Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnini . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 §fl Leto X. - Štev. 33 Gorica - četrtek 21. avgusta 1958 - Trst Posamezna številka L 30 POGANSKI NACIONALIZEM Razen komunizma je ena izmed največjih zablod našega časa poganski nacionalizem. Niso samo brezbožni levičarji krivi, da narodi ne morejo priti do pravega miru, ampak tudi tisti desničarji, ki hočejo graditi srečo naroda na podlagi poganskega nacionalizma. Lastni narod jim je idol, kateremu se mora žrtvovati vsaka morala. Nič jim ni sveto, vsako sredstvo jim je dovoljeno, če le služi »višjim narodnim interesom«. Zato nam ta žalostni pojav narekuje, da ga presodimo s stališča krščanske morale. KAJ JE NACIONALIZEM? Na to vprašanje nam odgovarja Pij XI. v svoji encikliki »Ubi arcanum« z dne 23. decembra 1922. Po Piju XI. je nacionalizem moralna krepost, ki nas nagiba, da ljubimo svoj narod in da izpolnjujemo tiste dolžnosti, ki nam jih narekuje ljubezen do tistih, s katerimi nas veže isto poreklo in ista kultura. Ljubezen do domovine ali naroda je pobuda za mnoge kreposti in heroična, junaška dela. Bistvo nacionalizma je torej ljubezen do svojega naroda. To ljubezen do naroda je vsadila v naše S*rce že sama narava. Razumljivo je, da Cerkev ne obsoja nacionalizma, če je ta nacionalizem v skladu s krščansko moralo. Cerkev obsoja samo pretirani, sebični, poganski nacionalizem. POGANSKI NACIONALIZEM Izvor tega pretiranega, sebičnega, poganskega nacionalizma je načelo, da je narod nekaj absolutnega, nekaj popolnoma neodvisnega, kateremu je podrejeno vse individualno in socialno življenje, življenje posameznika in družbe. V notranji politiki vodi to pojmovanje do totalitarizma. Človek je v tem režimu samo sredstvo za dosego »višjih narodnih ciljev«. V zunanji politiki podžiga nacionalno sebičnost. Ta sebičnost, ta nacionalni egoizem išče samo lastno dobro, brez ozira na dobro drugih. Morala tega nacionalizma je morala interesa, koristi. Kar se sklada s tem interesom, s to koristjo, Je moralno, četudi krši pravice drugih narodov. Ta nacionalizem hoče, da z nasiljem zavlada nad šibkejšimi narodi. Nasilna ekspanzija, nasilno razširjenje — to je njegov program. Ta zabloda je eden glavnih vzrokov razpora med narodi, to je tudi vzrok mržnje med narodi. To je zabloda, ki onemogoča sodelovanje držav in narodov za skupno blagostanje. Ta nckrščanski, poganski nacionalizem Je obsodil Pij IX. v svojem »Silabu« (»Si-lab« je seznam krivih naukov, ki jih je papež obsodil) z dne 8. dec. 1864. Obsodil Je stavek: »Kršitev katerekoli prisege, kakor katerokoli hudodelno in zločinsko dejanje, ki nasprotuje večnemu zakonu, ne samo, da se ne sme obsoditi, ampak je popolnoma dovoljeno in vredno, da se splošno pohvali, če je storjeno iz ljubezni do domovine.« (64. stavek »Silaba«) Na-čelo tega poganskega nacionalizma, da je dovoljeno iz ljubezni do domovine vsako dejanje, četudi nasprotuje večnemu zakonu, je torej Pij IX. odločno obsodil. Točno je označil nekrščanski nacionalizem tudi Pij XI. v svoji encikliki »Ca-ritate Christi compulsl« z dne 3. maja 1932. Papež smatra, da je vzrok vsega današnjega zla v svetu pohlepnost za ze-nieljsklmi dobrinami, sebičnost. Ta sebičnost zlorabi tudi opravičeno ljubezen do domovine, pretirava tisto čustvo pravega nacionalizma, ki ga pravi red krščanske ljubezni ne samo ne zavrača, ampak ga urejuje in s tem posvečuje in o-Žlvlja. Ce se ta sebičnost, ta egoizem Vrine v odnošaje med narodi, ni dejanja, ki bi bilo opravičeno; kar bi vsi posamezniki obsodili, smatra (ta nacionalizem), da je dovoljeno in pohvale vredno, Če se izvrši v imenu tega pretiranega nacionalizma. Namesto velikega zakona ljubezni in bratstva med ljudmi, ki objema vse narode in jih združuje v eno samo družino z enim samim Očetom, ki je v Nebesih, stopa mržnja, ki goni vse v propast. V javnem življenju se teptajo sveta načela, ki morajo voditi socialni) življenje, izpodkopujejo se trdni temelji prava in zvestobe, na katerih bi morala sloneti država. Kršijo se stare tradicije, po katerih sta bili vera v Boga in zvestoba njegovemu zakonu najsigurnejša podlaga pravega napredka narodov. Tako je Pij XI. s stališča krščanske morale označil pretirani, nekrščanski, poganski nacionalizem. ITALIJANSKI NACIONALIZEM Krščanski demokrat bi mislil, da se s tem naukom papežev o krščanskem in nekrščanskem nacionalizmu strinjajo tudi tržaški predstavniki italijanske »Krščanske demokracije«. Ravno KD je namreč poklicana, da nauke papežev udejstvuje v javnem in zasebnem življenju italijanskega naroda. Toda žal ni tako! Navedimo nekaj neizpodbitnih dejstev. Komaj se je sestal novi parlament, že je tržaški zastopnik KD jasno dokazal svoj nekrščanski, poganski nacionalizem. Poslanec Giacomo Bologna, ki je bil izvoljen tudi s slovenskimi glasovi v Trstu, je dne 17. julija 1958 izjavil v svojem govoru v rimskem parlamentu, da ni strahu, da bi avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina okrepila slovensko manjšino. Poudaril je, da bo avtonomija »nasprotno le učvrstila italijanstvo teh pokrajin in olajšala delo mirnega vključevanja slovenske manjšine v italijansko skupnost.« Naglasil je nadalje: »Ce se kdo boji, da boslo „pt»ebiie pravice”, ki so jih tržaški Slovenci dosegli z londonskim sporazumom, raztegnjene na Goriško in Beneško Slovenijo, se zelo moti. Določila tržaškega „Posebnega statuta" veljajo samo za obe področji bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja in se ne morejo razširiti na ostale Slovence.« To so jasne izjave krščanskega demokrata Bologne! Slovenska manjšina se ne sme okrepiti, ampak logično, dosledno mora počasi izhirati, izginiti. Delo KD pri nas je po zamisli g. Bologne »delo mirnega vključevanja slovenske manjšine v italijansko skupnost.