalo v športni dvorani Marof in je za razliko od lanskega leta bil zagotovljen normalen potek tekmovanja. Od 9 prijavljenih ekip se je tekmovanja udeležilo 7 ekip, ki so pokazale lepo igro, kar lahko predvsem trdimo za finalno tekmo, saj je trajala več kot 45 minut, v njej pa je bilo videti lepo borbeno igro z veliko preobrati, polno dinamike. Lanskoletni zmagovalec - ekipa DSSS — je že v prvem kolu naletela na kasnejšega zmagovalca, TOZD TA Skupna služba in z njimi tudi izgubila. Nasprotnik v finalu je bila ekipa TOZD TAP Brežice, pri kateri je potrebno pohvaliti predvsem dopadljivo igro, povezano z zelo veliko požrtvovalnostjo, kar bi lahko skoraj kronali s prvim mestom. Rezultati: 1/4 finala: DSSS : TOZD TA Skupna služba 0: 2 TOZD TA Proizvodnja II : TOZD Tovarna prikolic 0 : 2 b.b. TOZD Tehnoservis : TOZD TAP Brežice 0 : 2 TOZD TA Proizvodnja IV : TOZD Commerce 0 : 2 1/2 finala: TOZD TA Skupna služba : TOZD Tovarna prikolic 2 : 0 TOZD TAP Brežice : TOZD Commerce 2 : 0 Če kje, je popolna zbranost potrebna strelcem - naši na slild so se dodobra vživeli v nelahko nalogo. finale: TOZD TA Skupna služba : TOZD TAP Brežice 2 : 0 KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD TA Skupna služba 2. TOZD TAP Brežice 3. TOZD Tovarna prikolic 4. TOZD Commerce 5. DSSS 6. TOZD Tehnoservis 7. TOZD TA Proizvodnja II 8. TOZD TA Proizvodnja IV 9. TOZD TA Proizvodnja V/l Namizni tenis Ljubitelji bele žogice so pokazali več kot smo pričakovali, kar lahko trdimo predvsem za predstavnike TOZD Podgorje iz Šentjerneja, saj sta predstavnika prišla kar do finala in s tem dokazala, da se tudi manjše temeljne organizacije združenega dela prebujajo na športno-rekreativ-nem področju. Sicer pa velja pri tej panogi pohvaliti vse temeljne organizacije, ki so prispevale k veliki udeležbi, tekmovalo je namreč kar 12 ekip. Rezultati: 1/4 finala: DSSS : TOZD TA Proizvodnja III 3 : 1 TOZD TA Proizvodnja II : TOZD TA Skupna služba 1 : 3 TOZD Commerce : TOZD Podgorje Šentjernej 0 : 3 TOZD Tovarna prikolic : TOZD TA Obrat Suhor 0 : 3 1/2 finala: DSSS : TOZD TA Skupna služba 3 : 1 TOZD Podgorje Šentj. : TOZD TA Obrat Suhor 3 : 0 Finale: DSSS : TOZD Podgorje Šentjernej 3 : 1 KONČNI VRSTNI RED: 1. DSSS 2. TOZD Podgorje Šentjernej 3. TOZD TA Skupna služba I 4. TOZD TA Obrat Suhor 5. TOZD TA Proizvodnja III 6. TOZD Commerce 7. TOZD TA Proizovdnja II 8. TOZD Tovarna prikolic 9. TOZD TO Mirna 10. TOZD TA Skupna služba II 11. TOZD Tehnoservis 12. TOZD TA Proizvodnja V/l 13. TOZD TAP Brežice 14. TOZD TO Črnomelj 15. TOZD TA Proizvodnja IV Streljanje Osnovne značilnosti tega tekmovanja sta bili izredno dobra organizacija ter presenetljivo prvo mesto DSSS. Nekateri favoriti so pri tej panogi precej zatajili, kar se je odražalo v končni uvrstitvi, kije pri marsikateremu vplivala tudi na rezultate v skupnem plasmaju. REZULTATI: 1. DSSS 611 krogov 2. TOZD Tehnoservis 560 krogov 3. TOZD Commerce 551 krogov 4. TOZD TA Proizvodnja V 485 krogov 5. TOZD Tovarna prikolic 460 krogov 6. TOZD TAP Brežice 441 krogov 7. TOZD TA Skupna služba 430 krogov 8. TOZD TO Mirna 420 krogov 9. TOZD TA Proizvodnja IV 387 krogov 10. TOZD TA Proizvodnja II 345 krogov 11. TOZD TA Obrat Suhor 278 