Posamezna številka 6 dinarjev Poštnina plačana v gotovini Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. * Urejuje in odgovarja uredniški odbor. ♦ Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. * Naslov uredništva in uprave: Trbovlje — Zasavski vestnik, uprava rudnika. * Telefon, št. 54. * Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614-»T«-146. * List izhaja vsak četrtek. * Letna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din, mesečna 20 din, posamezna številka 5 dinarjev, na šestih straneh pa 6 dinarjev. LETO VI. — ST. 3. TRBOVLJE, 22. JANUARJA 1953 GLASILO OSVOBODILNE FRON 1 E ZASAVJA ŽIVEL MARŠAL TITO prvi predsednik Jugoslavije Dragi naš maršal Tito! 1 Poštene namene, nemo z Vami ored, da c . bomo izšli iz ošiljene nam bitke prej _ o po ročilo, da ste bili izvoljeni za ay x[ej j.0j zmagovalci. Naša borba in Prvega predsednika naše socialistične, pGf jg poštena in uspešna; to dokazuje demokratične republike, je delovno ljud- I 1L!!1pH naše Aržano t„Ai imen naših st°o zasavskih krajev in črnih revirjev ^Prejelo z navdušenjem in zadošče- njern: naši ljudski poslanci, predstavni delovnih ljudi socialistične Jugoslavije so napravili to, kar je bila želja pi zahteva vsega našega ljudstva — izvolili so Vas enoglasno za 'predsednika ^aše svobodne države. Veliki zgodovinski dan je bil to za nas ose, dan, ko so Vam naši ljudski Poslanci v imenu naših narodov in delovnih ljudi spet potrdili svoje in naše brezmejno zaupanje. Vsa domovina je iskreno pozdravila Vašo izvolitev, svobodna in lepa domovina hrabrih in pogumnih ljudi, ki imajo za seboj herojsko zgodovino. Z r^utrudnim in žilavim delom se ti ljudje borijo za boljši kos kruha, za svetlejši jutrišnji dan z geslom: >S Titom o borbi — s Titom v socializem!c Pod Vašim hrabrim vodstvom, dragi tovariš Tito, smo prehodili težko herojsko pot ter izšli iz naše borbe proti laktom kot zmagovalci. Tudi danes, ko si utiramo svojo pot ugled naše države tudi izven naših meja. Z Vašim imenom, tovariš Tito, je neločljivo povezan najtežji in najslavnejši del naše narodne zgodovine, Vaše ime nam je bilo, nam je in nam bo vzpodbuda na poti, ki stoji pred nami. Morda bo ta pot težka, a vztrajali bomo na njej z Vami, ker so naši nameni čisti in pošteni. Mi osi si z Vami ne želimo nič drugega kot tole: Pustite nas v miru živeti! Da, z občutkom sreče in zadovoljstva smo sjrrejeli novico o Vaši izvolitvi za predsednika naše domovine, ker vemo, da imamo vse, kar smo dosegli in bomo še dosegli, zahvaliti o prvi vrsti Vam, tovariš Tito. To veliko priznanje nam prihaja iz vsega srca, ob velikem zgodovinskem dogodku, ko so Vas naši narodi izvolili za predsednika naše države, ko ste ponovno prevzeli vodstvo naših narodov na poti o zmago pravice, resnice in poštenosti. Po taki poti bomo šli z Vami ponosno in pogumno naprej, po poti v socializem. Obljubljamo Vam, da te poti ne bomo nikdar zapustili, saj je to edina prava pot. Ob sprejetju naše nove zgodovinske ustave, ki bo približala socializem ljudem po svetu, in ob Vaši izvolitvi za predsednika Jugoslavije, tovariš Tito, najboljšega sina jugoslovanskih narodov na čelu naše države, more naše delovno ljudstvo zreti s ponosom in zaupanjem o veliko prihodnost. Delovno ljudstvo okraja Trbovlje Litija je čestitala predsedniku FLRJ maršalu Tilu V sredo 14. januarja 1953 je pova- ditelja socializma v FLRJ. Govor tova-bila OF mesta Litije svoje članstvo na I risa Dobrovoljca je izzval živahne ma- množični sestanek, kjer so razpravljali o raznih tekočih zadevah. Ta zbor je sovpadel z zgodovinskimi dogodki v ® socializem, vemo samo to, da ni dru- j Beogradu, ko so ljudski predstavniki ge poti za nas kot tista, ki smo si jo | Spre;eij novi ustavni zakon in izvolili zbrali z Vami; ne Vzhod in ne Zapad ma,ršala Tita za prvega predsednika „a f. ne more odvrniti od naše poštene naše zvezne republike. P°ti, tudi ne tisti, ki hočejo s svojimi . .. . , ,, . tračnimi nameni zavirati razvoj in na- ! O teh velikih dnevih m dogodkih je Predek naše države. Borbo, ki nam je j poročal tov. Lojze Dobrovoljc, ki je bila vsiljena, smo sprejeli osi na čelu prikazal zborovalcem v lepih' besedah o Vami, tovariš Tito, mimo in pogum- celotni razvoj naše borbe in osvetlil lik no; fcer je naša vest čista in ker imamo maršala Tita kot borca v NOV in gra- Navdušenje po vsej državi nifesitacije vsega zbora, nakar je tovarišica Gizellka Grbčeva predlagala naslednjo pozdravno brzojavko: Maršalu Titu, predsedniku FLRJ, Beograd Z zbora Osvobodilne fronte mesta Litije Vam pošiljamo, dragi Maršal, iskrene pozdrave in čestitke k izvolitvi za prvega predsednika FLR Jugoslavije. Z izvolitvijo ljudskih poslancev je bila izražena tudi naša želja in zahteva. Obljubljamo Vam, dragi tovariš predsednik, da bomo tudi nadalje storili vse za izgradnjo naše republike! Člani OF mesta Litije Zborovalci 60 sprejeli pozdravno pismo stoje in ob živahnem aplavzu. Po vsej naši domovini smo preteklo I sredo dopoldne z veseljem sprejeli novico, da je bil maršal Tito izvoljen za I prvega predsednika republike Jugoslavije. Po vseh mestih in vaseh, tovarn..h Mladina okraja Trbovlje pred V. kongresom LMJ Zadnji plenum O K LMS Trbovlje je Prinesel bogate in plodne zaključke. Udeležili so se ga polnoštevilno vsi čla-n'> ki so v glavnem obravnavali svoje haloge v letošnjem letu. Ena izmed teh nalog bo sklicanje Jhestnih in občinskih mladinskih konferenc do 10: februarja. Po vseh občinskih odborih bodo v teku leta priredili Jhladiuske dneve, v mestnih občimh Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče P« mladinske tedne. Za ideološki dvig elanov plenuma in sekretarjev mladinskih aktivov bodo priredili enotedenski tečaj v Izlakah nad Zagorjem, v katc-5®1 bodo predavali člani CK ZKS in CK LMS. in delavnicah eo se ljudje zbirali okrog radio-aparatov, tako tudi v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Radečah in drugih naših krajih, ko je bilo sporočeno, da je bil tovariš Tito izvoljen za predsednika z absolutno večino. Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah so še pred izvolitvijo poslali Ljudski skupščini pozdravno brzojavko, v kateri so izrekli željo, da izvoli za predsednika tovariša Tita. Ob 10. uri so pretrgali svoje delo in 6e vsi zbrali okrog radio aparatov. Pozdravno brzojavko so poslali nadalje z rudnika Trbovlje-Hrastnik; to brzojavko so prečitali rudarjem ob delovni izmeni ob dveh popoldne. Prav tako so v ostalih podjetjih naših zasavskih krajev poslali v imenu vseh delovnih kolektivov in volivcev pozdravne brzojavke. Poleg teh brzojavk in pozdravnih pisem pa je bila odposlana skupna pozdravna poslanica vsega delovnega kolektiva ljudstva okraja Trbovlje, ki iskreno čestita maršalu Ttu k izvolitvi za prvega predsednika naše socialistične republike. Vdihe naloge mestne obilne Trbovre na področju Komunalne delavnosti . področju komunalne dejavnosti ji? ® Pred mestno občino Trbovlje v msnjem letu obsežne naloge. Že v Tk b°ni dejavnosti bomo v občini r .ovije napravili letos velik korak na-ohV-' sai bomo na območju trboveljske 'ne zgrudili to loto preko sto novih .panovanj, Li jih bodo zidali rudnik Trk Vl'je’ cementarna, elektrarna, OLO .ovije ter mestna občina sama. • '-a vsa dela na komunalnem področ- a Je letošnje leto določenih 171 milijo-Usn ^'-n‘ Glavno delo bo tudi v tem letu _l Cjeno na izgradnjo trboveljske ci avne ceste. Tako je letos predvidena b0 | ?ditev ceste od poslop ja MLO I r-cijVie do Dimnika z vsemi kannliza-atj; .mi Prav tako bodo na drugi ra nadaljevali z rekonstrukcijo in zMrjenjem te ceste od Vod do Dreota. n^nalje je predvidena ureditev zakleta h *er dovršitev bivšega Sindikalne-n-..nma, ki bo preurejen v hotel in pre-W'sča za tujce. prostoru sedanje kovačije pri Gospodinjski tečaj na Sv. Gori pr ^Indinske organizacija v Tirni, ki je nedavnim prejela priznanje okraj-komiteja LMS Trbovlje kot naj-£ l?,a vaška organizacija, si je v pojo '*ev kongresa LMJ zadala več nago. ,^1. njimi je bila tudi ustanovitev ka j***''niškega tečaja, ki traja že neba I n°v. Tečaj je vsak dan in bo dek'|. dva meseca. Petindvajset mladih v „11 ^ vsak dan uči vseh umetnosti zn-iv ■'<> aretirali 25 častnikov, ki so osuin-njeni sodelovanja v zaroti. OBISK TURŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Turški zunanji minister Fuad Kepriilii jo odpotoval v Beograd, kjer bo imel razgovore z naj višjimi jugoslovanskimi državniki. Govori sc, da bo to potovanje važno za sodolo-vanje med Turčijo in Jugoslavijo. T FANT ALI DEKLICA? Kemična analiza sline, opravljena 13 dni po zanositvi ženske, omogoča, da se z zanesljivostjo ugotovi spol otroka. Ako se najdejo v slini matere moški hormoni, potem sme mati pričakovati sina (ti hormoni že takrat prihajajo iz zarodka in se razširijo po materinem telesu). Pomanjkanje teh hormonov pomeni rojstvo hčeike. Zdravniki trdijo, da je s tem postopkom mogoče dognati spol otroka s stoodstotno zanesljivostjo. Metodo za to ugotovitev ste našla ameriški zdravnik prof. Gustav Ran, biokemik na univerzi Lojola. ter ginekolog Rlchardson, profesor univerze v Chicagu. Tako je rešen problem, s katerim so se znanstveniki že toliko let mučili. IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV Reorganizacija v 0P0 ZKS v Zagorju V zvezi s sklepi VI. kongresa ZKJ (KPJ) in novim statutom so v Zagorju že takoj po kongresu začeli s pripravami za preosnovo osnovnih partijskih organizacij. V ta namen so postavili tri sekretariate od 7 do 9 članov za industrijske terene Zagorje, Toplice in Loke-Kisovec. Ti sekretariati vodijo vsa pripravljalna dela, kot so to vključitev članov po terenih, izvolitev sekretarjev in učvrstitev novih osnovnih organizacij. Sekretariati bodo obstajali vse dotlej, dokler se nove osnovne organizacije ne bodo dobro utrdile in začele samostojno delati. Osnovne organizacije ZK na rudniku in rudniški komite ZK bodo še nadalje delovali v stari obliki, vendar se bodo njihovi člani vključili v delo na terenu, kjer živijo. Reorganizacijo so izvedli najprej na terenu Zagorje in Toplice, nato pa v Lokah-Kisovcu. Tukaj poročamo o konferenci ZK terena Zagorje. Konference se je udeležilo okrog 90 % članov, prav tako pa tudi številni člani iz sosednih območij ter člani OF. Politični referat na tej konferenci je imel član okrajnega komiteja ZKS Trbovlje, tovariš Otmar Pečar, ki je v svojem izčrpnem in z navdušenjem sprejetem govoru poudaril zgodovinsko pot naše Partije, njeno vlogo v našem političnem in gospodarskem življenju ter naloge, ki jih ima ZK pred seboj. Prav posebej je obravnaval organizacijska vprašanja v zvezi z reorganizacijo Partije in Fronte v merilu mestne občine Zagorje. Navzoče so zlasti zanimala pereča politična vprašanja, kot n. pr. pretrganje odnosov z Vatikanom, napadalna politika SZ, naši odnosi z Zahodom itd. V živahni diskusiji, ki se je razvila po govoru tov. Pečarja, so prisotni to- plo pozdravili izvajanja sekretarja mestnega komiteja KZS Zagorje tov. Franca Ludovika. Ta je opozoril na zastarele oblike partijskega dela ter dejal, da je treba iskati nove oblike dela na političnem, kakor tudi na kulturno-prosvetnem področju. Vsak član ZK mora s svojim delom dokazati, da je vreden biti njen član. Nečlani naj na odprtih sestankih društev in množičnih organizacij grajajo delo komunistov, kadar je to potrebno. Članska izkaznica' ne pomeni nič, pač pa delo komunista. Komunist mora vedeti več kot nečlani, zato se mora vedno bolj in bolj politično in ideološko izpopolnjevati, tako da bo lahko ob vsaki priliki odgovarjal na razna vprašanja nečlanov ter aktivno posegal v obravnavanja političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj. V novi Zvezi komunistov je treba odpraviti vsako dvoličnost in oportunizem. Zvezo moramo očistiti vseh negativnih elementov, vseh tistih, ki bi skušali pod okriljem