« Z drugimi besedami; slovenska manjšina v Italiji mora mimo izginiti, mirno umreti. To je morala poslanca Bologne glede narodnih manjšin. V londonskem sporazumu so tržaškim Slovencem zagotovljene »posebne pravice«. Te »posebne pravice« niso nič drugega kakor narodne pravice, ki jih ima vsak narod in tudi vsaka narodna manjšina, to so, pravica do uporabe svojega jezika pred oblastvi, pri sodnijah, šolske pravice itd. To so naravne pravice, ki priti-čejo vsakemu narodu po naravi, ki jo je Bog ustvaril. Teh pravic ne more ne posameznik ne država ne dati ne vzeti. To so pravice, ki jih ščiti krščanska morala, pravice, ki jih je dal Bog. Zato se ne morejo omejiti po zemljepisnem položaju. Po krščanski morali, po naukih papežev o narodnih pravicah, o pravicah narodnih manjšin se ne morejo te »naravne pravice« omejiti na Slovence obeh področij bivšega Svobodnega tržaškega o-zemlja. Te pravice so »naravne pravice« tudi za Slovence na Goriškem in v Beneški Sloveniji, kakor tudi za Italijane v Istri in na dalmatinskih otokih. Klasičen primer poganskega nacionalizma, nekrščanske narodne sebičnosti in kršenja najosnovnejših narodnih pravic je tudi Beneška Slovenija. Kruto preganjanje beneških Slovencev po fašističnem režimu se sedaj vztrajno in brezobzirno nadaljuje. Za beneške Slovence ne velja katoliška morala o narodnih pravicah, o pravicah narodne manjšine. Ne veljajo zanje papeške okrožnice o pravicah narodnih manjšin. Sploh v borbi italijanske večine proti manjšini beneških Slovencev ni vodilo krščanska morala, ampak »sacro egoismo«, sveta nacionalistična, poganska sebičnost. V tej borbi močnejšega proti šibkejšemu vsi složno nastopajo: oblasti, šola, da, celo nekateri izmed tistih, ki so poklicani, da bi ozna- njali katoliški nauk o pravicah narodnih manjšin. Beneški Slovenci nimajo nobene pravice, učiti se slovenskega materinega jezika... V italijanskih šolah pa je glavna naloga učiteljev in učiteljic, da z vsemi sredstvi potujčujejo slovenske otroke, že v učiteljišču se ti učitelji in učiteljice vzgajajo v duhu narodne nestrpnosti, u-čijo se metod, kako bodo čimprej in čim laže potujčili slovenske otroke. Italijanski učitelji in učiteljice nadzorujejo slovenske duhovnike. Slovenskih duhovnikov je vedno manj. Slovenskim dijakom se je na vse mogoče načine preprečevalo vstop v semenišče. Zaradi pomanjkanja slovenskih duhovnikov se morajo umirajoči Slovenci večkrat pri spovedi poslužiti tolmačev. Zaradi takih spovedi se zgodi, da umirajoči noče prejeti sv. popotnice, ker smatra, da je taka spoved pomanjkljiva. Tolažijo ga s tem, da mu razlagajo, da »supplet Ecclesia«. Da se vse te krivice ne skladajo ne z naravno moralo ne s katoliško moralo ne s papeškimi okrožnicami, ni treba dokazovati. Govorijo sama dejstva! HOČEMO ŽIVETI! Kljub vsem tem krivicam, kljub vsemu takemu preganjanju hočemo Slovenci živeti na področju Svobodnega tržaškega ozemlja, in tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Upirali smo se, upiramo se in se bomo upirali proti rafiniranemu, makjavelističnemu, nekrščanskemu, poganskemu raznarodovanju, tudi proti raznarodovanju po nevrednih zastopnikih italijanske Krščanske demokracije. V tej borbi za pravice naše narodne manjšine nas vzpodbuja in hrabri naš pesnik Oton Župančič v verzih, ki jih je posvetil i-gralki Miklove Zale, Marici Zvvitterjevi, ko so šentjakobski igralci s Koroškega gostovali v Narodnem gledališču v Ljubljani in igrali »Miklovo Zalo«. Ti verzi se glasijo: Ko v turški suinosti jokala in za svoje drage molila Miklova je Zala, vso dušo mi je razsvetlila. In če me obup za nas napade in nikjer ne vidim nade, se spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih in vem * Zgodi se karkoli, za nas še zvesta Zala moli. P. TITO RABI POMOČ Po raznih verodostojnih vesteh je Jugoslavija zaprosila ZDA za dolgoročno posojilo v znesku 300 do 350 milijonov dolarjev. S tem denarjem mislijo dokončati nekatere tovarne, ki jih niso mogli dokončati, ker so Sovjeti odpovedali že obljubljeno pomoč. Po"leg tega bi izvršili še razne druge načrte v industriji. Trdijo tudi, da je jugoslovanska država zaprosila tudi Italijo za razne kredite, ki jih bo po vsej verjetnosti tudi dobila, ker je sedaj trgovina med obema sosedoma zelo živahna in je Italiji veliko na tem, da si ohrani in kolikor se da še bolj razširi trgovino z Jugoslavijo. V okviru tega sodelovanja bo Jugoslavija dobile znatne količine italijanske semenske pšenice raznih vrst, kajti nekatere italijanske sorte pšenice so se zelo dobro obnesle. Pridelali so tudi še enkrat toliko zrnja kot z domačimi vrstami. Ljudje pa kljub vsemu še vedno beže iz Jugoslavije. llllllll!lllllll!lllllllllllllll!IIIIIIIIIIIHI!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill!llllllinilllllllll!IUIIIII!IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII!lllllllllll!llll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUM!ll>lllllllllllllllllllllllllllllllll Eisenhowerjev načrt za Srednji Vzhod Po nenadnem preokretu sovjetske zunanje politike je v svetovni javnosti vladalo veliko zanimanje za izredno razpravo v Glavni skupščini ZN, ki se je začela v sredo 13. t. m. Delovni spored je obsegal vprašanja Srednj. Vzhoda, ki so nastala v zvezi z anglo-ameriškim posegom. Tako imenovane velesile so zasedanju pripisovale veliko politično važnost in so se zato dobro pripravile. Tudi z osebnostmi niso štedili. Sovjetsko zvezo je predstavljal zunanji minister Gromiko, ZDA pa so poslale samega predsednika Eisen-hovverja, da osebno razloži namene ameriške politike na Srednjem Vzhodu. Spremljala sta ga tudi Dulles in Cabot Lodge. ŠEST TOČK AMERIŠKEGA PROGRAMA Prvi je spregovoril Eisenhower, ki se je takoj lotil jedra razpravljanja. Potem ko se je spomnil svojega zadnjega nastopa v ZN pred petimi leti, ko je bil predlagal ustanovitev mednarodne organizacije za mirno uporabo atomske energije, je takoj prešel na Srednji Vzhod. Dejal je, da so tu male države stalno pod pritiskom prevratniških sil od zunaj, ki podžigajo k uporu in državljanski vojni. Nato je za rešitev politične krize na Srednjem Vzhodu podal šest programskih točk: 1) ustanovitev stalnih mednarodnih oboroženih sil; 2) ustanovitev denarnega sklada za razvoj arabskih dežel ob tehnični in finančni podpori Amerike, Sovjetske zveze in drugih držav; 3) mednarodno nadzorstvo nad prevratniško propagando od zunaj, zlasti radijskih postaj; 4) nadzorstvo ZN nad pošiljanjem orožja na Sred. Vzhod; in končno 5) naj Združeni narodi prevzamejo nadzorstvo nad položajem v Libanonu in 6) v Jordaniji po umiku ameriških ter britanskih vojakov. Za Eisenho\verjem je govoril za Sovjetsko zvezo Andrej Gromiko, ki pa za razliko od Ike-ja ni predložil nobenega stvarnega načrta za rešitev srednjevzhodnih