krogov Kegljanje Športna zvrst, ki velja za eno najstarejših ne-le v naši delovni organizaciji, temveč tudi v celotnem dolenjskem prostoru, je pokazala, da so se nekateri dobro pripravljeni, vendar lahko grajamo tudi neresen odnos ekip, ki so se prijavile, vendar se tekmovanja niso udeležile. Prve dve mesti potrjujeta, da so v nekaterih TOZD zbrani taki tekmovalci, katerim uspeva podreti tudi več kot 600 kegljev. Osvežiti in presenečenje je bilo prav gotovo osvojeno 3. mesto TOZD TA Obrata Suhor. REZULTATI: 1. TOZD TA Skupna služba I 645 kegljev 2. TOZD Tehnoservis 616 kegljev 3. TOZD TA Obrat Suhor 503 keglje 4. TOZD Commerce 498 kegljev 5. DSSS 485 kegljev 6. TOZD Tovarna prikolic 476 kegljev 7. TOZD TO Mima 425 kegljev 8. TOZD TA Skupna služba II 365 kegljev 9. TOZD TA Proizvodnja II 246 kegljev Šah Kljub 9 prijavljenim ekipam so se tekmovanja udeležile le 4 ekipe. Igrali so ekipno vsak z vsakim, kjer je svojo premoč spet dokazala TOZD TA Proizvodnja VI, ki ima prav gotovo v svojih vrstah najboljše šahiste. Seveda to lahko le predvidevamo, trditve pa bi lahko postavljali v primeru, če bi ta panoga bila zastopana v taki meri, kot je bila prijavljena. REZULTATI: TOZD TA Proizvodnja II : DSSS 1 : 3 TOZD Tovarna prikolic : TOZD TA Proizv. IV 0 : 4 DSSS : TOZD Commerce 2,5 : 1,5 TOZD Tovarna prikolic : DSSS 0,5 : 3,5 DSSS : TOZD TA Proizv. IV 0 : 4 TOZD Commerce : TOZD TA Proizv. IV 1,5 : 2,5 TOZD Tovarna prikolic : TOZD Commerce 0,5 : 3,5 KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD TA Proizvodnja IV 10,5 2. TOZD Commerce 6,5 3. DSSS 6,0 4. TOZD Tovarna prikolic 1,0 Vlečenje vrvi Razen šaha je bilo opaziti v tej panogi največji osip glede na prijave. Zaradi tega so se nekatere ekipe uvrščale brez borb v četrtfinalne boje. Kljub majhni udeležbi pa je bilo zanimivo gledati močne in težke može na športnem prizorišču. Najboljše vleke so pokazali predstavniki TOZD TA Proizvodnja II, ki so ostali tudi zmagovalci na letošnjih igrah, tekmovalci TOZD TP iz Novega mesta pa so se uvrstili na drugo mesto, čeprav je vladalo v krogih poznavalcev prepričanje, da jim nihče ne bo kos. Rezultati: 1/2 finala: TOZD Commerce : TOZD TA Proizvodnja II 0 : 2 TOZD TA Skupna služba : TOZD Tovarna prikolic 2 : 0 finale: TOZD TA Proizvodnja II : TOZD Tovarna prikolic 2 : 0 KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD TA Proizvodnja II 2. TOZD Tovarna prikolic 3. TOZD Commerce 4. TOZD TA Skupna služba 5. DSSS 6. TOZD Tehnoservis SKUPNI VRSTNI RED: 1. TOZD TA Skupna služba 1112 točk 2. DSSS 111 točk 3. TOZD Tovarna prikolic 96 točk 4. TOZD Commerce 94 točk 5. TOZD TA Proizvodnja II 83 točk 6. TOZD Tehnoservis 78 točk 7. TOZD TA Obrat Suhor 55 točk 8-9. TOZD TA Proizvodnja V/l 41 točk 8—9. TOZD TA Proizvodnja IV 41 točk 10. TOZD TAP Brežice 36 točk 11-12. TOZD Podgorje Šentjernej 32 točk 11-12. TOZD TO Mirna 32 točk 13. TOZD TA Proizvodnja III 29 točk 14. TOZD TA Skupna služba II 20 točk 15. TOZD TA Proizvodnja V/II 12 točk Prehodni pokal bo leto dni krasil vitrino TOZD TA Skupne dužbe, mi pa v tem času že razmišljamo o naslednjih športnih igrah, ki bodo za razlito od teh na snegu. Kaj vse bi vključili v to tekmovanje še ni znano, gotovo