ZK zasledovati osebne koristi, kot se ie to v Zagorju že čestokrat zgodilo. Kot primer nezgrajenosti in oportunizma je tovariš Ludovik navedel neko članico, ki je na partijskem sestanku izjavila, da prosi že dalj časa za stanovanje, ki pa ga še vedno ni dobila, da je dala krstiti svoje tri otroke, češ da ji bo bog pomagal. Ko so jo izključili iz ZK, je ta tovarišica prišla celo na mestni komite ZK Zagorje prosit za posredovanje. Ko so ji tamkaj pojasnili, da nimajo opravka s tem vprašanjem, se je pritožila še na CK ZK. Torej višek oportunizma in nesramnosti, zlasti še zaradi tega, ker je bila njena zadeva s stanovanjem že v teku, ni pa upoštevala, da mnogo družin prav tako čaka na stanovanje in da žive še v mnogo slabših pogojih kot ona. Na konferenci so člani Zveze komunistov terena Zagorje izvolili za se- . - V ca in komunista že iz leta 1924. Nap kretarja tov. Jožeta Šmigla, upokojen- pra- vili so sklepe za nadaljnje delo, zlasti vključitev vseh komunistov v delo Fronte ter v društvih in ostalih množičnih organizacij, poglobitev ideološkega in političnega študija, pomoč organom ljudske oblasti itd. Konferenca pomeni nedvomno prelomnico v političnem razvoju terena Zagorje, zlasti glede sodelovanja komunistov z bodočo Socialistično zvezo delovnih ljudi. Ce se bodo komunisti tega kraja ravnali po smernicah, ki so jih postavili na tej konferenci, potem ne bo težko vršiti naloge, ki nam jih narekuje izgradnja socializma. Druoi odprti part jski sestanek v Trbovljah Reorganizacija OPO po ustanovah s tem, da se njihovo članstvo in delovanje prenese na teren, je člane teh ustanov postavilo v sredino številnih problemov, ki se zanje prej niso zanimali. Morda je bilo tako zaradi tega, ker so bili z delom v svojem podjetju ali ustanovi prezaposleni, da jim ča6 ni dopuščal delati na terenu, kjer je član prebival, imeli pa smo tudi primere, da se je v te člane vselil birokratski duh, češ da so uslužbenci te in te ustanove ali podjetja, kjer imajo važnejše naloge. Slednjo je bilo seveda popolnoma zgrešeno, kajti ravno kot uslužbenec takšne ustanove ali podjetja bi moral biti ideološko najbolj razgledan, Osvobodilna fronta pred kongresom V dneh od 15. do 20. januarja so bile v Trbovljah številne konference in zborovanja OF, na katerih so zborovalci obravnavali vprašanje preusmeritve dela OF, in sicer, da se vse dosedanje delo po terenskih odborih OF prenese na večja delovna območja po vzorcu . ■______. t . . delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. ! r [..i-J ' ■ U< 1 za< n.Ia. precavanja na drugi strani pa se bo poživila kul-turno-prosvelna dejavnost, kar že opazimo na delovnih sektorjih »Svobode Trbovlje II«, »Svobode Dobrna« in »Svobode Zasavje«, delno pa tudi v »Svobodi center«, kjer imajo še težave z dramsko skupino, vendar se položaj Kakor je znano, je dejavnost društev »Svoboda« v mestni občini Trbovlje razdeljena na 4 sektorje, namreč na »Svobodo center«, »Svobodo Dobrna«, »Svobodo Trbovlje II« im »Svobodo Zasavje«. Ista delovna področja naj bi imela tudi OF. Povsod so zborovanja Fronte dobro uspela, le na terenu »Svobode center« im »Svoboda Zasavje« se le-ta prvikrat zaradi premajhne udeležbe niso mogla vršiti. Na teh zborih so frontovci volili delegate za občinsko in okrajno konferenco OF. Na okrajnem zborovanju OF bodo izbrali delegate za zvezni kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo prihodnji mesec.. Med predlaganimi kandidati OF okraja Trbovlje za kongres LF je tudi predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko. Prav dobro je uspel zbor Fronte na Dobrni, kjer je bila dvorana za zborovalce premajhna. Zborovanje OF v Zigornjiih Trbovljah je bitk) v potek, 16. januarja, v Domu Svobode. Tudi tukaj je bila dvorana nabito polna. Računajo, da je prišlo nad 400 frontovcev. O novi ustavni ureditvi in o nalogah Fronte je govoril organizacijski sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Janez Jesenšek. V sledeči diskusiji so mnogo govorili o novem načinu dela v OF, ki so ga navzoči pozdravili. Obravnavali so tudi vprašanje članarine, ob zaključku pa so frontovci izvolili 23 delegatov za mestno konferenco OF, za okrajni zbor pa 4«. Pozitivna stran reorganizacije dela v OF je brezd vomno tudi v tein, da so preuredili delo na štiri sektorje tudi v organizaciji AFŽ, Zvezi borcev in LMS, Ljudske univerze v okviru »Svobode Trbovlje II« in »Svobode Dobrna« so pokazala zadovoljive rezultate. Kulturno in politično življenje bo dobilo v novi obliki dela večji razmah, saj razpolagajo ti centri s prostori, s katerimi so bili pri prejšnjem delu po terenih največje težave. »OF bo odigrala v bodoče v vseh področjih dejavnosti in življenja v Trbovljah veliko vlogo,« je dejal v svojem poročilu sekretar MK ZKS tov. Dušan Povše, zato bo predvsem dolžnost vseh članov Zveze komunistov; da najtesneje sodelujejo in pomagajo OF pri izvršitvi njenih številnih nalog. bi moral priskočiti na pomoč pri delu in vzgoji širših ljudskih množic, 6 katerimi zainore dobiti največji stik le v svojem okolišu, v katerem preživi svoj prosti čas. Aktiv ZK centra Trbovlje je imel svoj drugi odprti partijski sestanek sredo, 13. t. m., v Delavskem domu, ki se ga je poleg članov udeležilo tudi precej frontovcev. Na tem sestanku so reševali v prvi vrsti osnovna organizacijska vprašanja ter zavzeli sklepe, ki so porok za nadaljnje uspešno delo aktiva. Lepo je nakazal delo člana ZK na terenu in v množičnih organizacijah tov. Slapnik, ki je svoja izvajanja naslonil na besede predsednika Jugoslavije maršala Tita, da bo komunist močan le takrat, kadar bo držal čim tesnejše stike z ljudskimi množicami. To pa je mogoče doseči edinole s sedaj začrtanim delom ZK, s katerim bo mogoče popraviti eventualne prej storjene napake ter zagotoviti uspešno delo. Pri delu člana ZK ne smemo pozabiti na važno vprašanje, to je vprašanje kritike in samokritike, kajti le s tem je mogoče odpraviti slabosti pri delu, ki se tu in tam neogibno pojavljajo. V diskusiji je tov. Dušan Povše obširno orisal lik komunista, ki dela po načelih marksizma in leninizma. Komunist mora občutiti potrebo po lastni vzgoji, kajti šele tedaj bo član ZK avantgardist svojega dela in svoje organizacije. Stalno je treba razgaljevati ljudi, ki vedrijo pod plaščem ZK. S tem v zvezi so na sestanku izključili iz organizacije sedem članov, po večini ženske, ki so se poročile ter se pod vplivom moža niso več zanimale za partijsko delo. ali pa so bile v partijski organizaciji le toliko časa, dokler sq. bile v Priprave za reorganizacijo Fronte v Zagorju V Zagorju opažamo živahno politično razgibanost, ki je posledica priprav za reorganizacijo Partije in Fronte. Omenimo samo delo Fronte. Po vseh terenih OF mestne občine Zagorje so imeli sestanke, na katerih so se pogovorili o delegatih za občinsko im okrajno konferenco OF. Nato so na množičnih zborovanjih po terenih izvolili delegate. Te volitve so že izvedli v Toplicah, Zagorju II, Selu, Zagorju I. Lokah in Šommiku, v ostalih pa jih bodo pozneje. Vsi sestanki Ln zlmrovanja so bila dobro obiskana. Opazila se je živahnost v diskusiji, kjer so z zanimanjem obravnavali najrazličnejša kra jevna vprašanja. Videti je uspeh aktivizacije komunistov in njihovo sodelovanje v frontni organizaciji. Njeno delo pa se bo še izboljšalo po reorganizaciji te ustanove. Terena Zagorje I im II bosta združena v en sam teren Zagorje, prav tako v In vendar je šla .., Že pred vojno slu se spoznala. Oba sta bila ie mlada. On je bil velik in svetlolas, prikupen fant, ona nekoliko manjša, temnili las in ljubkega obraza, liila sta zdrava in močna, mikavna, polna mladostnih sil in velikih pričakovanj; bila sta v tistih letih, ki so polna vsega najlepšega. Spoznala sla se neke nedelje, ko je I vesela družba smučarjev sedela v planinski koči. Nekajkrat sla se že srečala z očrni. Obema je ob pogledu srce pričelo močneje utripali. Čutila sla, da jima obraz zaliva rdečica. V sobo je stopil nasmejan harmoni- oziratl za njima. Nista se menila za to. Na razpotju sta sklenila, da se prihodnjo pedeljo snideta v planinski koči. S smučmi sla sv spuščala vsak proti svojemu domu, vendar sta bila v mislih drug pri drugem. Dana je svojemu bralu kar nekako zmedeno odgovarjala na vprašanja. Ves teden ju je v službi spremljala misel, lepa in svetla, kot so bili lepi in svetli iskreči se travniki, pokriti s snegom. Teden se jima je zdel nenavadno dolg. Komaj slu pričakala nedeljo zjutraj. Nasmejana sta si pogledala v oči, na- kar. Vsi so ga z veseljem sprejeli. Takoj i smejana in srečna sta bila ves dan. Ob je moral zaigrati. Polde je kmalu šel slovesu sta vsak zase čutila, da morata j>o Dano in zavrtela sta se. Oba sta 'še priti skupaj. čutila nekaj, kar ne občutiš do vsakega i In res je bilo tako; večkrat sla prišla človeka. On je prvi spregovoril. V pr a- drug k drugemu. Hodila sla na izlete šal jo je im imenu, starosti, službi. Se o drugih rečeh bi bil rad marsikaj zvedel, kajti čim bolj sla se vrtela, tem bolj je čutil nekako omotičnost, ko je Dano držal in ji gledal o lepi obraz z njenimi sanjavimi očmi. Z njo je bilo islo; zdelo se ji je lepo, ko so jo držale močne roke. Njegove temne in skrivnostne oči so vzvalovale njeno mlado srce do pospešenega utripanja. Čudovito lepa zimska noč je bila, ko so se smučarji vračali domov. Ob luninem svitu so drseli po kolovozu o dolino. Zadnja med njimi sta bila Polde in Dana. Imela sta si že toliko povedati. Tovariši so se začeli nekako pomenljivo in zabave, sedela sla v domačem vrtu 0 poletnih nočeh. Povsod sta bila srečna. Kaj ne bi bila? Oba sla bila v najlepših letih. Počasi, prav počasi pa je Dano pričela vznemirjati misel, du je njen Polde očasih čuden, da ga ona praozaprav še ne pozna popolnoma. Razmišljala je o besedah, ki jih je spregovoril njen brat j ine: »Dober je //o svoje, ta Polde! Rad te ima, a zdi se mi, da je nekako čudaški. Kaj ga res ne bi mogla pozabiliP« Dana se je poslej večkrat zamislila. 1 jubila sta se. Za oba je bila to prva ljubezen. Polde je res očasih rad precej pil, a dejal je, da Dane ne prepusti ni- | Toplicah I in TL Tudi terenski odbori ! OI' Loke-Kisovec in Podkraj bodo pre-osnovana v eno samo osnovno organizacijo. Politični sekretariat, ki je postavljen za vsak nov večji teren, skrbi, da bodo priprave za preosnova.nje Fronte v Socialistično zvezo opravljene brezhibno s političnim poudarkom, da ne gre samo za spremembo imena OF, ampak tudi za nov način dela in množičnost Socialistične zve/e delovnih ljudi. Na sestankih in zborovanjih so napovedali tudi tekmovanje v počastitev kongresa Ljudske Fronte. Tudi v ostalih občinah zagorskega sektorja so že izvolili, ali pa liodo izvolili v bližnjih dneh delegate za občinsko in okrajno konferenco OF. Na teh sestankih in zborovanjih sodelujejo aktivisti iz Zagorja, ki nudijo vaškim odborom potrebno politično in organizacijsko pomoč. Zato se je tudi politično življenje na vasi znatno izboljšalo. komur. Tudi ona ga je ljubila, le njegovo vedenje, njegova čudna moč in srkionosten pogled oči so jo očasih motili. Včasih sta se že sporekla zaradi tega. Očitkov Polde ni trpel. Po neč dni ga ni bilo k njej, potem pa je spet prišel in vse je bilo po starem. Vsaj na videz. Vojna ju je ločila. Iz gozdov ji je večkrat pisal. Bal se je zanjo. Ona je hodila v službo, za drugo se ni dosti brigala. Borcem v gozd pa je večkrat kaj poslala. | Srečno sta dočakala svobodo. S pid sta oba hodila o službo; ose bi bilo dobro, če Polde ne bi bil še bolj čudaški kot očasih. Dano je imel sicer rad, a ljubil jo je na čuden način. Dana ni ljubila drugega kot njega, vendar jo je vedno bolj glodala skrb, kaj bo z njima o bodoče. j Polde je doraščal o težkih razmerah. Doma ni bilo ose v redu. Večkrat je /h) sl uš ul prepir med starši in to je fanta po svoje izoblikovalo. Rad je posedal » , družbi, kjer je bilo vino. Ce mu je Dana to očitala, je krivdo največkrat priznal. Dana je vedno bolj čutila, da je vk len jena o mrežo, iz katere ne bo lahkega izhoda. Poldetu druga dekleta sploh niso bila mar; hotel ie le njb in | nje bi nikomur ne prepustil. Razmere so ju prisilile, da stn 'se j poročila. Vsak zase pa slu vedelo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaenkrat sta molčala. Kmalu je bila Dana pošteno razočarana: Polde je ponoči po- ' gosto ostajal zunaj in rod je pil. Njo, službi. To dokazuje, da so taki člani iskali v Partiji privilegije, ki pa jih ta ne pozna in ne sme poznati. Edino odliko, ki jo organizacija ZK narekuje, je skromnost, odkritosrčnost, požrtvovalnost in zavest, da mora član ZK po svojih močeh za skupnost več prispevati kot drugi ljudje. Članstvo je izročilo vodstvu v pretres in odločitev še tri primere izključitve. Ob koncu sestanka je aktiv sprejel za svoje nadaljnje delo važne sklepe. Da 6e dvigne politično ideološka raven vseli članov ZK, bodo prirejali po dvakrat mesečno redne sestanke, ki se jih bodo člani ZK stoodstotno udeležili. Da se reši vprašanje omahljivosti in iskrenosti do ZK, bo stranka zaostrila člansko disciplino. Aktiv ZK centra Trbovlje se bo boril za moralni lik komunista. Ne bo se dopuščalo, da bi se v Zvezo komunistov vnašal malomeščanski ali i n formi) i roje vs'ki duh. Pregledali bodo kader in delavstvo po naših ustanovah in podjetjih, ki sodijo pod sedež centra; če imajo posamezniki pogoje za sprejem v članstvo ZK, bodo za to predlagani. Nečlanom bodo nudili pomoč in možnost, da postanejo vredni člani ZK. Vodili bodo boj proti razsipnosti 'D uničevanju ljudskega premoženja po naših podjetjih in ustanovah. Delavcem in uslužbencem bodo vedno pojasnjevali in razlagah, da je čuvanje ljudskega premoženja dolžnost vsakega državljana. Razgalili bodo vsakega, ki bi zašel pod vpliv klerikalizma; nobenemu \a-kemu članu ne bodo dovolili, da P* vedril pod plaščem ZK. Skrbeli in čuvali bodo ugled ZK povsod na ta način, da bodo razgaljevali člane, ki bi morda zašli na nemoralna pota. Vsi sklepi organizacije se bodo dosledno izvajali. Aktiv ZK centra Trlmvlje bo nudil vso pomoč pri delu sindikatov, mladinskih organizacij in društvom »Svoboda«, TVD »Partizan«. Vsem takim’ organizacijam bodo vsestransko pomagali pri njihovem delu. Izvršili bodo pregled vseh članov ZK ter ugotovili, kje in v kakšnih društvih včlanjeni in če aktivno sodelujejo. Vsak član ZK mora po svoji vesti sodelovati v kakšni naših družbenih organizacij, kjer mora biti njegovo delo aktivno. Program ZKJ je jasno začrtan. V njem ni nikak.šne skrivnosti za naše državljane. Zato je mišljenje nekega frontovca na sestanku, da ni upravičen sodelovati, ker je mislil, da je prišel im predavanje Ljudske univerze, popolnoma zgrešeno. Nusprotno — želja je-da na vseh sestankih ZK sodelujejo ljudske množice v čim večjem številih kajti le na ta način bomo zagotovili uspešno delo aktiva v cilju navodil na* sega vodstva in programa naše organizacije. —mi— | mlado ženo, je to neznansko bolelo o* grizlo, ko je v nočeh čula in čakalni j kda j bo prišel domov. Dobila sta punčko. Deloma in '/a kratek čas je to drobno bitje izboljšajo stanje med njima. Skrbi so se oeiaN-Ijubezen pa je pojemala kot toplota 0 peči, o katero nihče ne naklada. Minevali so tedni, meseci... Koliko noči je že Dana prejokala. Položaj ^ je vedno slobšul, le punčka jo je ta kratek hip razveselila. Kolikokrat ga je Dana spomnila na prve mesece njune ljubezni, na njeg0,,e besede, (tovorila je z njim popolnoma odkrito, a on jo je največkrat surov0 zavrnil \ e koč jo je celo uduril. Začela je mislili na ločitev. 'Z lep0 besedo mu je dofHtvedooala, da je botJe za oba, če gresta tovariško narazeV-Njenim besedam se je le posmehovak Ona pa je p nočeh brez spanja čakaj9’ razmišljala, jokala... Žioei so ji vedno bolj slabeli. Bula se ga je; vedela Je’ Ha jo bo iskal, če bi ga zapustila. Nekega večera je kljub temu V°' spravilu najnujnejše reči zase m punčko n kovček, na listek pa je °°' višala: t Polile, ne išči met Uredi si I jen je po svoje, jaz pa si ga bom '.a* in za Marjanco. Krivdo išči pri sebi.« Listek je položila na mizo in vdšm s svojo drobno punčko mirnim dnem m nočem nasproti. ... In ko se je Polde ornil. je našel na mizi. Sef je nazaj v gostilno iv P pil do jutra. Tudi n službo ni šel. Dana pa je po dolgih nočeh *krv spel mirno zaspala pri svojem bratu- Štev. 3. z dokumentacijo — objavljeno za diskusijo Končni predlog družbenega plana okraja Trbovlje in proračun okraja bo sestavljen za zasedanje Okrajnega ljudskega odbora po prejemu pripomb na ta objavljeni predlog, ki se naj pošljejo Gospodarskemu svetu OLO Trbovlje do 26. januarja 1953. L poglavje družbeni bruto produkt, narodni dohodek in njegova temelljn^* RAZDELITEV Družbeni bruto produkt, ki bo po planu dosežen na teritoriju našega okraja v letu 1953, znaša skupno 8.245,921.000 din, a narodni dohodek skupno 7.094,818.000 din. 1. Od skupnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah družbeni produkt v naslednjih zneskih in strukturi (v 000 din): Gospodarska panoga Družbeni brutto produkt Struktura Stopnja akumulacije in skladi amorti- zacija potrošni sklad akumulacija in skladi (v tisočih din) Gospodarstvo okraja Skupaj 8,245.921 1.151.103 1,924.921 5,169.897 269 Industrija in rudarstvo 6,965.080 866.361 1,323.069 4,775.650 361 Gozdarstvo 2.000 2.000 Kmetijstvo 343.600 25.200 272.100 46.300 17 Gradbeništvo 194.420 37.320 77.750 79.350 102 Promet 405.377 204.062 84-322 116.993 134 Trgovina 79.400 2.400 46.000 31.000 67 Turizem in gostinstvo 85.110 6.480 26.600 52.030 196 Obrt 170.934 9.280 95.080 66.574 70 Predlog družbenega plana okraja Trbovlje za leto 1953 se razlikuje od predloga Gospodarskega sveta LRS za okraj Trbovlje tako v globalnih zneskih kakor tudi v stopnjah akumulacije in skladov. Le-te so deloma znižane ali je skupni znesek akumulacije od zneska v republiškem pred- pisane, vendar in skladov večji III. poglavje RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA PODROČJU OLO TRBOVLJE Sredstva, ki se formirajo na področju OLO Trbovlje, se v skladu z zakonom o družbenem planu LR Slovenije razdelijo na sledeči način: 1. Akumulacija državnega sektorja skupaj.................. Od tega za razdelitev................................... Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . . 154.463 10 % prispevek za zdravstveno zaščito................... 161.331 Ostanek za razdelitev na zvezne sklade.................. 66.6 % prispevek za zvezne sklade....................... Ostanek za razdelitev na republiške sklade . . .. . , . 38.7 % prispevek za socialno zavarovanje................ 607.150 57,5 % prispevek za investicijske sklade................ 902.860 Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade . . 0 %prispevek za republiški proračun..................... Ostanek akumulacije za okrajni proračun................. 2. Dohodnina kmečkih gospodarstev......................... 0 % prispevek za republiški proračun.................... Ostanek za okrajni proračun............................. Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun................. Dohodnina zadrug za okrajni proračun.................... Ostala dohodnina za okrajni proračun.................... Prometni davek za okrajni proračun...................... Ostali dohodki za okrajni proračun...................... V tisočih din 5,033.711 5,022.127 4,706.333 3,136.500 1,569.833 59.823 29.766 39tS2S 292766 14-460 32155 52120 54-284 10.400 3. Dopolnilna sredstva okraja: a) Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . 154.4*53 Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov 75 % v znesku......................................... H.A800 Ostanek za potrebe ljudskega odbora.................. 382363 2. Od skupnega narodnega dohodka bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah narodni dohodek v naslednjih zneskih in strukturi (v 000 din): Narodni dohodek Struktura Gospodarska panoga potrošni sklad akumulacija in skladi davek na promet b) Višek akumulacije zaradi višjih stopenj akumulacije, ki so določene s tem planom do stopenj aku- mulacije po družbenem planu LR Slovenije skupaj 11.644 Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov 50 % v znesku.................................. 52322 Ostanek za potrebe ljudskega odbora................ R822 (v tisočih din) Gospodarstvo okraja Skupaj Industrija in rudarstvo Gozdarstvo Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina ................ Turizem in gostinstvo Obrtništvo 3. V posameznih gospodarskih panogah v naslednjih zneskih in strukturah (v 000 din) 7,094.818 6 098.719 2.000 31*400 157.100 201.315 77.000 78.630 161.654 in podjetjih 1.924.921 1,323.069 272.100 77.750 84.322 46.000 26.600 95.080 bo dosežen 5.113.613 4,775.650 46300 79350 116.994 27.600 14.630 53.090 družbeni bri 56.284 2.000 3.400 37.400 1H.484 ito produkt Družbeni Struktura Gospodarska panoga, podjetje bruto produkt amortiza- cija potrošni sklad akumulacija in skladi povprečna stopnja AS % (v tisočih din) Gospodarstvo okraja Skupaj 8345.921 1,151.103 1,924.921 5,169.897 269 Industrija in rudarstvo 6^65380 866361 1,323.069 4,775350 361 Stroka 111 Elektrosistem Ljubljana . . . 311-472 65.700 16.772 229.000 1364 Elektrarna Trbovlje — stran. dejavnost 45.488 827 9.709 34.952 360 Elektro Trbovlje ...... 5-588 356 2382 2.640 102 Stroka 112 Rudnik Trbovlje 2360325 270.100 624.535 1,465.590 235 Rudnik Zagorje ...... 1^82325 310.700 379300 891.825 235 Stroka 116 Cementarna Trbovlje .... 712350 65300 53.500 593.850 1110 Steklarna Hrastnik ..... 665300 57300 101300 506300 497 Stroka 117 Stroj. tov. M. Marinko, Trbovlje 559.709 43298 72.734 443.677 610 Stroka 120 Kemična tovarna, Hrastnik . . 190.770 40.380 23300 126.490 530 Stroka 121 lud. gradb. materiala, Radeče . 13316 1-800 5300 6316 128 Stroka 122 »Peta«, Radeče 5.815 816 2.857 2.142 72 Strojno mizarstvo, Trbovlje . 16385 1.500 7.088 7.797 110 Stroka 123 Papirnica Radeče ...... 494.879 8300 22.728 463.65' 2040 Stroka 127 Mlinsko podjetje, Zagorje . . 1.658 384 554 720 130 Gozdarstvo Kmetijstvo 2.000 343.600 25.500 272.100 2.000 46.300 17 državni sektor Zadružni sektor Privatni sektor 6.600 100 5.300 1.200 23 2.000 100 1.800 100 6 335.000 25.000 265.000 45.000 17 Gradbeništvo 194.420 37.320 77.750 79.350 102 Ggrad, Trbovlje fuegrad, Trbovlje 28.420 8.820 12.000 12.600 105 11.000 1.500 5.750 3.750 65 “eton, Celje 155.000 32.000 60.000 63.000 105 proniet 405.377 204.062 84322 116.993 134 Ropark, Trbovlje . toPark, Zagorje PoSniCa Tl'S°vina Zad^T sektor 6.000 1.000 2300 2300 100 3.114 1.000 1.057 1.057 100 367.211 194 610 70.640 101.961 145 V9.052 7.452 10.125 11.475 113 79.400 2.400 46.000 31.000 67 66.950 2.040 39.100 25.810 66 uružni sektor ^®m in gostinstvo Sf^vni sektor |a.družni sektor P*'vatni sektor Gbrtnižtvo Eržavni sektor ZadrUžni sektor Privatni sektor 12.4.0 860 6.900 5.190 75 85.110 6.480 26.600 52.030 196 34.770 2.754 11305 20.018 177 3.607 292 1.217 2.098 172 47.426 3.434 14.078 29.914 212 170.934 9.280 5.080 66374 70 117.100 5 200 72.500 39.400 54 1.034 80 580 374 65 52.800 4.000 22.000 26.800 122 II. poglavje FORMIRANJE SREDSTEV NA PODROČJU OLO TRBOVLJE Na področju OLO se bodo formirala v letu 1953 naslednja sredstva: V tisočih din A.kumulacija in skladi državnih podjetij .... 5,033.771 Prometni davek................................. 54.284 Dohodnina...................................... 52.701 Ostali dohodki . -............................ 10.400 5,151.156 Promotnn H°rrrii,ra?^u sredstev Je za zadružni In privatni sektor upoštevana le dohodnina In s°cialnn aave*> *er le za ta sredstva določa namen uporabe družbeni plan. Prispevek za zavarovanje za ta dva sektorja ni zaj et, temveč se bo določil s posebnimi predpisi. 