problemov, ampak je le iznesel že znane in malo konstruktivne kritike na račun Anglije in Amerike ter zahteval brezpogojen u-mik njihovih čet s Srednjega Vzhoda. Obtožil ju je, da sta se izneverili miroljubnim načelom ZN in da hočeta še nadalje uganjati kolonializem med arabskimi narodi. Izrazil je tudi zaskrbljenost svoje vlade nad prisotnostjo angloameriških čet v bližini njenih meja. Zato je po dolgi polemiki z zahodnjaki zahteval takojšen umik tujih čet iz Libanona ter Jordanije. V petek so še govorili: minister Zorlu za Turčijo, Fujiyama za Japonsko ter perzijski delegat Dja-lal Abdoh. Vsi trije so podprli Ei-senhowerjev načrt. Treba je priznati, da je ameriški načrt jasen in nedvoumen. Njegova značilnost je v tem, da se loti zdravljenja srednjevzhod-ne krize že takoj pri koreninah. Saj je znano, da je glavni vir vseh homatij na Srednjem Vzhodu gospodarska zaostalost tamkajšnjih dežel. S tem; da so vodstvo nad izvajanjem gospodarskega načrta za dvig življenjske ravni arabskih ljudstev zaupali Arabcem samim, je ameriška politika napravila da-lekosežen korak naprej na poti k razumevanju arabskih teženj. Nekateri pripominjajo, da je tako padla tako imenovana »Eisenho-werjeva doktrina« izpred dveh let, toda politične doktrine niso absolutne, ampak morajo iti s časom naprej. Omenjeni načrt za Srednji Vzhod je poleg tega zelo podoben povojnemu Marshallovemu načrtu za obnovo Evrope. Očividno je, da je Ameriki šlo pač za tem, da se afriško-azijskim narodom ne predstavi kot dedič kolonializma, ampak kot aktiven zagovornik mirne ter trajne ureditve položaja na Srednjem Vzhodu. Medtem se je v okviru ZN, in sicer bolj za kulisami razvila zelo živahna diplomatska dejavnost za predložitev ustreznih resolucij. Generalni tajnik ZN, Hammar-skjoeld, si je zelo prizadeval, da bi do rešitve prišlo v okviru ZN. Končno je posegla vmes Norveška v želji, da bi zedinila oboji stališči, zapadno in vzhodno. Predložila je kompromisno resolucijo, ki jo je podpisalo sedem držav, in sicer Norveška, Kanada, Kolumbija, Danska, Liberija, Panama in Paragvaj. Torej so kompromisno resolucijo predlagale same majhne države iz raz- nih delov sveta v upanju, da jo bodo tako laže osvojile tudi ostale države. Resolucija je obsegala tri dele. V prvem se vse države članice ZN obvezujejo, da se bodo vzdržale vseh takih ukrepov, ki bi posredno ali neposredno ogrožali neodvisnost, svobodo ali nedotakljivost katere koli države. Drugi del naroča generalnemu tajniku Hammerskjoeldu, naj podvzame praktične ukrepe, ki se mu zdijo koristni in potrebni za rešitev libanonske in jordanske krize; na rednem zasedanju v septembru bi potem poročal, kaj je ukrenil. V tretjem delu priporoča resolucija ustanovitev policijskih čet ZN za Srednji Vzhod in gospodarsko pomoč a-rabskim državam. Da bi ta resolucija stopila v veljavo, bi moralo glasovati zanjo dve tretjini držav članic. Glasovanje bi se moralo vršiti v torek popoldne. Ali pred začetkom seje so države azij sko-afriškega bloka javile, da one ne bodo glasovale za norveško resolucijo, nego da bodo predlagale novo. Za. to nalogo so izbrale Indijo, ki je tako predložila že četrto resolucijo o Srednjem Vzhodu na tem izrednem zasedanju ZN. Washington je pa dal razumeti, da indijske resolucije ne more sprejeti, češ da je Amerika že dovolj popustila, ko je sprejela norveško resolucijo, dalje da ne more. Zaradi te zadnje komplikacije se bo zasedanje še nekoliko podaljšalo, morda do konec tedna. Ali bo doseglo tudi kak praktičen uspeh, ni mogoče predvideti. — SAUDOVA ARABIJA IN EGIPT sta imela v preteklem tednu precej dolge razgovore v Kairu. Arabijo je zastopal prestolonaslednik in zunanji minister Feisal, Egipt pa Nasser sam. Uradno poročilo pravi, da so na razgovorih imeli namen ozdraviti ozračje med o-bema bratskima narodoma, okrepiti medsebojne vezi in sodelovanje v okviru arabskega nacionalizma ter pospešiti aktivno nevtralnost arabskih držav. Razni komentatorji vidijo v tem poročilu v glavnem dejstvo, da se bo Saudova Arabija še bolj povezala z Nasserju zvestimi državami. NAS TEDEN 24. S. nedelja, 13. pob.: sv. Jernej, apostol 24.8. ponedeljek: sv. Ludovik, kralj 26.8. torek: sv. Zeferin, m. 27.8. sreda: sv. Jožef Kalasancij, spoz. 28.8. četrtek: sv. Avguštin, šk., cerkv. uč. 29.8. petek: Obglavljenje sv. Janeza Krstnika 30.8. sobota: sv. Roza iz Lime, dev. * SV. JOŽEF KALASANCIJ je že v zgodnji mladosti zbiral otroke in jih učil, po otroško, krščanski nauk. Ko je dorastel in postal duhovnik, je ustanovil red Pia-ristov, ki ima skrb za verske šole, da v njih vzgaja ubogo mladino. Prestal je pa sv. Jožef Kalasancij veliko bridkosti, preskušenj in pregaijjanf. Imenovali so ga drugega Joba. Že 18-leten je bil po krivici, med javnim zasmehovanjem po cestah, tiran pred sodišče; bil je nedolžen. — Umrl je 92-leten. — Če kdaj, je danes potrebna mladini dobra verska vzgoja. Diktatorske brezverske vlade si lastijo pravico, da vzgajajo mladino s tem, da ji trgajo vero iz srca. In to imenujejo, da je svoboda. V imenu te svobode ovirajo ali prepovedujejo versko vzgojo! Tako svobodo si lastijo roparji, ko kradejo. f isti čas je potoval Jezus C tj v Jeruzalem in je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. In ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, u-smili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa so deveteri? Ali se ni našel noben drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.« * God sv. Jerneja Sv. Jernej, imenovan tudi Na-tanael, je bil Jezusov učenec in apostol, eden izmed dvanajsterih. Po rodu je bil Galilejec, doma iz Kane galilejske. Bil je iskren človek, odkrit značaj, brez zvijače in zahrbtnosti. Zveličar je podal tole lepo izjavo o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Jernejev značaj je bil oči-vidno Učeniku všeč. Ni bil potvorjen, ne hinavski, ni bil omahljiv in ne oklevajoč, ampak bil je odkritosrčen in naraven; trezen, možat in spontan. Visokemu po- klicu se je takoj odzval. K Jezusu ga je pripeljal Filip. Odrešenika je sv. Jernej takoj vzljubil. Čim je spoznal Jezusovo izredno osebo, je ves začuden in navdušen vzkliknil: »Učenik, ti si Sin božji, ti si kralj Izraelov!