pa je, da bo tekmovanje v alpskem smučanju, morda pa celo v smučarskih tekih, sankanju in še čem. Nogometaši tovarne prikolic iz Novega mesta — tretjeplasirana ekipa v malem nogometu. BOR.S VOVK JOŽE TURK V štirinajsti številki Kurirja smo objavili članek tov. Zvoneta Pavlina „Delo ZK_ v TOZD Tovarna prikolic". Članek je kritično ocenil nedelavnost članov ZK, morda nekoliko ostro, vendar objektivno in brez ovinkarjenja. Telefon v uredništvu je večkrat zazvonil in nam dal vedeti, da se marsikdo strinja s tov. Pavlinom, tov. Franc Zavodnik pa se nam je celo oglasil z naslednjim pismom, presenečen nad razmerami v 00 ZK TOZD Tovarne prikolic: „Ne morem mimo navedenega članka, ki ga je sestavil Z. P., verjetno član ZK. Če je situacija resnično taka, kot je v članku navedeno, potem je stanje v 00 ZK v tem tozdu vredno razmisleka, če ne še česa več. V obdobju, ki za našo samoupravno socialistično družbo ni lahko, saj smo se znašli v času, ko nas je začel očitneje pestiti zunanjetrgovinski primanjkljaj, naftna kriza, stanje v svetu kot je vojna na Bližnjem vzhodu med Iranom in Irakom, družbeni pretresi na ODMEV V______ Poljskem, ko smo se znašli v obdobju stabilizacije, ki ne poteka najbolje, sem prebral članek, ki navaja, da se osnovna organizacija Z K v tozd Tovarna prikolic že eno leto ni sestala in da se niti ne ve, koliko je članov v Z K v tej TOZD. Pretresljivo in nepojmljivo. Kje je odgovornost članov ZK kot posameznikov, odgovornost sekretarja 00 Z, delegatov občinske konference ZK? Menim, da je potrebno odgovoriti piscu članka Z. P., odgovoriti vsem, ki so članek prebrali in se nad tem zamislili, odgovoriti članstvu ZK, sicer si lahko tolmačimo, da je pri nas zveza komunistov popolnoma odpovedala." Veselje ob predaji prehodnega pokala. FRANC ZAVODNIK, DSSS Dejansko se je potrebno temeljito zmisliti, predvsem pa ukrepati tako, kot se med komunisti spodobi: tovariško, odkrito, samokritično in brezkompromisno. Samo še eno vprašanje: „Kaj pa druge 00 ZK? Ali je primer tovarne prikolic osamljen? " Veseli bi bili, če bi bil. HH /Tiskarski/ škrat ne miruje... Tokrat smo objektiv namenili zase, bolje rečeno za 15. številko našega glasila, v kateri mrgolijo številne napake. Želeli smo namreč, da bi ta številka čimprej izšla, zato smo bili malce manj pozorni pri „montaži”, pa je neusmiljeni škrat brž posegel vmes (resnici na ljubo, „krivda” ni na uredništvu, vendar to ta hip ni pomembno — polomili smo ga pač). Kot ste nedvomno opazili, je bil kar učinkovit. Poglejmo njegove uspehe: Nesrečna gasilska cev, o kateri smo poročali v zadnji številki KURIRJA, en kos običajne gasilske cevi pa stane nič manj kot 2500 din, pa še dobiti jih je težko • • • Da, da, stabilizacija — za nas vse velja, ne le za nekatere! izpadel je ne le naslov naše rubrike KURIRJEV OBJEKTIV, pač pa celo ob tekstu „Gasilci — pozor!” (str. 5) ni moč najti fotografije, na katero opozarjamo. Zato jo objavljamo tokrat v upanju, da smisel in ostrina izrečene kritike nista otopela. V okviru akcije „1000 delavcev — sodelavcev” smo se dogovorili, da bomo ob vsakem članku delavcev - dopisnikov natisnili „kladivce”, znak akcije. KURIRJEV OBJEKTIV Majhna spodbuda in veselje za