4. Dotacije LR Slovenije za kritje viška izdatkov nad dohodki 1 973 Skupna sredstva okraja Trbovlje.............................. IV. poglavje RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na področju okraja, se razdelijo na sledeč način (v 000din): X. Skupna sredstva........................................... 222.966 2. Razdelitev................................................ 2222)66 a) Družbeni skladi (proračunski izdatki) skupaj 178.481 178.481 Prosveta in kultura.................. 48.286 Ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo . . 49.721 Državna uprava....................... 35.366 Javna varnost........................ 14.640 PAZ in gasilstvo...................... 3.700 Vzdrževanje komunalnih naprav ... - 25.768 b) Investicije iz sredstev okraja............................ 4&4tt V. poglavje INVESTICIJSKA GRADITEV Sredstva okraja za investicije v znesku 44,485.000 din se bodo uporabila za komunalna dela. Razdelitev teh sredstev na posamezne objekte bo objavljena v družbenem planu okraja, obenem s temeljnimi investicijami in investicijami iz kreditov. VI. poglavje STOPNJE AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV Glede na temeljne proporce družbenega plana LR Slovenije se določijo za podjetja na področju OLO Trbovlje naslednje stopnje akumulacije in družbenih skladov: Industrija Stroka 111 — Proizvodnja in razdeljevanje električne energije: Elektrosistem...........................1364 Elektrarna Trbovlje — stran, dejavnost 360 Elektro Trbovlje.........................102 Stroka 112 — Proizvodnja in predelava premoga: Rudnik Trbovlje..........................235 Rudnik Zagorje...........................235 Stroka 116 — Proizvodnja, oplemenitenje in predelava nekovin: Cementarna Trbovlje 1110 Steklarna Hrastnik.......................497 Stroka 117 — Kovinska industrija: Strojna tovarna M. Marinko, Trbovlje 610 Stroka 120 — Kemična industrija: Kemična tovarna, Hrastnik.................530 Stroka 121 — Industrija gradb. materiala: Industrija gradb. materiala, Radeče . 128 Stroka 122 — Lesna industrija in predelava lesa: Tovarna »Peta«, Radeče.................... 72 Strojno mizarstvo, Trbovlje...............110 Stroka 123 — Industrija lesovine, celuloze in papirja: Tovarna dokumentarnega in kartnega in kartnega papirja, Radeče............. 2040 Stroka 127 — Živilska industrija: Mlinsko podjetje, Zagorje.................130 Kmetijstvo Stroka 211 do 216 — Kmetijska, vrtnarska, posestva.............................. 23 Gradbeništvo Stroka 412 — Gradnje: »Ograd«, Trbovlje..................... 105 »Megrad«, Trbovlje.................... 65 »Beton«, Celje — gradilišče Trbovlje . 105 Promet Stroka 515 — Cestni promet: Avtopark Trbovlje........................100 Avtopark Zagorje........................ 100 Stroka 511 — Železniški promet: Železnica........................* . 145 Stroka 516 — Poštni promet: Pošta.................................... H3 Trgovina Stroka 611 do 617 — Trgovina................ 60 Turizem in gostinstvo Stroka 618 do 619 — Turizem in gostinstvo 55 Obrt Stroka 711 — Proizvodna obrt............ 55 Stroka 712 — Uslužnostna obrt .... 50 POJASNILA K PREDLOGU DRUŽBENEGA Pl.ANA OKRAJA TRBOVLJE ZA LETO 1953 Družbeni bruto produkt je izkazan za okraj Trbovlje po gospodarskih panogah ter ga sestavljata amortizacija in narodni dohodek. V njem je zajeta celotna delavnost državnega, zadružnega in privatnega sektorja gospodarstva. Materialnih stroškov družbeni bruto produkt ne zajema, ker predstavljajo le preneseno delo ki se, če upoštevamo gospodarstvo kot celoto, pojavlja v družbenem planu v eni ali drugi panogi odnosno v eni ali drugi republiki kot potrošni sklad. Posamezne gospodarske panoge zajemajo celotno dejavnost z vsemi postranskimi dejavnostmi. Družbeni bruto produkt v kmetijstvu predstavlja vrednost celotne kmetijske proizvodnje, zmanjšano na vrednost materialnih stroškov, ter ne zajema le čiste kmetijske proizvodnje, ampak tudi vso ostalo dejavnost kmečkega prebivalstva (prevozne usluge, domačo obrt itd.). Za ugotovitev vrednosti proizvodnje so služile cene, ki so se formirale na tržišču leta 1952. Narodni dohodek sestavljata potrošni sklad ter akumulacija in skladi. Narodni dohodek sestavljata potrošni sklad ter akumulacija in skladb V akumulacijo in sklade je vključen tudi prometni davek. Akumulacija v privatnem sektorju gospodarstva vsebuje dohodnino, lastno akumulacijo, prispevek za socialno zavarovanje tuje delovne sile, kakor tudi prometni davek. Predlog družbenega plana okraja je sestavljen teritorialno. Akumulacija zajema celotno gospodarstvo okraja, torej tudi zvezni sektor (PTT, JDZ). Celotno gospodarstvo okraja vključuje vso delavnost na teritoriju okraja, ne glede na to, kje je sedež podjetja (»Beton«, Celje itd.). V družbenem planu okraja so prikazane stopnje akumulacije za celotno podjetje 7. vsemi stranskimi dejavnostmi, toda brez neindustrijske dejavnosti (menze, trgovine, ekonomije), ter je celokupna delavnost podjetja zajeta samo v eni stroki, in sicer v tisti, v katero sodi podjetje glede na svojo osnovno dejavnost. Akumulacije in skladi vsebujejo tudi prometni davek, niso pa zajete obresti. Pri stopnjah akumulacije in skladov podjetij ni upoštevan prometni davek, ker služijo stopnje za obračun z Narodno banko. V predlogu navedene stopnje akumulacije in skladov za podjetja niso dokončne, ampak jih podjetja lahko zvišajo na račun zmanjšanja proizvodnih stroškov in povečanja produktivnosti dela, v tem primeru pa na višku tako ustvarjene akumulacije participirajo, in sicer 50 % podjetje, 50 % pa okraj. Od sredstev, ki se formirajo na področju okraja, dobi okraj, kot je razvidno iz tretjega poglavja, poleg participacije na akumulaciji državnega sektorja še vso dohodnino, prometni davek in ostal? dohodke. Svoboda-center v Trbovljah si krepko utira pot med množico O delavskem prosvetnem društvu Svoboda-centerc v Trbovljah je bilo v zadnjih mesecih razmeroma malo slišati, dasiravuo je društvo napravilo krepak korak naprej ter si je z vsemi sekcijami učvrstilo pot med množico, edino z dramsko skupino ima še večje težave. Vsekakor pa se je kulturno prosvetno delo v Trbovljah z ustanovitvijo društev »Svoboda« močno razmahnilo. V »Svobodi-center« je doslej vključenih 450 članov, med njimi 300 delavcev. Upravni odbor društva si je zadal nalogo, da bo do 1. maja ustanovil še vrsto novih sekcij ter povišal članstvo za 100 %. Posebno razveseljivo za Trbovlje je, da se bo pod okriljem tega dTuštva ustanovil v bližnji prihodnosti salonski orkester, ki ga bo vodil poznani trboveljski glasbeni strokovnjak tov. Oskar Moll. Za najaktivnejšo sekcijo v društvu smemo šteti mešani pevski zbor »Slavček«, moški pevski zbor »Zvon«, godbo na pihala, delno tudi dramsko skupino. Upravni odbor društva si je zadal nalogo, ki jo je mogoče doseči z dobro voljo. Začrtal si je, da bo usposobil mladinsko godbo na pihala, ki je že začela z vajami. Trenutno je v njej 24 mladincev, število pa se bo povečalo na 40 godbenikov, kakor hitro bodo na razpolago potrebna godala. Določeno je bilo, da bi mladinska godim nastopila za delavski praznik i. maja, vendar bo po izgledib to mogoče šele ob proslavi rojstnega dne predsednika Jugoslavije, maršala Tita. Veliko nalogo si je društvo zadalo z ustanovitvijo mladinske godbe na pihala, vendar pa bosta trud in prizadevanje bogato poplačana. Ta korak bo hkrati odgovor vsem tistim, ki so govorili, da godba nima podmladka in da se mladina noče učiti. Nadaljnja pridobitev v društvu je pionirski pevski zbor, ki ga bo vodil tov. Rudi Dolničar, vodja pevskega zbora »Zarja«. Nova sekcija je baletna skupina, ki je prvikrat z uspehom nastopila na Silvestrovo. Za to skupino je dosti priglašencev, akoravno 6e tovrstna umetniška dejavnost v Trbovljah doslej nikakor ni mogla razviti. Še neka novost je v tem društvu, in ' sicer godalni kvintet, ki ga vodi tova-| riš Jože Skrinar. Tudi ta kvintet je j prvikrat nastopil na Silvestrovo. Vedno I so trdili, da ni mogoče ustvariti vese-i lega kvinteta, toda z dobro voljo gre ŠESTMESEČNO TEKMOVANIE delavskih prosvetnih društev Svoboda Šestmesečno tekmovanje delavskih izobraževalnih društev »Svoboda« se opazi tudi v Zagorju in okolici. »Svoboda« v Zagorju, Toplicah in Lokah-Kisovcu si prizadevajo, da bi iz tega kosanja izšle s čim boljšimi uspehi. Nekatera društva že prirejajo razne igre, predavanja, nastope, druga pa se pridno pripravljajo, da nadomestijo zamujeno. Te dni smo imeli priložnost, da vidimo delo »Svobode« v Zagorju I. Gledališka družina tega društva je dala doslej že štiri uprizoritve Nestroyeve igre »Lumpacij vagabund« s petjem in godbo. Igra je doživela v Zagorju velik uspeh. Vstopnice so bile vsakokrat razprodane že nekaj dni naprej. Morali jo bodo še ponoviti, da jo bodo videli še ostali. Ta burka sicer nima kakšne posebno globoke vsebine, nudi pa delovnemu človeku nekaj ur prijetne zabave, da se od srca nasmeje in sprosti od vsakodnevnega napornega dela. Igro je spretno režiral Franc Kojnik, orkester »Svobode« je mojstrsko vodil profesor S. Korošec, petje pa profesorica Doerflerjcva. Pri uprizoritvi tega gledališkega dela je sodelovalo 45 članov igralske družine, večinoma mladih, ki so svoje vloge dobro izvedli, zlasti pa so ugajali in izzvali smeh brezposelni pomočniki Lim, Dreta in Nitka, ki so jih predstavljali Franc Kojnik, Janez Smon in Adi Krautber-ger. Neprekosljiv v vlogi čevljarskega pomočnika je bil vsekakor Janez Šmon. Pohvaliti moramo orkester »Svobode«, ki ga sestavljajo v večini gojenci Glasbene šole v Zagorju. Tudi oprava odra, kulise in ostale dekoracije so bile privlačne in okolju igre primerne, za kar je skrbel odrski mojster Srebot. V kratkem bo odrska družina uprizorila »Krčmarico Mirandolino«, za zaključek zasavskega zleta »Svobod«, ki bo v Zagorju od 17. do 24. maja, pa bo nastopila s Kreftovimi »Celjskimi grofi«. Že sedaj se snuje poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za kulturni festival oziroma zlet zasavskih »Svobod«. O delu ostalih »Svobod« zagorskega okoliša bomo še poročale vse. Prav tako je tov. Jože Skrinar, ki vodi mešani pevski zbor »Slavček«, ustanovil pevski kvartet, ki se bo po vsej verjetnosti razvil v oktet. Pevski kvartet je že nastopil doma in v Radiu Ljubljana ob oddaji »Svobode«. V polnem zaletu je nadalje »Veseli teater«, ki pripravlja celovečerno prireditev z najnovejšimi domisleki. Še neka sekcija se ustanavlja, in sicer tamburaški zbor, ki naj bi po tradicijah in uspehih predvojne »Svobode« zabaval in razveseljeval z vedrimi, poskočnimi glasbenimi deli naše delovne ljudi, ki so oddiha toliko potrebni. Težave pa ima dramska sekcija z režiserji. Da odpomore tej nevšečnosti, je upravni odbor društva poslal na tečaj mlada in obetajoča igralca tovariša Franca Jarca in Franca Princa, ki bosta po svojem povratku zamašila to občutno vrzel v sekciji, akoravno so v društvu starejši režiserji, a se eden kot drugi branijo prevzeti režijo. Upravni odbor je imel razgovor s starifn svobodašem in igralcem tovarišem Robertom Plavšakom, ki je dolga leta režiral igTe ter je tudi sedaj obljubil svojo pomoč. Da se stanje v drami popravi, je upravni odbor društva določil posebno komisijo, ki naj ugotovi, kje so vzroki, da drama nima pričakovanega uspeha. Tudi v tej sekciji naj se napravi prelomnica v duhu, kat ga terja poslanstvo »Svobode«. Vsekakor je čudno, da gre v tem pogledu boljše v »Svobodi« v Zgornjih Trbovljah, kjer so v tej sezoni uprizorili že drugo premiero, a pripravljajo že tretjo igro. Na misel prihajajo besede, ki jih je izrekel Hamlet: »Nekaj gnilega je v državi Danski.