« Poslej je z gorečim srcem spremljal Gospoda na njegovih misijonskih poteh in se pripravljal na svoj kasnejši a-postolat. Po Jezusovem vnebohodu je odšel misijonarit v Indijo in nato v Armenijo. Spreobrnil je veliko število poganov (cela in številna mesta) in končno umrl kot mučenik. Njegovo mučeništvo je moralo biti grozno: Živemu so mu sneli kožo s telesa in ga nato obglavili. Njegovo truplo počiva danes (pokopan je bil v Armeniji) v Rimu, njegova blažena duša se brezmejno raduje v nebesih in njegova slava je neminljiva. To je zaslužena slava velikega Kristusovega učenca, ki je ves srečen sprejel najvišji božji poklic in mu ostal zvest do zadnjega utripa. Sv. Jernej je v svojem apostolskem delu in življenju naletel na velike težave, a boril se je neustrašeno in potrpežljivo; nikdar ni klonil, niti pred poganskim mečem in strahotno smrtjo. Naj nam bo v zgled žive in neomajne vere, popolne ljubezni do Jezusa, delovanja in vneme za božjo slavo in čast in še v zgled plemenite odpovedi, samožrtvovanja in daritve ! Posvojimo še mi te svetopisemske besede: »Bodisi v življenju, bodisi v smrti bom slavil Boga.« — Sv. Jernej, prosi za nas! življenja Cigani v Lurdu Od 31. avgusta do 3. septembra bo v Lurdu na romanju 6000 ciganov. Pri tej priliki bodo mnogi prejeli sveti krst, sveto birmo, povelj avili svoje zakone. Romanju bo predsedoval lurški škof Theas. To je že drugo romanje ciganov v Lurd v tem letu. Katoliška glasba na indijskem radiu Indijski državni radio je ugodil prošnji indijskih katoličanov, ter je sprejel v svoj redni program oddaje katoliške verske glasbe. Črnci v Lurdu Večja skupina afriških romarjev iz škofij Dakar, Bamako in Conacry je na poti v Lurd. Obiskali so že Fatimo; v Rimu so se mudili pet dni. Sprejel jih je tudi sv. oče v Castel Gandolfo. V Franciji bodo obiskali Ars, Paray-le-Monial, Lisieux in se končno ustavili v Lurdu. S svojo slikovito obleko in značilnimi pesmimi vzbujajo povsod veliko pozornost. Peš v Fatimo Vojni invalid Deck, ki je bil do leta 1951 v ruskem vojnem ujetništvu, je odšel peš na romanje v Fatimo. Za to romanje se je zaobljubil v ujetništvu. Spotoma je obiskal tudi Lurd in Kom-postello. Prepovedan verouk v Vzhodni Nemčiji Prepovedan je verski pouk v šolah v Vzhodni Nemčiji. Tako je odločil osrednji odbor komunistične stranke na eni zadnjih sej, ko je dal nalog komisiji za šolstvo sestaviti šolski program za leto 1958-59. Program predvideva popolno izključitev kakršnega koli verskega pouka na vseh šolah in povečanje razlaganja marksističnega nauka, poleg tega pa bo- ravnost ugodna prilika, da mlačni in brezbrižni kristjani postanejo spet goreči, da odkrijejo spet svojo vero. Na podlagi statistike je pokazal, da tisoči krščenih kristjanov prav pri vojakih spet najdejo svojo vero in se povrnejo k življenju po njej. 52% teh vojakov je vero zapustilo pred več kot desetimi leti. To velja morda za Ameriko, za Evropo pa gotovo ne velja. Gledališka dvorana — kapela Meseca novembra bo newyorški nadškof kardinal Spellman blagoslovil novo kapelo na znani 59. cesti, kjer je največje središče za denarne in kupčij ske posle ameriškega velemesta. Je to dvo- rana, ki je bila nekdaj glasbena dvorana, kasneje umetnostna galerija, banka, teater, sedaj pa bo kapela. »Cestna bratovščina« Katoliški nemški laiki so v Paderbornu ustanovili »cestno bratovščino*. Ime zveni nekoliko čudno, a namen je opozarjati z vsemi danimi in možnimi sedstvi šoferje in druge ljudi, ki aktivno sodelujejo pri prometu, na dolžnost spoštovati bližnjega in njegovo življenje. Ni to družba ali zveza, marveč akcija katoliških laikov. Izdali so posebno knjižico z naslovom »Aktion der Ritter der Stras-se« (Delo vitezov ceste) in so jo že v veliki množini razdelili. Deset let Katoliške misije v Trstu Veličastno delo krščanske ljubezni do še vnešene druge stroke in predvsem marksistična filozofija ter nauk o ekonomiji v duhu komunističnega socialnega reda. Kar tiče vere, je rečeno v poročilu, da mora izginiti enkrat za vselej iz vseh šol Nemčije, češ da ovira človeka, da bi mislil z lastnimi možgani, in ga ovira pri vsakterem poizkusu prisvojiti si sadove napredka. Dijaki kupili zvon Turinski dijaki so kupili zvon za misijonsko cerkev na Japonskem. Zvon je odpeljala motoma ladja Azija, čez en mesec bo že na Japonskem pel v božjo slavo. Katoliška univerza na Koreji Leta 1960 bodo na Koreji, pri mestu Seul, odprli novo katoliško univerzo. Novo univerzo bodo vodili jezuiti. Velika požrtvovalnost Predstojnik »Malih bratov Jezusovih«, organizacije, ki skuša živeti v duhu in po navodilih Charla De Foucaulta, je o-biskal prvo nemško hišo teh malih bratov. Izjavil je, da nekatere skupine »Malih sester Jezusovih«, ki so ženska organizacija v duhu in po načelih omenjenega Charles De Foucault, prostovoljno živijo v ječah skupaj z obsojenimi na dosmrtno ječo. Te male sestre, ki so se iz ljubezni do Kristusa in do jetnikov svobodno odločile živeti med temi, so v ysem enake jetnikom in skušajo tako s svojim zgledom pripeljati jetnike k veri. Tako živijo med jetniki v Friburgu v Švici, v nekaterih jetnišnicah v Nemčiji, na Portugalskem in v Braziliji. Spreobrnjenja pri vojakih Pater Evgenij Lamb, kaplan vojaških edinic ameriška zrakoplovstva je v posebni konferenci dokazal, da je vojaška služba, nekdaj pojmovana kot nevarnost za moralno življenje vojakov, postala na- V marcu letos je poteklo 10 let, kar je začela delovati v Trstu Misija Ameriške katoliške pomoči. Tedaj je šla ta obletnica nekako tiho mimo, dasi je ta organizacija opravila v desetih letih izredno pomembno delo na socialnem polju v tržaški škofiji. Jubilej bo proslavila to nedeljo, ko bo prispel v Trst generalni ravnatelj te ustanove, St. Rev. Monsi-gnor Edvard E. Svvanstrom, z njim pa tudi ravnatelj za evropsko področje, Mr. James J. Norris. Tisti povojni čas je bil čas bede in pomanjkanja. Otroci bledih lic, starčki upognjeni, mladina brez zadostne hrane... koliko je bilo vsega tega! Tržaškemu prebivalstvu ni bilo v tem oziru prizane-šeno. Tudi okolica, daleč tja na Kras, je bila obubožana, zgubila je svojce, — svoje hranitelje, bila je potrebna pomoči. Tedaj se je tržaški škof obrnil v New York na središče Ameriške kat. pomoči — na organizacijo s kraticami NCWC, naj bi odprli tudi v Trstu pisarno. In leta 1948 se je to res zgodilo. Misija je poslala v naše mesto izredno delavnega duhovnika