avtorja, če nič drugega, vsaj simpatično je videti Pa ga poglej, spaka! Niti ob enem izmed petih prispevkov ni „kla- divca . bomo raziskovali izginotja cele male kovačnice, pač pa obljubljamo, da bomo tudi te prispevke, četudi niso opremljeni z ustreznim orodjem, enako resno upoštevali v tekmovanju za značko „Kurirjevega dopisnika”. Hvala za razumevanje! UREDNIŠTVO Gledališča in koncerti vabijo Zveza kulturnih organizacij Novo mesto je tudi letos pripravila zanimiv program gledaliških in koncertnih prireditev. V prihajajoči sezoni se bo na odru Doma kulture zvrstilo kar 23 abonmajskih gledaliških predstav, od tega bo 9 predstav v vsakem od dveh večernih abonmajev ter 5 predstav v mladinskem gledališkem abonmaju. V Novem mestu bodo tako nastopili Tržačani z Molierovim ŽLAHTNIM MEŠČANOM. Mestno gledališče ljubljansko se bo to pot predstavilo s Cankarjevimi HLAPCI in Hacksovo komedijo MIR, Slovensko narodno gledališče Drama bo zaigralo Gogoljevega REVIZORJA, celjski gledališčniki pa bodo nastopili z Wudleijevo komedijo ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA in z Jovanovičevo dramo PREVZGOJA SRCA. Šentjakobčani pridejo k nam z ljudsko igro v dramatizaciji Frana Žižka MIKLOVA ZALA, zagrebško satirično gledališče JAZAVAC pa nas bo v tej sezoni zabavalo s Hadžičevo komedijo PUNJENA PTICA. MLadi baletniki, kijih združuje Lidija Sotlarjeva iz Ljubljane, nam bodo zaplesali najlepše MALI LEKSIKON Demokratski centralizem — politologija: načelo in oblika odnosov v revol. del. oz. komunist, strankah, sistem odločanja in upravljanja. Lenin je z demokratskim centralizmom razumel demokratski izvor vseh organov partije, njihovo odgovornost članstvu, kakor tudi obveznost slehernega nižjega organa oz. organizacije, da uresničuje odločitve višjih organov. Z načelom demokratski cnetralizem so neločljivo povezana načela enakopravnosti članstva v razpravah in odločanju ter obveznost sprejemanja odločitev večine s strani manjši-n e. Demokratski centralizem je tudi načelo organiziranosti ZK Jugoslavije (volilnost vseh organov ZK, obveznost manjšine, da sprejme odločitve večine, zagotovitev demokratskega načina odločanja, pravica slehernega komunista, da svoja stališča izraža in brani v organizacijah ZK). Deviza — politična ekonomija: splošno: vsakovrstna tuja plačilna sredstva (tudi bankovci in kovanci); ožje: terjatve do plačila v tuji veljavi v tujem kraju, ne glede na način razpolaganja, vštevši vse vrste efektivnega denarja, razen kovanih zlatnikov (ki jih je šteti kot blago). Devizen, kar zadeva devize: a) devizno poslovanje: opravljanje in sprejemanje plačil, kupovanje in prodajanje deviz, pridobivanje deviz in poslovanje z njimi v poslovanju s tujino; opravljajo ga pooblaščene banke, urejajo pa devizni predpisi, b) Devizni trg: medbančna institucija, kjer kupujejo in prodajajo devize (borza), c) Devizni račun: račun, na katerem so devize, č) Devizne rezerve: stalne in tekoče rezerve države v devizah (valuta). Družbena sanrazaščita — samoupravljanje: ustavno je opredeljena kot pravica in dolžnost občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev in družbenopolitičnih skupnosti. Pri izvajanju družbene samozaščite se oblikuje