« Te besede bi skoraj veljale tudi za dramsko skupino v tem društvu, vsaj trenutno. Dosti bo še dela in naporov. Želja je tudi, da društvo dobi svojo čitalnico, prav tako bo prirejalo razne kulturne večere. Poživila se bo Ljudska univerza, ob nedeljah pa bodo prirejali za najmlajše matineje in pionirske prireditve. Program in delo upravnega odbora »Svobod ('-oortter« sta porok, da bo društvo po poti, ki si jo je začrtalo, tudi uspelo. S. Š. Ob desetletnici množičnega odhoda litijskih fantov v partizane Pred desetimi leti — 10. januarja 1943 — je odšla skupina fantov iz Litije, Gradca, Brega, Grbina, Tenetiš in Male ter Velike Kostrevnice v partizane. Da bi zamaskirali svoj odhod pred okupatorskimi oblastmi, je poveljstvo Zasavskega bataljona izvedlo mobilizacijo. O tej nameri so se napredni litijski fantje dogovorili že na skrivnem sestanku sredi decembra leta 1942, ki se je vršil ponoči v Bo riško vem kozolcu na litijskem polju. Komanda Zasavskega bataljona je nato odposlala v Litijo pet partizanov, ki sta jih nad Gradcem pričakali dve litijski dekleti, in sicer Lindnerjeva Babi in Okornova Fani. V času, ko so odhajali ljudje iz litijskega kina, sta obe spremljali preko zastraženega litijskega mostu partizane v Litijo v Lindnerjevo gostilno, kjer so imeli bunker. Nato so se partizani razdelili v skupine in se oglasili pri vseh hišah, kjer so imeli mlade fante. Vsi fantje so seveda takoj zapustili domače in odšli v partizansko vojsko. Del mobilizirancev 6C je zbral na Bregu, drugi iz Male in Veiike Kostrev- nice pa pri zapuščenem rudniškem rovu nad Zagorico. Prvo noč so prenočevali na Mrzletovem kozolcu na Mahovni nad Šmartnem, nato pa so odšli na Štango in v bližini Jevnice čez Savo, od tam pa v partizansko taborišče na Lesu pri Vačah. Vsi litijski fantje so se v času NOV junaško borili proti okupatorju. Nekaj jih je dalo svoje življenje za našo svobodo. Preživeli borci pa so se zbrali prejšnjo soboto in nedeljo in obšli vse hiše, ki so dale pred desetimi leti fanta v partizane. Naslednjo nedeljo so se zbrali vsi preživeli borci v prijateljski družbi v Lindnerjevi gostilni. Z njimi so prišli tudi starši in drugi domači. Okupator je namreč že dva dni po odhodu sinov aretiral vse starše in družine in jih izselil v nemška taborišča. Na družabnem sestanku, kjer je bilo več govorov, so obujali spomine na partizanske čase, pa tudi na trpljenje iti poniževanja v nemških taboriščih. Ta sestanek 6tarih partizanov pa tudi izgnancev je bil prirejen za obnavljanje tradicij NOV. Novice iz Litije Predavanje dr. Ilešiča v litijski ljudski univerzi V zadnjem času je v Litiji naraslo zanimanje za zahodne države. O potovanju po ZDA je predaval pri nas že slovenski književnik Tone Seliškar. Zdaj pa je prišel med Litijane profesor ljubljanske univerze Svetozar Ilešič, ki je pripovedoval o svojih vtisih s potovanja po ZDA. Dr. Ilešič je potoval ▼ Ameriko ob priliki svetovnega kongresa geografov. V ZDA je ugodno potoval z jugoslovansko ladjo in se na njej tudi vračal. Nato je razgrnil vrsto vtisov iz Phila-dclphije, New Yorka in drugih krajev, zlasti pa Pittsburga in Clevelanda, kjer sta tudi močni slovenski koloniji. Dr. Ilešič se je izkazal za dobrega opazovalca in prijetnega pripovednika ter je bil deležen hvaležnega priznanja. Ob zaključku predavanja je predsednik Ljudske univerze prof. Mirko Leder napovedal prihodnje predavanje o važnih političnih spremembah v naši državi, zlasti o novem ustavnem zakonu. Dvorana litijskega kina, kjer je bilo predavanje, je bila še precei zasedena, ker so bili navzoči tudi dijaki višjih razredov litijske gimnazije. Prav pa bi bilo, da bi se odzvali vabilom k predavanju še drugi Litijani in okoličani, ker so predavanja Ljudske univerze namenjena vsem, ki si žele razširiti svoje znanje. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« bo nastopil v Trbovljah Preti letom Brni so ponovno ustanovili Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, ki je pred vojno prav uspešno deloval. Takrat ga je vodil njegov ustanovitelj Srečko Kumer. Pevci zbora so učitelji, profesorji in vzgojitelji itz cele Slovenije, katerih namen ni samo prepevanje, temveč poglobitev svojega znanja in izostritev umetniškega okusa, ker se usposabljajo za svoje lastne prosvetne naloge. Zbor, ki šteje okrog sto pevcev — vodi danes znan dirigent iu najboljši interpret zborovske glasbe, Rado Simoniti Svojo prvo turnejo po Sloveniji začne zbor s prvim koncertom v Trbovljah v torek, 27. januarja, v dvorani Delavskega doma, kar dokazuje, da je njegova pesem predvsem namenjena de- lovnemu ljudstvu. Za nastop zbora je veliko zanimanje ne samo v Trbovljah, marveč tudi v ostalih naših revirjih. Nastop tega zbora v naših revirjih bo prav gotovo vzpodbudno vplival na razvoj in še večji razmah zborovske glasbe v trboveljskih revirjih. Vstopnice za koncert so v predprodaji od 20. t. m. dalje v knjigarni Državne založbe v Trbovljah. —ik Stane Mikuž - novi načelnik prosvetnega oddelka v okraju Ljubljana-okolica Po odhodu tov. Scligarja na drugo mesto, je prevzel mesto načelnika sveta za prosveto okraja Linbljana-okolica tov. Stane Mikuž, dosedanji sekretar Prezidija ljudske skupščine LRS. Novi načelnik je bil pred vojno učitelj v celjskem okraju, med vojno pa je bil izseljen v Srbijo. Bil je med prvimi organizatorji Slovenskega kulturno prosvetnega društva »Stane Rozman«, ki so si ga ustanovili slovenski izseljenci po osvoboditvi v Beogradu. Novi prosvetni načelnik tov. Stane Mikuž je v zadnjem času, ko je prevzel posle v okraju Ljubljana-okolica, ob- osebno seznanil s šolskimi in prosvetnimi problemi na terenu. Občni zbor čebelarskega društva Litija Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje I To dni so sc zbrali 61ani Čebelarske družine I Litija k rednemu letnemu občnemu zboru, ki sc je vršil v gostilni pri Borišku. V društvu »o včlanjeni čebelarji tudi iz okoliških krojev Vač. Stange in drugih vasi. kjer sc kmetje in delavci rudi pečajo s čebelarstvom. Med letom je litijsko Čebelarsko društvo, ki šteje 70 člunov, izgubilo dvu zvesta čebelarska tovariša in sicer Tinčka Adamčiču iz Smartna pri Litiji in Planinška iz j Kačiče pri Litiji. Za novega predsednika je bil izvoljen najstarejši čebelar 77-lotni Pavle Bric, po domače Dragar, iz Gradiških lazov pri Litiji, ki je začel čebelariti že pred pol sto-I let jem. Novi predsednik Dragar je nato po do-, moče povedal nekaj spominov na prve čase če-' belarjenja. Tedaj so prevladovali še »kranjiči« in je bilo čebelarjenje primitivno. ALI SI ZE PLAČAL NAROČNINO ZA »ZASAVSKI VESTNIK«? Ždiš dobili zastonj kuhinjsko opravo, cement itd. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika«, glasila OF Zasavja, razpisujeta nagradno tekmovanje za svoje naročnike. Tekmovanje bo trajalo od 1. januarja do 1. maja 1953. Tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi stari naročniki, ki bodo plačali naročnino za leto 1952 in za leto 1953. Tudi novi naročniki, ki bodo plačali naročnino za celo leto 1953, se bodo lahko udeležili tega tekmovanja. Da bomo lahko nudili našim naročnikom tako lepa in praktična darila, so poskrbela naša podjetja in ustanove, ki so v ta namen prispevala lepe nagrade. Uredništvo in uprava lista se jim za to najlepše zahvaljujeta. Nagrade bodo sledeče: 1. nagrada: kuhinjska oprava (darilo Mestnega stroj, mizarstva v Trbovljah) — glej sliko; 2. nagrada, moški ali ženski čevlji po meri (darilo Mestnega čevljarstva v Trbovljah); 3. nagrada: 10 vreč trboveljskega Portland cementa (darilo Cementarne Trbovlje); 4. nagrada: 1 kristalni namizni servis (darilo podjetja »Umetnina«, Ljubljana); 5. nagrada: 1 kristalni toaletni komplet (darilo Umetnina, Ljubljana); 6. nagrada: 1 voziček trboveljskega premoga (darilo rudnika Trbovlje-Hrastnik); 7. nagrada: isto kot pod 6; 8. nagrada: 1 tono apna (darilo rudnika Zagorje); 9. nagrada pletena jopica (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Trbovlje); 10. nagrada: isto kot pod 9; 11. nagrada- glej pod 9; 12. do 14. nagrada: denarna darila po 1000 din (prispevek Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik); 15. nagrada :200 kg žganega apna (darilo Kemične tovarne v Hrastniku); 16. do 18 nagrada: 3 knjižne nagrade (darilo okraj, odbora OF Trbovlje); 19. do 23. nagrada: 5 knjižnih daril (prispevek Zasavskega vestnika). 24. nagrada, stekleni servis (darilo Steklarne v Hrastniku); 25. nagrada: isto kot pod 24. Pripominjamo, da se bo v času od 1 januarja do 1 maja 1953 število nagrad prav gotovo še zvišalo 2rebanje nagrad bo dne 3 maja 1953 v dvorani rudniške restavracije v Trbovljah, ki se ga bodo naročniki našega lista lahko udeležili. Naročniki, pohitite s plačilom naročnine — sreča se vam smehlja! Uredništvo In uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« i < 1 S EARL BIGGERSi S k r iv no st EVE ELE »Potem bom kot kaže, moral izvesti avojo čarovniško potezo.« l''lannery, nadzornik Duff in gospodična Morrow so že bili v nadzornikovi pisarni, ko sta vstopila Clian in Kirk. »Dobrodošla, gospoda,« ju jo sprejel Flan-nery. »Ali bosta prlaostovala zadnjemu dejanju?« na nekem dolgem potovanju,« Je začel Flan-uery,< . . pred dolgim, dolgim časom.« Ožgana In koščena polkovnikova roka, ki je držala vžigalico, se Je ustavila na pol poti med škatlico in cigareto. »Medtem pa Jo je ubogi mož. blazen od obupa, zaman iskal po Indiji m begal od kraja do kraja.« »Kaj Je njima mar Durand! Imata se rada! Zdi se ml. da sva odkrila krasen ljubezenski roman, kaj mislite?« »Mislim .. « »Kaj?« »Alt Je sploh vse to resnica In ali bomo od tega Imeli sploh kaj koristi za razplet sedanjega položaja? Končno moramo vendarle najti morilca sira Frederika. Cenrav nadzornik Flannery tako srdito napada s svojimi ugibanji lleatema. nam še zdaleč ni podal dokazov za njegovo krivdo.* »Prosim vaa, nikar venomer ne mislite na svoje poklicno delo! Zamisliva se, da Je ta pasta ulica pred nama pot, po kateri sto-pajo karavane proti Teheranu . . . stara »svilena pot«, ki pelje s Kitajske v Perzijo... VI In laz . .« »Zdaj nimava časa, da bi razpravljala o tej »svileni poti«, temveč morava najti pot, ki na« bo pripeljala do morilca sira Frederika In do rešitve te uganko.« Kirk je globoko vzdihnil. »Dobro, torej vi kot zastopnica državnega tožilca odkrito odklanjate vsak korak na romantična tla? Pazite pa. da vas nekega dne n« zasačim v trenutku slabosti ...« »Saj se stalno pazim,« je odgovorila smeje V petek zjutraj le po kratkem omahovanju Charlle Chan odšel za Itarryjem Kirkom v njegovo spalnico. »Če mi oprostite mojo nestrpnost, bi vas rad za nekaj prosil.« »Seveda, seveda. Chan! Zakaj pa gre?« »Rad bi videl, če bi me popeljali a seboj v Coemopolitan Club in me predstavili tam-kajšnemu vratarju. Itad bi gpvorll s kak- | šnlm uradnikom, ki ie dolgo dela v tem »Kakšen star uradnik? Počakajte, da so ; spomnim, kdo bi to utegnil biti! Poznam j samo enega, nekega Petra Wlllsa, ki je že | trideset let garderober v klubu.« »Odlično ste zadeli. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi zaprosili tega Wlllsa, da ml dovoli pregledati vso zgradbo od podstrešja do kleti. AH jo to mogoče?« I »Vse je mogoče,« je rekel Kirk In pozorno pogledal Kitajca. »Zdi se, da šo vedno ml- , sltte na tisto letno poročilo našega kluba, ki ste ga našli zraven trupla sira Frede- | rlka?« »Nanj mislim sedaj še bolj kot kdaj prej. , Ali lil Šla?« Radoveden, ker ni mogel sam rešiti ugan- I ke. Je Kirk popeljal Chana v klub In ga predstavil staremu garderoberju. , »NI me treba čakati,« sc je zadovoljno 1 nasmehnil Chan. »llrž, ko bom končal z delom, bom sam prišel v vašo vilo.« »Dobro,« je odgovoril Kirk. »Kadar koli 1 hočete.« Opoldne se je Chan vrnil In iz oči mu je žarel plamen. Fo kosilu jima je Morronr telefonirala, I da se bo ob štirih Grace Line pojavila v Flanneryjevi pisarili. Pristavila jo. naj oba prideta k Flanncryju na njeno odgovornost. »Pa pojdiva,« jo dejal Chan. »Ta sestanek, ki ga bo Izvedel nadzornik Flannery. bo prav gotovo senzacija.