g. Harnetta z nalogo, da organizira ustanovo. Gospod Har-nett se je lotil dela in z neverjetnim čutom socialnega delavca več let vodil poslanstvo NCWC. Potem so mu poverili še odgovornejše mesto — Daljni Vzhod, kjer deluje še danes s sedežem v Vietnamu. V nedeljo pa nas bo obiskal tudi on, da pogleda rast svojega započetega dela. Po odhodu g. Harnetta vodi ustanovo v Trstu g. Bottizer, vneto in z vsem o-gnjem svojega navdušenja za socialno poslanstvo Cerkve med na- za veliko delo usmiljenja in krščanske ljubezni! Z vsem srcem pozdravljamo med nami tri velike socialne delavce, Rev. Mons. Edvarda E. Swanstrona, Mr. Jamsa Norrisa in ustanovitelja Misije v Trstu Mons. Josepha J. Harnetta. Tržaški Misiji za desetletnico naše iskrene čestitke, posebno g. ravnatelju Bottizerju. Vatikanski dan Okrog 70 tisoč oseb je prisostvovalo 15. avgusta sv. maši na prostem v stadionu Heysen na svetovni razstavi v Bruslju. Sv. mašo je daroval papeški legat, kardinal Giuseppe Siri, genovski nadškof. Med prisotnimi visokimi osebnostmi je bil tudi belgijski kralj Baldovin in njegova brata, princa Albert in Aleksander, trije kardinali, 20 škofov in mnogo drugih svetnih in cerkvenih visokih osebnosti. Pri evangeliju je kardinal Siri prečkal poslanico sv. očeta, v kateri sv. oče poudarja velik pomen svetovne razstave, ki prikazuje v malem napredek človeštva in zemeljske dobrine, za katere pa moramo najprej Bogu zapeti hvalnico. »Človek,« nadaljuje sv. oče, »je lahko ponosen, da je v zadnjem času prodrl v tolike in tako velike skrivnosti. Ko zavzet občuduje uresničitev svojih velikih zamisli, ne sme pri tem nikdar pozabiti, da je edini delivec vseh dobrot le Bog in da mora zato spoštovati njegove zakone.« Sv. oče je zaključil svojo poslanico z željo, da bi vsi, ki bodo obiskali vatikanski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju, odnesli od tu jasno sliko in pojme, kako se sv. Cerkev v vseh časih trudi, da bi bila na svetu poslanka miru, ljubezni in resnice. mi. Ob priliki desetletnega delovanja je NCWC izdala lično brošuro s točnimi podatki svojega udejstvovanja. Brošura je tiskana tudi v slovenščini. Naši ljudje jo bodo lahko dobili v roke, zato ne bomo tu navajali podrobnih podatkov. Opoziriti smo le hoteli na izredno delavnost in pomoč a-meriških katoličanov, ki zbirajo živila, obleko, darila vseh vrst, denar itd. in vse to dele na vseh koncih sveta ljudem, ki so pomoči .potrebni. Dele brez diskriminacij v narodnem, rasnem, verskem, političnem ali kakršnem koli pogledu. Naša dobrodelna društva prejemajo darila in jih dele po farah, v mestnih okrajih, delavcem, kmetom, dijakom, o-trokom, brezposelnim, vsem, ki so pomoči potrebni. Mnogi ljudje med nami ne vedo, odkod vse to prihaja, kdo zbira vse to in dela. Marsikaj bo pojasnila prav bro-šurica, ki prihaja te dni med nas. V imenu vseh tistih, ki so prejemali pomoč, in jo še prejemajo, se vodstvu NCWC zahvaljujemo in prosimo blagohotne naklonjenosti tudi za v bodoče za vse Slovence na tem ozemlju, ki so potrebni podpore. Zahvaljujemo se ODGOVOR SV. OČETA LURŠKIM ROMARJEM Na telegram, ki so ga slovenski lurški romarji naslovili na svetega očeta, je papež preko tržaškega škofa msgr. Santina odgovoril, da so ga pozdravi zelo razveselili in da vsem pošilja svoj apostolski blagoslov. V spomin zmage nad Turki V Miinchenu na Bavarskem dokončujejo novo cerkev, posvečeno sv. Janezu Kapistranu, apostolu Evrope, ki je posebej pripomogel k zmagi nad Turki leta 1456 pri Beogradu. Cerkev je popolnoma v novem modernem slogu zidana, bo brez oken, ker bo vsa svetloba prihajala skozi stekleno streho. Gradijo jo v spomin 500-letnice omenjene zmage nad Turki. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Slovenska knjižnica v Clevelandu V Baragovem domu v Clevelandu je začela uspešno delovati slovenska knjižnica. V začetku je bilo s to knjižno akcijo precej težav, toda kljub temu se je izposojanje knjig že večkrat izvršilo in obisk je bil prav dober; vse kaže, da bo knjižnica imela veliko uspeha in s tem vršila važno poslanstvo med a-meriškimi Slovenci v Clevelandu. Lepi uspehi slovenskega semenišča v Argentini Iz poročil slovenskega semenišča v Argentini povzemamo naslednje številke, katere nam najbolj zgovorno pričajo, kolikega pomena je omenjena ustanova za naše ljudi v emigraciji in kakšen uspeh je že dosegla v 13 letih svojega obstoja. V tem času je semenišče, ki se nahaja v kraju Adrogue, poslalo v svet 41 duhovnikov. Fakulteta je dala Slovencem 9 doktorjev teologije. 20 od teh duhovnikov dela danes med Slovenci in predvsem zanje. Trenutno ima semenišče 11 bogoslovcev, pridruženi škofov zavod pa ima 28 gojencev. V ustanovi za predstojnike je 5 duhovnikov, katerim prihajajo pomagat 3 predavatelji od zunaj. Verski in narodnostni pomen takega semenišča ni majhen. Slovenci že sedaj dobivajo iz njega svoje dušne pastirje in upati je, da jih bodo v bodoče še več. To veliko delo so v glavnem omogočili slovenski dobrotniki, za katere v semenišču vsak dan molijo, vsako sredo pa je zanje darovana sv. maša. Nova maša v Mengšu v Sloveniji Iz Mengša smo prejeli sledeči dopis: V nedeljo 6. julija smo imeli v Mengšu novo mašo, ki bo ostala v spominu vsem Mengšanom. Novo mašo je pel g. Janez Krivec, po domače Celendrov iz Jarš. Kako je bilo lepo, Ti ne morem povedati, seveda za zdaj v teh časih. Svatov je bilo okrog 200, zelo veliko jih je bilo v belih oblekah, mnogo v narodnih nošah v avbah in v pečah. Ljudi je bilo še za eno cerkev zunaj. V cerkvi pa je bila gneča, da se je vse zamajalo, samo če se je eden premaknil. Marsikdo, ki ne hodi v cerkev, je prišel ta dan. Cerkev je bila tako lepa kot nevesta, vsa v vencih po obronkih in zgoraj vse v rožah. Vse v rožah. Kamor si pogledal, samo cvetje. Govornik je bil Mengšan prečastiti gospod Veider. Darovanje (ofer) je trajalo okrog poldruge ure. Ves denar je novomašnik daroval za popravila župne cerkve, ker vedno kaj popravljajo in imajo ogromne stroške. Ljudje sicer veliko dajo, a le vedno veliko manjka. Sveto opravilo je trpelo od devete do ene ure. Dopoldne je bilo krasno sončno vreme. Ko so ljudje po veliki večini odšli, se je vlila ploha. Za svatbo so imeli pripravljeno vse pod streho. Zunaj cerkve je bil samo slavolok pred velikimi vratmi. Obilno je bilo