zavest o varovanju temeljnih vrednot socialistično družbenega sistema, razvija varnostna kultura, preprečujejo in odkrivajo družbeno negativna dejanja, krepi zavest odgovornosti, kar vse prispeva k varstvu ustavne ureditve. V okviru družbene samozaščite se organizira tudi narodna zaščita, ki prek svojih enot zagotavlja mirno in varno življenje občanov. Državni socializem — politična ekonomija: začetna faza socializma oz. razdobje socialističnega razvoja, v katerem ima državna oblast odločilno vlogo pri utrjevanju socializma in pri neposrednem uravnavanju družbeno ekonomskega razvoja in družbeno ekonomskih odnosov. — Socializem, administrativni socializem: administrativno upravljanje in vodenje gospodarstva. odlomke iz znanih blaetov Romeo in Julija. Labodje jezero, Don Kihot, Gusar, Giselle, Vrag na vasi in drugih. Za glasbene sladokusce je zveza pripravila program, sestavljen iz najboljših, svetovno znanih izvajalcev, kot so pianist LEKSO TORATŽE iz Sovietske zveze, BOHUSLAV MATOU-ŠEK iz Prage, naša pianistka DUBRAVKA TOMŠIČEVA pa še TRIO LORENZ in priljubljeni KOROŠKi AKADEMSKI OKTET. Abonente vpisujejo v pisarni Zveze kulturnih organizacij v Domu kulture vsak delavnik; cena gledališkega abonmaja je za odrasle (za vseh 9 predstav) 600 din, koncertnega pa 200,00 din (za vseh pet koncertov). Gledališki abonma lahko plačate v dveh obrokih. DANJA BAJC 11 tisoč milijard ton premoga pri treh velesilah sveta... Kako bo svet reševal energetski položaj do leta 2000? Okoli štiri tisoč znanstvenikov je na nedavnem 11. zasedanju energetske konference v Muenchenu iskalo odgovor ka ta večkot zapleteni splet vprašanj. Možje iz znanosti so črnogledi: čez 40 let napovedujejo krizo, ki bi lahko nastala zaradi premajhnih zalog energije in ne zavoljo višjih cen. Skrbe jih predvsem dežele v razvoju, kjer živita dve tretjini človeštva. Tu naj bi do leta 2000 kar sedemkrat povečali porabo energije, če naj bi bilo življenje njihovih ljudi približno znosno. Te dežele bodo potrebovale veliko nafte prav v času ob koncu tisočletja, ko bo „tekočega črnega zlata" že začelo primanjkovati. Sedanjo proizvodnjo nafte (3,3 milijarde ton) naj bi do 1990 povečali na 4 milijarde; vrh bi dosegla tudi proizvodnja zemeljskega plina — s 3,4 milijardami ton, potem pa bila ta dva vira do leta 2000 pribl, izčrpana. Tri „premogove velesile" — ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska, imajo sicer 11 tisoč milijard ton zalog premoga, toda z njim v kratkem času ne bo mogoče nadomestiti nafte. Leta 2000 naj bi nakopali na svetu že 7 milijard ton premoga. Veliko bodočnost pričakuje svet od novih jedrskih central. fr ogledalo TOZD št. pri sp. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV - Proizvodnja I 1 Proizvodnja II 2 Proizvodnja lil - Proizvodnja IV I Proizvodnja V - Obrat Suhor - Kov. obrat Brežice 3 TOZD TOVARNA PRIKOLIC 2 TOZD TEHNOSERVIS 3 TOZD COMMERCE — TOZD RAZVOJNI INSTITUT 7 DSSS TOZD TA P Brežice 1 TOZD TO OKEN IN KOV.G Šmarjeta — TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj — TOZD TOVARNA OPREME Mirna 1 TOZD ZIF Ljubljana - TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir — t Pogled na karavano, ki je „vijugala” po