« »Kaj mislite, da bo dosegel?« Je vprašal Kirk. »To tndl mene zanima. Če bo nspeh velik. potem je moje delo tukaj končano. Ako »Nisva hotela, da bi ostala brez tega lepega užitka,« je odvrnil Chan. »Jaz sem popolnoma pripravljen.« je menil Flannery. »Izdelal sem načrt do zadnje podrobnosti.« Clian jo prikimal v znak, da sc strinja z njim, potem pa je rekel: »Modrijan koplje vodnjak, preden ga napade žeja.« »Kar se vas tiče, se v tem pogledu niste ravno protcgnill,« je očitajoče pripomnil Flannery. »Pa vendar vam moram priznati, tovariš, da ste držali besedo. Pustili ste ml, da Jaz rešim to vprašanje, In se niste preveč vtikali v moje delo. Sam sem popolnoma ko« tel nalogi. Vaša pomoč mi, preprosto povedano, sploh ni lilla potrebna. Pravzaprav bi lahko že pred desetimi dnevi udpotovall s prvo ladjo, kakor sto Imeli načrt.« »To besede so me užalostlle,« je odgovoril Chan. »Toda na srečo nisem preveč bolestne narave. Pripravljen sem, da vam v danem trenutku tudi prisrčno čestitam« V sobo je stopil polkovnik Beatem. V njegovem umirjenem, preizkušenem vedenju je bilo nekaj skrivnostnega. »Nadzornik,« Je začel, »spet sem tukaj. Po tistem, kar sem slišal ...« »Drago ml je, da ste prišli,« ga je prekinil Planuery. »S čim bi vam mogel danes ustreči?« je vprašal Beatem in se zleknil v naslanjač. »Rad bi vas pokazal neki . .. dami.« Polkovnik Jo odprl svojo tobačnico, vzel cigareto ln udaril z njo ob pokrov. »Običajno se ne menim dosti za ženske, toda...« »Do te, tako mislim, ne boste ravnodušni,« je pripomnil Flannery. •Ilca?« Beatem Je prižgal vžigalico. »Ure za žensko, ki jo bila i vami skupaj »Ne razumem vas,« je rekel. »Mislim, da je to potovanje trajalo osem mesecev,« je nadaljeval nadzornik. »Sil sto čez Khyberskl prelaz In ato čez Afganistan odšli v Perzijo prav do Teherana.« llcaiein je prižgal svojo cigareto in vrgel vžigalico stran »Kaj naj pomeni to pripovedovanje?« »Prav dobro veste, o čem vain govorim. Govorim vam o Kvl Durand, o ženski, ki ste ji pomagali pobegniti iz Indije pred pet najstlml leti. Nihče vas ni sumničil doslej, ali ne, gospod polkovnik? IHli ste preveč ugledna ln važna osebnost, kajti na prsih sto nosili polno odlikovanj. Toda juz vem, da ste vi krivec ... In vem, da ste Durandu ugrabili ženo. . In to vam bom tudi dokazal. Morda se mi pa nc bo treba preveč truditi, ker boste sami pomagali . ..« Tcdul je obmolknil Beatem nt bil niti najmanj zmeden, kadil le mirno naprej In gludul, kako so kolobarčki dima vijejo proti stropu. »Vse to so prazne bedarije ln jaz nanje sploh ne bom odgovarjal,« jo hladno odgovoril polkovnik. »Kar ln kakor hočete. No, saj.bo Eva Durand vsak lilp tu. Morda vam bo njena navzočnost osvežila spomin. Sedaj ju boste videli, njo in njenegu moža.« Boatcm je prikimal v znak. da nima nič proti temu, potem pa le rekel: »S tem mi pa res pripravljate prijetno presenečenje. Fred več leti sem obadvn spoznal In sedaj bom srečen, da bom lahko navzoč pri tem ganljivem arečanju.« Na vratih sc je pojavil stražnik ln javil: »Prispel je major Durand.« »Žoln lepo.« jo rekel Flannery. »Odvedite polkovnika Dcatema v drugo pisarno, v tisto na koncu hodnika, in ostanite prt njem, dokler vas ne pokličem.« lleatem je vstal: »Povejte ml. prosim, ali sem sedaj zaprt?« »Niste, toda ukazujem vam. da greste s tem stražnikom, sil ste me rszumeli?« »Razumem. Pojdiva, gospod naredniki« Odšla sta. Flannery pa se jo dvignil ** stopil k vratom, ki so vodila v predsobo. Nato Je pripeljat v sobo majorja Durand”. Durand je za nekaj trenutkov zmeden" obstal sredi sobe. Flannery mu jo ponu«1* stol. »Sedite, gospod! Ml vsi sc tukaj že P"| znamo. Veliko presenečenje imamo za ve*« končno smo našli ženo. za katero mislim": da je vaša soproga. Takoj mora priti tud* ona.« Durand ga j« pogledal naravnost v " , »Našli ste . Evo? AH Jo to mogoče?* »t'cz lilp Jo boste videli. In odkrilo vam lahko rečem, da sem osebno popolnoma l,r®[ prionu . No, sicer se boste pa itak s*1!1, prepričali, Tuda pred njenim prihodom 'j vam rad zastavil nekaj drobnih vprašani-Ali se spominjate, da se je tisto noč družbi, ki je v Peahavvnrju odšla na usod'1 Izlet, nahajal tudi polkovnik Itcatcm?« »Da. 1111 jo tam.« »In naslednje jutro Je odšel čez Kl^be®" skl prelaz na neko dolgo potovanje?« »Da. NIhciii ga mogel pospremiti, veno« vem. da je tedaj odpotoval.« »Ali vam takrat ni nihče omenil ";“7< noati, da lil on utegnil a seboj odpeli" vašo ženo?« To vprašanje je na Duranda delovalo » kor bomba. Voh je prebledel. »Ne, kaj taksnega ml ni nihče niti "n,fe 1 niti al sam nisem mogel misliti,* 1 rekel s komaj slišnim glasom. „ »No, potem pa slišite Iz mojih ust, da Je nekaj takega zares zgodilo.* .,.,»no Durand Je akočll nn noge ln začel živ stopicati sem ln tja. „ »lleatem . .. lleatem ...« Je mrmral »" j se. »Nc. nc! On ni sposoben fesa tak®} n /.It N13. slivi Hvl »Ml III nfJlNIIIIIUli i , || Kaj Je vendar sijajen mož, ta lleatem. >'•" najboljših mož, kar acm .lili v življenju •*l’e čal. Saj je | K) pol n griitleuian In nikdar j bi mogel tako grdo in podlo nuatoplU l,r meni.« . , »Trenutok poprej je odšel tz te aohe. sem ga bil obtožil, da je to zagrešil.« »In je zanikal avojo krivdo, ali no?« t »Seveda, zanikal je, toda moji dokazi. »Pojdite k v-agu z vašimi dokazi!« ' vzkliknil Durand. »Motite ae. zagotavlja’ vam! Kar ae pa tiče moje žene... Eve • ■ je prava kleveta zanjo, kar ate inl poved*1 9 •*-» Ms O delu v pionirski organizaciji na gimnaziji v Hrasfniku vu ali ad go im Dri >V aj o- ali rse ita se .ki ni či. d- u- :a. lo r- m fa z- ie v naslednjih vrsticah bi hotel ->ri-Kazan na eni strani delo pionirske organizacije hrastniške gimnazije, na aru?i pa bi opozoril na nekatere probleme na tej šoli, ki terjajo pametno rešitev, zaradi česar je potrebno, da ° njih razmišlja širši krog ljudi, ki jim je^ razvoj in napredek naših pionirjev Pionirski odred na tej gimnaziji je J ustanovljen oziroma reorganiziran od praznovanju novoletne jelke ob koncu leta 1951. Odred si je takrat izbral fa ?v°jo pokroviteljico tov. Lidijo Šent-^o. Sklenili smo, da bo ta dan naš ooredni praznik, združen z letnim od-cunom našega dela in z občnim zborom. - Pa Poglejmo, kakšen je bil ta obratni letos! V odredu so bili povezani elani gimnazijskega pevskega zbora, rarnske šahovske družine ter naraščaj rodio- in fotokluba in telovadnega dru.-stva. Ugotovili smo, da smo v okviru delovnih skupin z malimi izjemami kar marljivo delali, kar smo pokazali z raz-varni in prireditvami, o katerih je *^®avski vestnike že poročal. Izjema •Je “l‘a pionirska telovadna vrsta, ki se •Ie Razšla zaradi popravila telovadnice m drugih vzrokov, ki jih bom skušal asneje obrazložiti. Tudi za družabnost Posamezne skupine primerno skrbe-> elani dramske in šahovske družine J® pionirski zbor so se v okviru novo-etne jelke zbrali na družabnem popol-utievu, kjer so ob petju in igTah, šahu, caJu in pecivu preživeli nekaj veselih m. Denar za kritje stroškov so pionirji zaslužili s prireditvami. Ob tej prilož- ; n°®ti so si pionirji razdelili tudi sedem zabojev jabolk, ki so jim jih poslali Pionirji iz Sv. Tomaža pri Ormožu, katerim smo za to tovariško gesto zelo avaležni. sameznih krožkov. Ker smo to — po razigranosti pionirjev sodeč — tudi dosegli, sem na to opozoril tudi druge skupine, ki to pot niso sodelovale; obljubile so, da nam bodo v prihodnje sledile. Ob tej priložnosti bi rad opozoril na mnenje nekaterih najboljših pionirjev, da je pri sedanji organizaciji in obliki dela slabše poskrbljeno za povezavo in zbližan je med posameznimi člani. Predlagal bi, da se takole pogosteje snidemo in si povemo mnenje o svojem delu, uspehih in morebitnih neuspehih. Na te sestanke smo sklenili povabiti tudi inštruktorje, da bodo bolje poučeni o delu posameznih pionirjev. Sklenili smo, da bomo začasno zabranili sodelovanje zakrknjenim lenuhom, s čimer jim bomo omogočili, da premislijo, kakšen mora biti odnos pionirja do dela. V zvezi z vključevanjem pionirjev v taborniško in telovadno organizacijo se poraja vprašanje, kakšen naj bo odnos pionirskih odredov do teh organizacij in obratno; vprašanje se je že lani reševalo po pionirskih svetih, vendar se, kolikor mi je znano, še ni rešilo. Čas bo, da o tem dokončno razmislimo m si povemo svoje mnenje. Po mojem mišljenju naj bi imele pionirske organizacije tako vlogo, kot jo ima mladinska organizacija v življenju odrasle mladine. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da bi imele omenjene organizacije tudi nekoga, ki bi skrbel za napredek celotnega naraščaja, ker sami inštruktorji vodov to le, težko zmorejo. V njihovo delovno območje bi sodila tudi smotrna ureditev dela, ob upoštevanju, da naši pionirji presedijo večkrat po šest ur v šoli in da jih takrat ne smemo obremenjevati še z izvenšolskim delom, To bi bile glavne misli o delu in o — I težavah, ki nas tarejo. Prosimo, da nam ''menil sem, da je bil namen prire- jih pomagate odstraniti z vašim mne-cu've poglobiti tovarištvo med člani po- ' njem in nasveti M. O. Ob zaključku I. polletja na zagorski gimnaziji Zagonska gimnazija je mlada — šele kaj lot bistri glave’ nad '>udni mla- e*' našega mesta. Razumljive so bile va°etne težave, tem razveseljivejši pa so 26 doseženi uspehi. , V tem šolskem letu imamo že 12 oddelkov s 46J učenci. Pouk je celodne-Ven, sicer prihajajo oddaljeni dijaki do-Rdmne, bližnji pa popoldne. Predmeti 80 letošnje leto kar dobro zasedeni, JDanjka le učna moč za risanje. V ok-„bru smo dobili novega predmetnega ucite]ja za nemščino in prirodopis, v novembru pa profesorja za petje. Iste-ea meseca pa smo ostali brez strokovna učitelja za risanje. , Ako pregledamo učni uspeh tega polšja, z veseljem ugotavljamo znaten naPredek celotne gimnazije v primeri s Prejšnjimi leti. Že ob prvi ocenjevalni . uferenci je bil uspeh nad 50%, v dru-Pa se je še nekoliko dvignil. Kje so zroki doseženega uspeha oziroma kaj £n tem še lahko storimo? Poleg strojnega napredka v šoli je predvsem R,a'jna. večja povezava staršev s šolo ter a,ue.iše spremijevanje učenčevega na-P cuka izven šole — to je doma. sta vredno je pri nekaterih n ,n ’ ^a začetka leta slede na- predku svojih otrok in se posvetujejo F* .razrednikih in ostalih profesorjih. aknn otrokom žele starši res dobro in to tudi z dejanji pokažejo. Žal pa moramo reči, da so starši nekaterih otrok preveč brezbrižni, ali pa se zanimajo zanje šele ob koncu leta, ko so ocene v glavnem že zaključene. Starši se morajo zavedati, da bo vzgoja uspešna le ob njihovem aktivnem sodelovanju s šolo. Tudi organizacije greše pri tem s premajhno aktivizacijo otrok v prostem času; tu bi bilo mogoče še mnogo napraviti, To polletje je bila uvedena na šoli moralna vzgoja kot učni predmet. Pri teh urah dijake še posebej pripravljamo in vzgajamo za poštene ljudi s pravilnim odnosom do dela, do sočloveka ter z zavestjo, da pripadajo skupnosti, ki jim sedaj daje vse potrebno, a v bodočnosti mnogo pričakuje od njih. Veliko bi bilo mogoče še pisati, tako n. pr. o težavah s šolskimi prostori, o pomanjkanju učil itn učnih pripomočkov, o uspešnem delovanju učencev v telovadnici, o nastopih pri raznih proslavah, o pevskem zboru in podobno, toda o tem — prihodnjič. /. M. Zgodba o srečanju dveh lovskih družin Sredi januarja se je končal lov na divjega zajca. Se zadnje dneve so zasavski lovci hiteli v gozd, da bi v dovoljenem času položili nekaj zajcev na — kožo . . . Ob zadnjem zagonu so posedli k mizi in se pomenili o dogodivščinah med lovsko sezono. Lovska družina na Polšniku pri Litiji je doživela zanimivo srečanje s tujo lovsko dru- najo lovišče Folšnicani. Neke nedelje se odločili za pogon na divje prašiče. Ko dospela vsa družba do gozda, so se domenili o podrobnostih glede lova in se nato razpostavili na določena mesta. Kako pa so se