pritrko-vanje, in sicer od 8. ure zjutraj do 1 ure popoldne in zvečer od 6. do pol devetih zvečer. Zdaj je dovoljeno zvoniti in pritrkavati od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Lepo novomašniško slavje je minulo, a v spominu nam bo ta dan ostal še dolgo. J. P. Neuspela ameriška izstrelitev ua Luno Ker v Ameriki vlada demokracija in je ljudstvo obveščeno o vseh važnih in manj važnih dogodkih v državi, zato je razumljivo, kako nestrpno so Amerikanci spremljali priprave za odlet rakete na luno. Zato pa je sedaj, ko se je poizkus izjalovil, njihovo razočaranje tem večje. Za ta tvegani poizkus so Amerikanci določili nedeljo 17. avgusta. Bila je še tema (pri nas že 13.18 popoldne), ko so prispeli na določeni prostor prvi tehniki in znanstveniki. Ob 8.17 minut (po ameriškem času) je ameriški tehnik Gordon pritisnil na gumb in v vsemirje se je pognala raketa, ki bi morala doseči luno in krožiti okrog nje. Toda že po 77 sekundah je raketa eksplodirala, potem ko je dosegla 18.000 metrov višine. Verjetno je le neznaten pogrešek v konstrukciji rakete povzročil njeno eksplozijo in tako razočaral ne samo tehnike in znanstvenike, temveč tudi ameriško ljudstvo, ki je upalo, da bo 17. avgust zabeležil začetek osvojitve vsemirja po človeku. Nihče ni predvidelal tako naglega konca ogromne rakete, dolge 27 metrov in težke 52 ton. General Roscoe Wilson je kmalu nato uradno izjavil, da bodo Združene države ponovile poizkus, in sicer že čez 28 dni. Poudaril je potrebo čimprejšnje ponovitve z izjavo: »Rusija ne sme doseči lune pred nami. Verjetno je ona že izvršila prve poizkuse.« Na tiskovni konferenci, ki je sledila takoj po eksploziji, je general Bernard Schriever, poveljnik balističnih izstrelkov ameriškega letalstva, izjavil, da je kljub izredni zamotanosti (skoro tri sto tisoč mehaničnih in električnih delov) raketa pred izstrelitvijo brezhibno delovala. »Smo sicer razočarani,« je izjavil, »toda niti od daleč nismo vsled tega izgubili poguma. Nadaljevali bomo z našim načrtom, ki ostane nespremenjen.« Ravnatelj ameriških vsemirskih programov je izjavil, da bo po vsej verjetnosti potrebna ena milijarda dolarjev, predno bo človek dosegel luno. ..Katoliški glas" v vsako slovensko družinol II. svetovna konferenca krščanske demokracije v Bruxelles-u od 9. do 11. julija 1958 RAZNE NOVICE Na tej konferenci so se prvič v zgodovini zbrali predstavniki krščanske demo-. kracije s treh kontinentov. Poleg predstavnikov iz Evrope in Amerike, ki so se udeležili že prve take konference v. novembru 1. 1956, so bili topot navzoči tudi zastopniki tega gibanja iz Afrike. To pomeni velik korak naprej: krščansko demokratsko gibanje ni več omejeno na kontinente, ki so naseljeni z belo raso, ampak se začenja raztegati tudi na zemeljske celine, kjer živijo barvane rase; na afriški kontinent je tesno navezana bodočnost Evrope, in ta zemeljska celina do sedaj ni bila zajeta v nobeno znano Politično gibanje na svetu. Katere dežele so bile zastopane? Zapadna Evropa: Belgija, Baskiška dežela, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Švica, San Marino. Srednja Evropa: Češkoslovaška, Jugoslavija (Slovenija), Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija. Slovence sta Zastopala dr. Miha Krek in Nace Čretnik. Latinska Amerika: Argentina, Bolivija, Brazilija, Cile, Colombija, Ecuador, Panama, Guatemala, Peru, El Salvador, U-ruguay, Venezuela. Afrika: Francoska ekvatorialna Afrika, Kenija, Ruanda Urundi. Potek konference Konferenca je bila pripravljena in or-Kanizirana pod pokroviteljstvom belgijske krščanskosocialne stranke, na katere teritoriju se je vršila. Pri organizaciji so aktivno sodelovale tri mednarodne zveze kršč. dem. gibanj, namreč Nouvelles E-quipes Internationales (NEI), ki obsega ta gibanja v Zapadni Evropi, Christian Democratic Union of Central Europe (CDUCE), kjer so organizirane kršč. dem. stranke v begunstvu iz Srednje in Vzh. Evrope, in Organisacion Democratica Cri-stiana de America (ODCA), ki povezuje taka gibanja v Južni Ameriki. Dosledno temu so bila tudi zborovanja, razčlenjena v tri glavne referate, ki so 'iili pa vsebinsko med seboj tesno povedani. Zborovanja so bila v velesejmskem paviljonu Evropske skupnosti za premog in jeklo na svetovni gospodarski razstavi v Bruslju. Predsedovali so izmenoma najbolj vidni predstavniki treh internacional krščanske demokracije: Avgust de Schry-Ver, predsednik NEI, prof. Adolf Prochaz-ka, predsednik* CDUCE, in Tomas Reyes Vicuna, glavni tajnik ODCA. Predmet poročil in razprav je bil: »Krščanska demokracija za politično, socialno in mednarodno pravičnost«. Referat o politični pravičnosti je podal prof. A. Prochazka, poročilo o socialni pravičnosti je sestavil dr. Rafael Caldera, glavni tajnik kršč. dem. Stranke COPEI in verjetno bodoči predsedniški kandidat v Venezueli, tretji del Programa pa je izpolnil bivši belgijski min. Predsednik in državni minister Paul van Zeeland, ki je mojstrsko orisal temelje mednarodne pravičnosti na osnovi krščanskih načel. Zaradi tesnega prostora sedaj He moremo podrobneje govoriti o vsebini teh referatov, morda se bomo kasneje Povrnili k njim in v bodočih številkah Priobčili izvlečke. Zanimive so bile debate po vsakem iz- med treh referatov, ki so pokazale, s kako različnimi očmi gledajo na razne probleme zastopniki raznih dežel. Zapadni Evropejci so bili zelo previdni, zmerni in konservativni, dočim so Južni Amerikanci kazali revolucionarno, zelo gibčno in vihravo naravo, polno čustvenosti in globoke želje po napredku. Cisto svojsko je bilo zadržanje Afričanov, ki so očitovali prikrito odločnost, braniti interese svojih ljudstev, ki po njihovem mnenju pomenijo istočasno protislovje in logično afirmacijo v odnosu do interesov, ki jih zasledujejo zahodne sile. Zastopniki begunskih strank iz Srednje Evrope so topot nastopali kot člani svetovnega političnega gibanja, poudarjali mednarodne probleme in zagovarjali mednarodno sodelovanje; posebne zadeve svojih zasužnjenih dežel so omejili, vendar je že sama njihova navzočnost in njihov glas močan činitelj v borbi za svobodo srednjeevropskih narodov, med njimi tudi nas Slovencev. Dočim je torej formalno zadržanje begunskih političnih voditeljev bilo na mednarodni gladini, pa ti politiki niso zamu- dili nobene s