sivem asfaltu raznih evropskih držav — z enim samim ciljem: priti do Moskve, Leningrada in se srečno vrniti v Zagreb .... S „hišicami na kolesih" do Moskve - na olimpijske igre 80 Zagrebški campeiji so se tudi letos organizirano -podali na dolgo potovanje s svojimi „belimi ladjami” (kot sami „božajo” prikolice naše proizvodnje) po sivem asfaltu preko naših meja — na pot v ZSSR do Leningrada - „prijatelja” Zagreba. Kolona 15 avtomobilov in 14 ADRIA prikolic (v enem avtomobilu sta bila dva vodiča) je prevozila 7.300 km dolgo pot. Karavana je 25. julija krenila izpred skupščine mesta Zagreba, kjer so se od potnikov poslovili poleg članov Camping caravaning cluba predstavniki AMZ Hrvatske, predstavnik In- turista in vicekonzul ZSSR v Zagrebu tovariš Goceridze. Na svoji poti so se najprej zaustavili pri svojem stacionarju v Zelini, kjer so jih ostali kamperji (ki tokrat niso krenili z njimi) pozdravili s pesmijo in glasbo. Nato jih je pot vodila preko Madjarske, Ukrajine, Rusije, Belorusije do Leningrada in skozi Poljsko, Čehoslovaško in Avstrijo — nazaj v Zagreb. Kaj vse so člani „karavane prijateljstva” na potovanju doživeli, videli, kako dobro so jim služile prikolice ADRIA, kaiko so „navijali” za naše na športnih terenih, kjer so se letošnje poletje odvijale OLIMPIJSKE IGRE Moskva 80, bo zapisano v nekaj zaporednih številkah „Kurirja”, kjer bomo v nadaljevanjih objavili njihovo reportažo. VIDA KERIN TOZD Commerce KAR PRECEJ SE SELIMO PO SLOVENIJI Razen naravnega gibanja (rojstev in smrti) vplivajo na številčno stanje in sestav prebivalstva tudi preseljevanja, tako „notranje" in „zunanje" selitve. V avgustu je bilo v Sloveniji 3.774 prijav in 4.081 odjav, kar je v primerjavi z julijem 1980 res 12% oz. 18% več, v primerjavi z avgustom 1979 pomeni pa letošnje število 27 % padec prijav na 21 % zmanjšanje odjav. V avgustu se je število priselitev iz drugih republik SFRJ v Slovenijo v primerjavi z julijem povečalo za 19 oseb. Avgusta letos se je priselilo k nam 927 oseb, iz tujine pa seje priselilo 32 oseb, kar je 8 oseb več kot v juliju. Od lanskega leta se je zmanjšalo poprečno število priselitev iz drugih republik SFRJ za 10% iz tujine pa se je v tem času zmanjšalo poprečno število priselitev kar za 36 %. Iz Slovenije se je v druge republike letos avgusta izselilo 91 oseb, kar je za 104 osebe več kot v juliju, v tujino pa seje izselilo v istem času 43 oseb, kar je za 11 oseb več kot v juliju. Od septembra 1979 do avgusta 1980 se je število izselitev v druge republike v primerjavi z enakim predhodnim obdobjem povečalo za 20%, v tujino pa za 11 %. AVGUSTA LETOS POSVOJENA LE DVA OTROKA Letos v avgustu so po podatkih Zavoda SRS za statistiko zabeležili le 61 priznanj očetovstva, kar je za Slovenijo zelo malo. Od septembra 1978 do avgusta 1979 je bilo 2509 otrokom priznano očetovstvo ali 209 poprečno na mesec. Leto kasneje je bilo to število manjše: 2452 ali 204 poprečno na mesec. Podobno težnjo kažejo tudi podatki o posvojitvah otrok. Število teh je v dveh že navedenih obdobjih upadlo od 112 na 89. Avgusta letos sta bila posvojena v Sloveniji le dva otroka. Vmesna postaja: malo počitka za voznike in „hlajenje” za ogrete kovin&e konjičke.