člani polš-niške lovske družine začudili, ko so prav tedaj prihajali iz Ljubeža člani sosednje lovske družine Dole-Scntjur pod Kumom. Polšničani so uvideli, da zdaj ni z lovom nič in da so jih sosedje pripravili ob užitek in plen . . . Srečanje s sosednjo lovsko družino je izzvalo seveda tudi prerekanje. Zdaj so člani Lovske družine PolŠ- Tudi hribovskim vasem Turje in Sv. Jurij bo letos zasvetila električna luč koračenih pravit 2C' Z Dola pri Hrastniku, iz Rimskih Toplic in Zidanega mosta se precej strmo vzpenja hrib Sv. Jurij nad Turjem. Na tem hribu so v večjih ali manjših skupinah nasejane hišice in gospodarska poslopja kmečkega in delavskega prem-valstva. Delavci iz teh selišč so vključeni v proizvodnjo podjetij naših industrijskih centrov. Naselji Sv. Jurij in Turje zajemata zaselke: Greta, Gore, Jesenova ravan, Gorica in Klenovo. Večina teh vasi sodi pod občino Dol pri Hrastniku, dva zaselka pa pod občino okraja Celje-okolica. Prebivalstvo teh gorskih naselij se že več let trudi skupno z elektrifikacijskim odborom, da bi tudi tukaj zasvetila električna luč. Doslej so že zgradili transformatorsko postajo ob^ cesti Brezno—Rimske Toplice. Postavili so tudi že na-peljavne drogove za visoko in nizko napetost v skupni dolžini nad 12 kilometrov. Naselji Greta in delno Turje sta imeli že lansko leto električni tok, ostale vasi pa ga bodo dobile le(ps. Za vsa opravljena dela in stroške so prispevali Avstrijski film . Dvorni svetnik Geiger" sami interesenti 391.000 din, vrednost drogov sn ceni na 360.000 din, prostovoljno opravljene ure pa na 297.000 din. OLO Trbovlje je že leta 1951 prispeval 105.000 din. Skupna vrednost doslej opravljenih del znaša 1,135.000 din. Občinski ljudski odbor na Dolu pri Hrastniku je dodelil lansko leto za nakup bakrene žice 400.000 din, okrajni odbor Celje-okolica pa 250.000 din, tako da bo mogoče za ta denar nakupiti žico za glavni električni vod do Sv. Jurija. Prebivalci teh vasi so prav zadovoljni z OLO Celje-okolica, ki je uvidel potrebo sodelovanja ter prispeval za to elektrifikacijo lep znesek. Občinski ljudski odbor na Dolu bo letos prispeval za izvedbo tega načrta še pol milijona dinarjev Ilekti letos s noroštvom zaj larjev posojila, ki ga bo treba v nekaj letih vrniti Želeli bi, da l>i ta Elektrifikacijski odbor je na svoji seji sklenil, da bo letos s poroštvom zaprosil pri Narodni banki za en milijon dinarjev posojila, ki treba v nekaj letih vrniti Želeli bi, da odbor delal še naprej s takim poletom kot doslej in uspeh prav gotovo ne bo izostal. /. O. Obvestilo Z 19. januarjem t. 1. smo odprli avtobusni promet Zagorje—Trbovlje (OLO) in obratno. Vmesne postaje: gostilna »Križišče« (Grčar)—Koprivc (tehtnica) —Selo (gostilna KZ)—Slačnik—Bevško— Strojna tovarna »Miha Marinko«—ruda. restavracija, Trbovlje—okraj, sodišče, Trbovlje. Odhod iz Zagorja (rudn. restavracija); ob 6.50, 10.50, 1420 uri. Odhod iz Trbovelj (OLO): ob 8.00, 12.50, 15.50 uri. Cena 50 din za enosmerno vožnjo. »Avtoprevoz«, Zagorje ob Savi. Zgodba, ki jo kaže ta film, je iz sodobne Avstrije, revne in polne skrbi. Toda vsega tega boste videli malo. Tudi neprijetnosti, če človek hoče in si zatisne oči, imajo svojo veselo, zabavno stran. Taka je bila kome-dija o birokratu Geigerju, ki ga je čas prehitel, mu prinesel nove skrbi, pa tudi novo pomlad. Med starimi akti je ta mož odkril, da ima izven Dunaja, zunaj na deželi ne-zakonsko hčerko Marijanoo, spomin na dav-no mladostno ljubezen, ki jo je doživel pred mnogimi leti na letnem dopustu. Njegov bivši uradnik Lechner je moral nemudoma odpotovati, da poizve, kaj je na tej stvari. V Spitzu ob Donavi je res živela kot krčmarica njegova nekdanja Marijana s svojo hčerko. Lechner in Geiger sta se nastanila v Marijaninem hotelu kot gosta, toda na-zadnje so oba nekdanja zaljubljenca premagali spomini. Geiger je hotel imoti hčerko in ženo. Hotel je popraviti, kar je v mladosti zagrešil. Poroči! se je z Marijano in odšel nazaj na Dunaj, medtem pa je po-magai tudi hčerki Martjanci, da se je omo-žila. Marijana, ki je štela to poroko samo za formalnost, je spoznala, da ima še vedno Iz Žirovnice O Žirovnici smo turno naselje. Sedaj se spet turno prireditev. Prvotno i v Žirovnici, sedaj pa bodo pisali, da je zelo kul-pet pripravljajo na kul-namcravali igrati Loki, in sicer za VII. REDNA SKUPŠČINA LJUDSKE PROSVETE OKRAJA TRBOVLJE k° v nedeljo, 1. februarja 1953 ob 8. uri dopoldne v Domu Svobode v Trbovljah p°lcg izvoljenih delegatov društev vabimo na skupščino tudi vse ostale Odbor Prešernov teden. Domačinka tov. Jnrglova je zelo agilna prosvetna delavka. Za časa občinskih volitev so se tudi Zirovni-čani izkazali prav dobro. Zato jim je tov. Krete obljubil od okraja podporo, da bi napravili pro-vizorij za gledališke predstave. Dvorana ne bi služila samo Žirovnici, ampak tudi Radežu, kjer je tudi delavna mladina, in celo Ceiovniku. Pri Dunaj in spitz, kjer rada Geigerja. Odšla je ponj ga pripeljala za vedno nazaj v Spitz, _ sta živela v srečnem zakonu vsaj na jesen svojega življenja. Film bo na sporedu to dni v kinu »Svoboda«. Kino »Svoboda-center« V TRBOVLJAH (Delavski dom) bo igral ameriški barvni film »ZLOMLJENA PUŠČICA* od petka do torka. Zaradi izrednega zanimanja za ta film bodo predstave izjemoma dnevno ob 16., 18. in 20. urL Za mladino bodo posebne predstave, ki bodo objavljene v naših reklamnih omaricah in lepakih Naslednjo sredo in četrtek je na sporedu francoski film »OTROŠKI VRTEC* Spored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric L »Kino Svoboda« V TRBOVLJAH II bo predvajal od sobote do ponedeljka avstrijski film »DVORNI SVETNIK GEIGER* (v glavnih vlogah Paul Horbiger in Hans Moser) Ameriški barvni film ,,Zlomlena puščica“ Prva tri desetletja prejšnjega stoletja so Araerikanci v krvavih vojnah neusmiljeno iztrebljali Indijance. Lov za zemljo, pohlep po naravnih bogastvih so Indijance skoraj popolnoma uničili, tako da pravih Indijancev danes ni več, kolikor pa jih je ostalo, so le še privlačna zanimivost tako imenovanih rezervacij in naravnih parkov. Toda Indijanci se niso kar tako umaknili iz svojih krajev; vlada, vojska in priseljeni belci so vodili prave bitke z neštetimi indijanski-, mi rodovi in plemeni. Kar pa ni doseglo nasilje, je opravil alkohol tor nesloga v po-sameznih indijanskih plemenih._____________ To biološko bitko zn življenjski prostor, kjer močnejši zlomi šibkejšega, prikazuje tudi film »Zlomljena puščica*. Sicer romantično, vendar spretno, zanimivo in vsaj malo pošteno. Ta lepi film bo predvajal kino »Svoboda — center« v Trbovljah (Delavski dom) v prihodnjih dneh. lesom in gradnji dvorane bi ljudje pomagali prostovoljnim delom. Vendar bi še mnogo potrebovali, zlasti za no-ifan/" ®Pre,rao dvorane Morda bi se našel v Trbovljah ali drugje kakšen delavski aktiv, ki bi pomagal pri gradnji. Morda bi vzeli ta hribovska naselja pod svoj patronat in jim pomagali nri kulturnem dvigu. Govori se, da boao v Trbovljah gradili novo veliko dvorano za priredi-s*a^a precej milijonov. Razveseljivo bi bilo, če bi se našlo katero izmed podjetij, ki bi nudilo finančno pomoč Rešitev pionirske nagradne uganke Prejeli smo precejšnje število rešitev pionirske besedne uiganke iz zadnjega »Zasavskega vestnika«, ki se glasi: 125 = sir, 5 2 1 = ris. Žreb je odločil tokrat za nagrado pionirja Janeza Vidmarja iz Podlipo-vice št. 55, v Mediji-Izlake. Imenovani naj ob priložnosti pošlje po knjižno darilo v naše uredništvo. Nova nagradna uganka 12 5 = ideal vseh narodov 5 2 1 = veliko mesto Rešitve naj nam pionirji pošljejo do ponedeljka, 26. januarja v naše uredništvo. Izžrebani bo dobil spet lepo knjižno nagrado. Je litul^ Jf Unhiln |n prepričan sem, da me Verje; lunfla. \o morem verjeti in ne liem '*ga| ' p!*8!'0 Jo sami, ko bo prišla,« je pred-o.. .flanncrv hiirnnd ncry. *e Je počasi spustil na svoj stol in obe. - __ Nautonifr" v dlani.' " ' ” ' ? .na Mn«. J® dolg, neprijeten molk. Gospo-j***]i ra/i,,.10,* Je bila vsa rdeča v »lira/, za-**dl| „;““rJenJa Nadzornik Duff Jo mirno Chn.i In negibno strme] v kot *0jei„ Chan Jo tako mirno sedel na vTfi kuni1’ K«kor 1,1 s« zagledal v obličje ■okel e|'“'onltega lludiie. Kirk je nervozno l*1 sPet *" cigareto iz tobačnice In V V?>». ka* vanjo, ne da bi katero vtaknil hen$Uh ▼•topil efl ** Odprla vrata in v »oho Jo Šla vVan>ed tlatlh dveh stražnikov, »Torej *ni0 ^ar*,aro P« Kvo Durand. 114 v*k!ikn!l Flannery ln nkočll •Tokrat Mt41 naila in pripeljala?« i Jo dobila, tukaj Je,« Je rekel Pisal" v stran. Pod 'm ^ »topila ženska, ki BO Jo po-S l>rea,^ .^"OKinil imeni. Bila Je zdelana 48 l^opij il?;,8re,|l J® »butala. Spet 9l*iSa,n",olk- »n??11 r°Ivnlrin ,,,lJ,<«!• je pritajeno spre-BotHl tu •*lo! Nadzornik Flannory, “e! T® "i moja žena!« - V** . **■ kat1* »St. NnS? m'""to ni nihče moRCl od-d*hena|,|'"'Jei 15lk ,,'l«»nery. ki Je bil prej IK.„'*» Klečim., s J® bil sedaj po- s* '» ki v Ih n, ?? °P"’. kl ca prebodeš z k p?« oči .aliltUPi a ‘i11-*® Nenadoma pa so »Vi*n®! Ukrl,e ‘edaj se Je obrnil »Vi v|* Vi •*_ . * »Uti® ,n® »vleku* klVl1- -1® ,*1'®1 kr**stl. «kB }® v Mo slflvi! to vesžje cnrzdo! VI •m* 1..J«nny j,V'n,.Pr0n,.®1J,vo*‘J°l T« *«n-t»di £°vek i» f,Bry Lantelly. Ali v«2l fr* r>ur.n‘S!VVl,,®p"t!’ d« J® «!■* •*o, Jtedasln mlnni ^n i® nav",lnH dnmlSIJa-Va,“ »Medel.ii “®m b11 nor«c- da | Zdelo se Je. kakor da se Charli* Chan Kloboko kesa: »lludo ml Je žal. Veliko napako sem za-KreSil. Nadzornik, ali mi boste sploh kdaj to odpiistlllN Flanncrv Je začel Se bolj divje kričati: »Celo samemu sebi ne bi mogel odpustiti! In Jaz posluSain nasvete nekeKa Kitajca! Jaz, Flaniiery, z vsemi avojlinl izkustvi, kt so sad moje krasne kariere... Sedaj je vseea konec!« Je rekel in vatal. •Gospod Durand. proelm vas. da ml oprostite. Za nobeno stvar na svetu vas ne bi hotel nlkdur več zaplesti v takšno neprijetnost.« Durand Je trudno skomizgnll z rameni. »To ni tako važno,« Jo dejal. »Vem, da ste mislili najbolje. Navzlic vaenin temu, kar sem bil doživel, sem so vendar takoj oprijel upanja, da bo ta žensko moja Evo . . Kaj hočem! No bi smel biti tako lahkoveren. Mislim, da Je to vse, gospod nadzornik. In da sedaj lahko Krem .. .« »Da, to Je vse. lludo ml Je tal, irospod major ...» Durand ae Je priklonil. »Tudi meni Je žal. Na svidenje!« Stopil Je proti vratom mimo mlade ženske. ki ee Je Imenovala Grace Line. Ta se le komaj Sn držala na nograli od Izmučenosti Tedaj Jo slepila k Elannoryevl mizi. Dlla Je bleda v obraz, oči pa Je Imela motne. »In kaj bo z menojf« Je vprašala. »1’otrpltc za trenutek-« Je Izdavil Flan-nery. Gospodična Morrow Je vstala In ženski ponudila stol. »Toda z Hoatemorfi moramo Se »dvoriti I« I Jo vzkliknil Klannery In prebodel Chana s »vojlml srditimi očmi. »Kaj s! bo la človek scdirt mislil o meniti čestitam vam. Chan!« . da Je moja krivda vedno večja.« Je vzdihnil Chan. »Hvala bogu!« J„ odvrnil nadzornik, stopil k vratom In zavpil: »Pati« , Tak°l »« skem pokalnem prvenstvu Slovenije, ki j ljivo pripravljajo1 bo v Ljubljani. Po dvomesečnem trenin- stvo. Klub ima v tre- mar- Ker v trboveljski dolini sedaj ni snega, rajo smučarji po bližnjih hribih ter se vo pripravljajo na bližnje podzvezno prven-načrtu več manjših in tri večja eni 20 "i sr raj rev imamn hn %Rnrlnr# ! tekmovanja, namreč Ocepkov smuk na Kumu. gu Igralcev upamo, cla PO »ttudar« | veleslalom na Mrzlici ter smučarske skoke t. f februarja, ki se jih bodo udeležili tekmovalci zveznega razreda. 