priložnosti na raznih zakuskah, ki so jih priredili zaxdelegate razni belgijski in drugi zastopniki, da so predo-čevali položaj svojih zasužnjenih narodov delegatom svobodnih dežel. Take zakuske so organizirali gg. de Schryver, Paul van Zeeland, skupnost za premog in jeklo in drugi. Tudi slovenska zastopnika dr. Krek in Čretnik sta porabila te recepcije za na-vezavanje stikov in za pojasnjevanje razmer v domovini, ki je zlasti potrebno za pravilno ocenjevanje političnih, gospodarskih in drugih razmer v komunistično vladani Jugoslaviji, ki ima poseben položaj v komunističnem svetu, pa tudi v svobodnem delu sveta. Na tiskovni konferenci so predstavniki CDUCE spet obrazložili časnikarjem razloge in namene, zakaj je bila ustanovljena njihova begunska internacionala, in orisali njene cilje in njeno dosedanje delo. Ob zaključku druge internacionalne konference so delegati sprejeli in odobrili vrsto resolucij, katerih besedilo bo objavljeno kasneje. L. P. Izvestje srednjih šol v Trstu Z majhno zakasnitvijo je izšlo prejšnji teden v Trstu Izvestje srednjih šol na Tržaškem za šolsko leto 1957-58. V uvodu objavlja dr. Marija Kacin krajši odlomek iz svoje disertacije »Še nekaj o Zoisovem šolanju v Reggio Emilia«. Prispevek je lep doprinos k slovenski književni zgodovini, saj so o Zoisovem šolanju v Reggio Emilia naši literarni zgodovinarji doslej zelo malo poročali. Kacinova pa si je na mestu ogledala dostopne arhivske podatke. Dr. Košuta pa objavlja prispevek »Spoznavajmo duševnost in življenje dijakov«. Sledi seznam šol, učnega osebja in dijakov. Iz seznama šol vidimo, da deluje danes na Tržaškem kar lepo število slovenskih srednjih šol, in sicer: nižja in višja gimnazija s klasičnimi vzporednicami, industrijska strokovna šola v Trstu ter industrijski tečaji s priključenim tretjim razredom na Opčinah, v Dolini in Nabrežini, trgovska strok, šola v Trstu in trgovska tečaja na Katinari in Proseku. Poleg tega pa imamo še dve višji strokovni šoli, in sicer trgovsko akademijo in učiteljišče, ki obe odpirata vrata v samostojno življenje, oziroma dajeta možnost nadaljnjega študija na visokih šolah in fakultetah. Vse srednje šole je obiskovalo ob koncu leta 1220 učencev in učenk. Od teh jih je izdelalo 525, popravne izpite jih ima 302, padlo jih je 76, neocenjenih pa je ostalo 15. K zaključnim izpitom sta bila pripu-ščena 302 dijaka. Na vseh srednjih šolah je poučevalo 208 učnih moči. Od teh jih je 99 poučevalo na dveh in več šolah. Izvestje prinaša še poročilo o novih učnih knjigah, publikacijah profesorjev, dijaškem športnem udejstvovanju, Literarnih vajah, slikarskih uspehih, šolskih izletih in gledaliških nastopih. Izvestje poživlja več slik iz dijaškega šolskega in gledališkega življenja in slike maturantov. Na koncu pa prinaša letošnje Izvestje tudi nekrolog kar treh umrlih šolnikov, in sicer kateheta kan. Ivana Kramariča ter profesorjev Franceta Zupana in Ferfu-cia Jakomina. Ko prelistavamo letošnje Izvestje, se nehote ustavimo pri številčni preglednici, kjer začudeno ugotovimo, kako pada število dijakov na učiteljišču. Tu bi rad o-pozoril na napačno sklepanje, češ da se ne izplača na učiteljišče, ker ni možnosti na učiteljsko mesto. Res je, da so trenutno vsa mesta na Tržaškem in Goriškem na slovenskih osnovnih šolah zasedena in da prav tako ni upanja na kako mesto na italijanskih osnovnih šolah v bližnji okolici. Toda vedeti je treba, da imajo diplomiranci učiteljišča odprto pot na u-čiteljsko fakulteto na univerzi in na zavod za modeme jezike, ki jih prav tako usposobi za poučevanje na srednjih šolali. Poleg tega daje učiteljišče, po štirih letih, zaključeno izobrazbo in diplomo, ki daje možnost za nadaljnje šolanje za višje bolničarke, socialne delavce, zaščitne sestre in podobno. Drugi pa imajo možnost, da se izpopolnijo na trgovskih tečajih, v stenografiji in strojepisju ter stopijo v poslovne poklice. Poleg tega naj se ti diplomiranci zanimajo za razne natečaje pri lokalnih in državnih upravah. Dekleta, ki pa nimajo namena iskati službe, se dalje šolati, pa bodo z učiteljsko izobrazbo postale dobre matere, ki bodo znale vzgajati svoje otroke, kar je za naš čas še posebne važnosti... HS. BRITANSKI ATOMSKI POIZKUSI Britanski obrambni minister je izjavil, da bodo v kratkem spet pričeli z atomskimi poizkusi na Tihem oceanu okrog otokov Christmas. Zadnji atomski poizkusi na teh otokih so bili v lanskem a-prilu. To bodo že tretji atomski poizkusi Velike Britanije in bodo po izjavah strokovnjakov najmočnejši. Letošnje sredpoletne počitnice so zaznamovale po vsej Italiji, ali bolje po vsej Evropi, pravo preseljevanje narodov. Krasno vreme in vročina je mnogo pripomogla, da so se velika mesta skoro spraznila. Računajo, da je v teh dneh prispelo v Italijo iz vseh krajev Evrope nad 200 tisoč tujcev. Nad milijon Rimljanov je v teh sredpoletnih počitnicah zapustilo prestolnico v želji po odpočitku in prijetni zabavi v hladnejših krajih. Seveda ni manjkalo v Rimu tudi tujcev, ki so kmalu napolnili vrzeli odhajajočih. Na rimski postaji Termini so dne 15. avgusta prodali 27 tisoč vozovnic za skupno vsoto 43 milijonov lir. Kljub temu pa je ta rimska postaja dosegla svoj primat dne 31. julija letos, ko je prodala za 54 milijonov lir vozovnic. Vedno živahni Milan se je zdel za Veliki šmaren kot zapuščeno mesto s komaj 300 tisoč prebivalci. Na cesti Milan-Turin so zabeležili prehod več kot 15 tisoč avtomobilov in motorjev. Neki turinski mestni stražnik je izjavil, da je bil praznik 15. avgusta eden izmed naj mirnejših dnevov v letu. Promet mestnih uli'c se je omejil le na neznatno število »najzvestejših«, ki so ostali v mestu. Sinjo obalo so preplavili turisti iz Francije, »Nemčije, Avstrije in drugih krajev. Prenapolnjeni hoteli niso mogli več sprejemati gostov. Mnogi so spali v ladjah po pristaniščih, v avtomobilih in ljudskih vrtovih. Časopisi poročajo, da še nobeno leto ni bil v teh dneh tak naval turistov kot letos. Tudi v naših krajih, v Trstu in Gorici so nekateri dobro uporabili sredpoletne počitnice z izleti in romanji v razna Marijina svetišča. Po cestah tržaškega področja je v dveh dneh prevozilo 75 tisoč vozil. Mnogi Tržačani so na Veliki Šmaren poromali v Stare Milje, kjer je bila v popoldanskih urah velika procesija z Marijinim kipom, kakor