1 Bodoča naloga kluba bo preureditev skakalnice na Kumu za skoke do 50 metrov. Poleg tega bodo ti smučarji po možnosti pripravili v bližnji okolici standardno progo za smuk, ki naj bi ustrezala tudi za organizacijo prireditev večjega obsega. Ena izmed glavnih nalog kluba pa naj bi bila pritegnitev čim večjef —;,~ mladine v beli šport, prav tako bo vso skrb vzgoji ženskega kadra. dosegel zaželene uspehe. V eni izmed prihodnjih številk bomo pisali o razmerah in načrtih »Rudarjevih« košarkarjev. M. rišlo . - za' želenega uspeha. Na prvi deski se je moral Vili Rugel predati drugokategorniku Smigovcu. Mladinec Drobež je lepo premagal Fajsa. Hinko Jazbec je imel proti Modicu malo inniciative, vendar je pozneje zaradi hude napake igro izgubil. Tudi Ivan Pajk ni imel sreče s tovarišem Odrom; moral je dati nasprotniku celo točko. Na peti deski je Robert Frece takoj v začetku osvojil kvaliteto, ker pa ni najbolje nadaljeval, sta se z mladincem Drakslerjem pogodila za remi. Ludvik Opresnik je takoj v začetku nadigral mladinca Streicherja in kasneje zmagal, tov. Jordan pa je v podobnem položaju s Plavčkom igro izgubil. Na zadnji deski je Ado Taušič prehitro kapituliral pred dr. Kovačem. Končni rezultat je nil 5 % ■ 2x!t za CSK. V revanžnem srečanju je »Rudar« kljub slabši postavi izgubil s 3:5. Na prvi deski je mladinec Drobež kljub tov. Davidovacu. Na Hinko Jazbec z lepo kombinacijo osvojil trdnjavo in tri kmete za konja in tekača. Ker je črni prodiral s prostimi kmeti, je tov. Jiojnik moral žrtvovati konja za dva km« kljub premoči remiziral s tov. Odrom. Tov. Rugel je po budi napaki prisilil tov. Modica k predaji. Tov. Jazbec st. je z mladincem Drakslerjem nezasluženo izgubil, ker je bil sjec mreži, ki pa jo beli ni izkoristil. kmeta. Kljub pogreški, ki jo je napravil Jazbec ml., je ta prisilil nasprotnika k izgubi kraljice, ali pa bi bil beli mat. Tov. Hojnik je zato partijo predal. Trboveljski šahisti se bodo morali temeljito pripraviti, če bodo hoteli postati kos celjskim šahistom. V nedeljo It. januarja je bil brzoturnir za prvenstvo v mesecu januarju. Udeležilo se ga je dvanajst šahistov. Zmagala sta Jazbec st. m Jazbec ml. z 9 točkami. Tretji je bil Ivan Pajk (7), sledijo Taušič, Kukovič in mladinec Ra-jevec (6 in pol), Vili Ovnič (6), Milan Pevejšek (5 in pol), pionir Miran Gala 5 točk itd. ;• Rojstva, poroke in smrti V trboveljskem okraja se je meseca decembra rodilo 86 otrok, umrlo pa je 45 ljudi. Poročili so se naslednji: V Trbovljah:: električar Jože Gabrijel Rep in nameščenka Tilčka Kvas; posestnik Martin Račič in Jožefa Kurnik, gosp. pomočnica; avtomehanik Janez Kovačič in trg. pomočnica Karolina Bevc; rudar Iiovro Žibret in delavka Ivana Novak; kovač Ivan Jelen in delavka Marija Prelogar; rudar Ignac Zaman in gospodinja Karolina Zupančič; delavec Jovan Jovičič in delavka Frančiška Kamnik; delavec Jurej Simončič in delavka Jožefa Bevc; delavec Albin Bec in delavka Marija Klanšek; sprevodnik Gabrijel Kunšek in delavka Zofija Medved; strugar Jože Gorenc in Ana Kreča, trg. po-močnica; Marijan Eberlinc, trg. pomočnik, in nameščenka Hedvika Vodopivec; finome-kanik Anton Godec in Marija Tršelič; sobo-slikar Janez Lavrinšek in Ana Plaznik, nameščenka; finomehanik Ivan Železnik in Marija Planko, gosp. pomočnica; mizar Mirko Laničnik in gosp. pomočnica Hermina Umek; modelni mizar Ivan Cestnik in Margareta Schoner, gosp. pomočnica; ključavničar Franc Klopčič in gospodinja Marija Plavšek; stroj, tehnik Stanislav Pavlič in nameščenka Angela Špajzer; trg. pomočnik Ladislav Pospeh in delavka Marija Jerman; delavec Franc Kolar in delavka Jožefa Er-čnlj; dijak Alojz Merčun in nameščenka Hermina Krenčnik; posestnik Martin Kreže in gosp. pomočnica Katarina Kupšek; vo- diščnik Konrad Rožaj in gospodinja Bogomira Gorenc. V Zagorju: višji logar Jože Ocei>ek in učiteljica Marija Drnovšek; rud. tehnik Ivan Bučevec in nameščenka Martina Tomc; rudar Ladislav Urigel in delavka Dragica Kokalj; klepar Herman Komlanc in gospodinja Marta Kos; podoficir Martin Pirc in posestnica Štefanija Povše; delavec Ivan Kukavica in delavka Marija Roglič; kovač Jaromir Sedlaček in delavka Silva Upelj. V Hrastniku: krojač Štefan Kirn in gospodinja Marija ClekoviČ, roj. Skatnik; steklar Herik Brglez in gospodinja Jožefa Jamšek; rudar Maks Kotar in delavka Ljudmila Dolinšek; slikar Ivan Špitaler in blagajničarka Ljudmila Žibart; upokojenec Ignac Dušak in gospodinja Apolonija Mlinarič; rudar Franc Krajo in delavka Danijela Biderman; uslužbenec Leopold Sašek in trg. pomočnica Pavla Breznikar. V Radečah: delavec Vincenc Lavrinc !n gosp. pomočnica Zora Stanbelič; delavec Anton Mežnar in kroj. j>omočnica Vida Cernec; delavec Alojz Kavšek in gospodinjska pomočnica Stana Lisec; poljski delavec Julij Repše in delavka Antonija Marija Sternad. Dol pri Hrastniku: ključavničar Stani- slav Mestinšek in Marija Golob, steklarni-ška delavka. Loka pri Zidanem mostu: cestar Alojz Mraz in gosp. pomočnica Vincencija Prašnikar. 233 oseb je utonilo pri brodolomu v Koreji Pred kratkim se je prevrnil obalni parnik, na katerega so je vkrcalo preveč potnikov. Samo 7 oseb se je rešilo. Kot uradno poroča jnžnokorejska policija, je 233 utonilo pri brodolomu obalnega parnika, ki je vozili med pristaniščema Pusan in Jomu. Parnik »Čung kjong« (147 ton) se je prevrnil v hudem vinarju približno 6 milj Tov. Frece je slabo začel že v otvoritvi; to pa je mladinec Plavčak izrabil in zmagal. Na peti deski je tov. Opresnik remiziral z dr. Ko- , v«* — uug — IttU — ihk vačem. Tov, Ivo Jordan je igral proti tovarišu * — Tom — Kanin — RLO — Altaj, 7. Ra Dečku podrejeno vlogo in zasluženo izgubil. Tov. : krmar — bil — onika — ma, 8. Cer — obtok Taušič je bil tudi v revanžnem srečanju neraz- — slika — tja, 9. on — gol — artokarpusa Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Vodoravno: 1. televizija -- geometrija, j — ara — sm, 16. paragon — le — 11 — pro- 2. krivina — tr. — on — krilati; 3. ap. — damo; 11. erat — bik — tolovaj — spi — upala — Triglav - araali — ta, 4. kri — akor, 12. kos — ga — kristianija — za — — _ ___ - kri Ana — sol — mak — Ana — Rab, 5. Timava — Bug — lan — lak — Asirci, 6. omega ~ DI n \ i.„ : -t a«vui, la. — ga — kristianija — za- šla, 13. ad — toda — Ive — Ina — gola — Kdo iz revirjev še ni bil na Kumut Mislim, da bi ga bilo težko najti. Res je pot precej naporna, vendar se ves trud izplača s prelepim razgledom na naše revirje in okolico. Ako pa pogledamo proti naši Dolenjski, bomo opazili za dober streljaj pod nami vasico Podkum. Na prvi pogled se ta vasica prav nič ne razločuje od drugih gorskih vasi. Na griču je cerkev, v kateri so svoje čase »dušni pastirji« pasli svoje krotke ovčice in jih varovali pregreh in naprednih idej, ki so bile tedaj po revirjih že močno razširjene. Okrog cerkve je nekaj večjih hiš, ostale pa so na redko razmetane daleč naokrog. Kar čudili se boste, če vam povem, da je v tej vasi tud? krajevna občina, organizacija OF itd. Seveda je delo teh organizacij vsaj doslej precej šepalo. Vendar pa opazimo v zadnjem času, odkar je vzel v roke iniciativo novoizvoljeni ljudski odbor, precejšnjo delavnost. Morda ne bo odveč, če si delo tega odbora bolj podrobno ogledamo. Že na prvem zasedanju novega odbora so njegovi člani pokazali delavnost. Razvozljali so več perečih vprašanj. Uvodno besedo je imel najstarejši član odbora, tov. Anton Dod tem vplivom mineralnih izžarevanj predvsem rastline ter plazi vci in da je to neko specifično izžarevanje radioaktivnih snovi Znanost še ni odkrila izvora tega pojava. Toda Albert Runan, ki ves čas ni zapustil otoka, veruje, da bo s svojim intenzivnim raziskovanjem že v kratkem času odkril tajnost tega pojava na otoku Martinique. Mamice Chevalier ki je sedaj v Angliji na neki gledališki turneji, bo v Londonu nastopil tudi v nekem policijskem filmu, ki ga bo režiral Michael Powell. Režiser namerava pridobiti popularnega francoskega igralca še za neki drug film. Avtomobilska nesreča v Argentini Buones Aires. — Avtobus, ki je vozil med mestoma Caseros in Villa Luro, se j® zaradi zloma osi prevrnil in vnel. Sedemnajst potnikov je našlo smrt. Novi pripomočki za ljudi brez udov Angleško ministrstvo za pokojnine je objavilo nove podrobnosti o nekaterih pripomočkih za bivše borce in druge invalide-Ena takih novosti je vzvod za velike črke pri pisalnem stroju, ki deluje na pedal, daljo pripomoček za šivanje, ki bo služil predvsom ženam z umetnimi rokami, in naprava za držanje skled za mešanje. V letu 1951/52 jo britansko ministrstvo za pokojnine razdelilo 11.000 umetnih oči; vojni upokojenci in drugi bolniki so uporabljali približno 12.000 motornih triciklov, približno 2000 težkih vojnih invalidov-upo* kojencev pa ima avtomobile, ki jim jih j® prav tako preskrbelo ministrstvo za pokojnine. 80 smrtnih žrtev zaradi prevrnjenega čolna na Filipinih Pribliino 80 oseb )e izgubilo življenj®-ker se je prevrnil motorni 6oln »lJurano«. ki je voz‘1 med otokom Cebu in otoki Ca-motes na Filipinih. Motorni 6oln, ki im9 35 ton, ie v petek zvečer, 9. januarja 1953 »vrinil z otoka Cebu; na njem se je natlačilo 150 do 170 oseb, večinoma učiteljev z druži' nami, ki 60 odhajali na počitnice. Čoln j® zajel vihar, v katerem je izgubil krmilo. Po večurnem premetavanju po viharnem morju. j.e potopil. Dovslej jx>ročajo, da se j® rešilo 7< oseb. Našli 60 Že osem trupel. Točnega števila žrtev ni mogoče ugotoviti, ker še ni znano, koliko ljudi je čoln vkrcal prod odhodom Novice iz Polšnika Precej dolgo se ie nismo oglasili »n ksT veliko se je že nabralo novic. Med uujrazvoseljivejše sodi prav gotovo praznovanje novoletno jolke in prihod dedk» Mraza, ki je letos bogat© obdaroval polšni' ško mladino 2e več tednov prod prihodoib dedka Mraza so so pripravljali nnjpridnojš1 pionirji z deklamacijami in pesmicami t®* igrico »December, Januar in še pisar« u* _ _________________ žo en® uro prod pričetkom »poroda, ki smo ga lz' vedli v razredu novo šolo, polno mladih®* ki je z nestrpnostjo Čakala začetka. Ob enajstih jo bil razred žo polno zaseden. Prišle tudi številne matere, da bi so skupno z otr°' oi poveselile. Za prijetno razpoloženje j® skrbel harmonikar, ki Io veselo godel. gram »o pionirji izvedli pod vodstvom uc»' tel jev v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih-Po sporedu je dedek Mraz obdaroval vs® otroke z lepimi darili, nato pa so bili * pogoščeni s čajem in prigrizkom. Tako ni»o bili So nikdar obdarovani naši otro®* in po pravici smo lahko hvaležni okrajnem^ odboru AF2 v Trbovljah za izdatno P0010-naši mladini z dodeljenim denarnim Pj* spev kom Zavhaliti pu se moramo tudi d®| mučemu odboru AFfc, kakor tudi vsem orjf® nizacijam, ki so kakor koli pripomogli« d® Je J? j.* prireditev tako loix» usj>ela. ,0 "" ’ ’ uspešno napreduje* J ______________ svojem stanovanju pretepla Terezijo Horvat ter ji prizadejala lažje telesne po- i se te zagovarjala, da je naročila vat, ki je pri njej služila, naj nakrmi prašiče. Horvatova pa tega ni napravila, pač pa je gospodinjo celo ozmerjala. Priča Terezija Horvat pa ie potrdila nasprotno, namreč, da jo je obtoženka z ročajem brez metle brez vsakega vzroka tako pretepla, da je ta dobila lažje telesne poškodbe, ki jih je dokazala i zdravniškim spričevalom. Sodišče je obtoženko obsodilo na 6 dni zapora in na plačilo odškodnine v znesku 1300 din M pretrpele bolečine in za stroške zdravnika. Tudi točaj RK. ki razveseljiv« novica za naš kraj. Na prJJJ' predavanja so deklet« j>rihn.iala nokol** nerodno. Ko pa so so prepričala, da J® zanimiva, so začela hoditi polnoštevilno. daj jih obmkuie tečaj 28. od katerih Jo 8®®*’ prostovoljk Vso «© kupile »Priročnik zdravstveno vzgojo ženske vaško mladin®£ da Jim j® laže b 1 od i tl predavanjem Doma®** učitelja skrb*ta, da so j>rodavT,nja pisana * čosto vpletata vanjo čitanje aktualnih kov revijo »Priroda človek in zdravje«*.* »Mladega sveta« in drugih vzgojnih revHj Tako hočemo tudi na Polsniku rnM?,‘,ft-- bo razumela dogajanja in po svetu In no bo v ničemer zaostaja mladino, da r ■ • —v IMI V IIIUOMICI za mladino v dolini. Zaživela Jo nodaJj® ganizacija AF2, ki namerava za svoj ,Prf?i nik 8. marca pripraviti primeren kidium program. O tem pa Še prihodnjič kaj-