tudi na Repentabor, kjer imajo za ta praznik svojo »šagro«. Smrt slovitega francoskega znanstvenika Dne 14. avgusta je umrl v Parizu sloviti francoski znanstvenik Frideric Joliot Curie. Njegova smrt je globoko pretresla Francijo, ki je z njim izgubila svojega največjega atomskega znanstvenika. Joliot je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado za kemijo, pozneje pa je postal eden naj-vnetejših raziskovalcev atoma. Imel je komaj 58 let. Zdi se, da je njegovo prerano smrt pripisati prav radioaktivnemu izžarevanju ob neštetih poizkusih, s katerimi se je Joliot neprestano pečal. Po svoji politični opredeljenosti je bil vnet komunist in tudi član centralnega komiteja francoske kom. partije. Sovjetska zveza mu je leta 1951 podelila Stalinovo nagrado. Kljub njegovim simpatijam s komunistično stranko so velikega znanstvenika v Franciji in tudi drugod po svetu visoko čislali. Letalska nesreča nad Irsko V četrtek 14. avgusta je v bližini za-padne irske obale strmoglavilo v morje veliko holandsko potniško letalo »Hugo De Groot«. Na letalu je bilo 99 oseb. Doslej so našli trupla 35 oseb. V petek 15. avgusta so z iskanjem nadaljnjih trupel prenehali, ker ni nobenega upanja več, da bi še kdo ostal pri življenju. Zdravniki, ki so strašno razmesarjena trupla preiskali, so ugotovili, da so potniki u- mrli, še preden so padli v morje, in da gre zato po vsej verjetnosti za eksplozijo. Vsekakor je moralo letalo eksplodirati, ker bi drugače trupla ne bila tako razmesarjena. To je ena najhujših letalskih nesreč v zadnjih letih. Drzna ekspedicija jamarjev Skupina slovenskih jamarjev je pretekli teden izvršila drzno ekspedicijo v brezno Jazben na Bajnški planoti. Ekspedicija je ostala v breznu celih 47 ur in tako za 11 ur podaljšala novi državni rekord. Jamarji so ugotovili, da je brezno globoko 380 m in ne 500 m, kakor je pred leti doumevala italijanska ekspedicija. Pot v globino je bila skrajno naporna. Na dnu brezna so naleteli na močan tok podzemske vode. Tu so jim še svetilke ugasnile in nadaljevali so pot v popolni temi in v temperaturi štirih stopinj pod ničlo. Vodja tehnične skupine je izjavil, da je akcija popolnoma uspela. Plezanje samo ni bilo tako nevarno, težje je bilo nameščati lestve. V LIBANONU so pretekli teden zabeležili številne bombne atentate. Zato je vlada zaukazala, da ne smejo v središče mesta Beiruta nobena vozila razen Rdečega križa in pa a-meriških džipov. Opazili so namreč, da so se atentatorji najrajši posluževali avtomobilov za svoje atentate. Vladna večina trdi, da so pristaši opozicije organizirali te atentate; opozicija pa zanika, da ni res. Vendar eno je gotovo res, da v Libanonu ni še miru. Tudi na Cipru ga še ne bo, ker je škof Makarios zavrnil angleški predlog o začasnem skupnem vladanju na Cipru anglo - grško - turške uprave. NA DALJNEM VZHODU je po dolgem premirju zopet začelo odmevati topovsko grmenje. Kitajci so namreč začeli obstreljevati nacionalistične močno utrjene postojanke na otoku Que-moyu. Napadli so jih tudi z zraka. Prišlo je do pomorskih in zračnih bitk. Vendar splošno menijo, da Mao Tse-tung nikakor nima še namena napasti Formoze, zadnji napadi da so le znamenje močnejše živčne vojne. Politični teden v Italiji ne beleži nič posebnega. Državniki ter parlamentarci so za Veliki Šmaren zapustili prestolnico ter se odpravili na počitnice. Le počasi in neradi se v teh pasjih dnevih vračajo na svoja mesta. Uradni vladni krogi so bili zelo zadovoljni nad tem, da so ZDA še pred razpravo v ZN sporočile Italiji ameriški načrt za Srednji Vzhod, ki med drugim upošteva predloge, katere je Fanfani iznesel v Washingtonu ob priliki svojega obiska. Ustanovljeno je bilo novo ministrstvo za zdravstvo. Načeljuje mu senator Monaldi. Sirite in berite oMladiko A. B. § Nacisti uiclnkl = »Ko študent na rajžo gre...« poje slovenska narodna pesem. In res, to že od Nekdaj velja za študenta, ki se v poletnih mesecih, če le more, odpravi na kako bližje ali daljše potovanje, da pogleda nekoliko preko mejži svojega okolja v širši svet ter se seznani z življenjem in mišljenjem drugih narodov, in to zlasti s svo-Jntii sovrstniki-študenti. S tem spozna lUdi, kaj drugi mislijo o nas, in ugotovi, da nas v drugih delih Evrope morda bolje poznajo in razumejo kot tam, kjer bi po logičnem sklepanju morali pognati (če ne že tudi razumeti)... Taka #rajža« se je letos posrečila tudi meni, n0— pa saj boste brali. INSTITUT CATHOLIQUE V teh vrsticah bi rad nekoliko opisal institut Catholique de Pariš«, katoliško Univerzo v Parizu, — zato, ker sem letos Poleti posečal tamošnje kurze — in obenem podal o tem nekaj vtisov. Institut Catholique, univerza s šestimi fakultetami (pravno, leposlovno, filozof- sko, znanstveno, teološko, kanonično pravo), s svojimi dodeljenimi 25 inštituti in višjimi šolami predstavlja važno kulturno in znanstveno središče za Francijo in o-stali svet. Med znanstveniki je z Inštituta n. pr. izšel Branlv z izumom brezžične telegrafije. Istotako je Inštitut važen za francosko in cerkveno zgodovino. Na mestu, kjer stoji sedaj poslopje Inštituta, so se vršili zloglasni septembrski umori-izza francoske revolucije. V kripti tamkajšnje kapele počivajo danes zemski o-stanki teh mučenikov. Tu je tudi pokopan ustanovitelj konferenc sv. Vincencija Pavelskega, veliki Friderik Ozanam. Po pravici se Institut Catholique smatra za dediča religioznih in intelektualnih tradicij stare Sorbonne kralja sv. Ludovika. Pomembna ustanova za tuje študente v okviru Inštituta so Cours Universitaires d’Ete, poletni visokošolski tečaji, ustanovljeni 1. 1951, na katerih se v mesecu juliju zbirajo študentje-visokošolci in profesorji z vseh strani sveta, da se pod vodstvom francoskih docentov učijo francoskega jezika ter spoznavajo francosko kulturo in civilizacijo (zgodovino, zemljepis, umetnost, filozofijo, socialna in verska vprašanja). Tako je v okviru rednih predavanj govoril tu tudi eden izmed glavnih tvorcev Združene Evrope, Robert Schuman, ki je sedaj predsednik Evropske skupščine v Strasbourgu. Častni predsednik teh tečajev pa je pariški nadškof, kardinal Feltin, ki je obenem kancler Inštituta. Letos nas je bilo na tem tečaju od 400 do 500 študentov 52 narodnosti. * * * Na prvi pogled bi študijska doba v poletnem času na Inštitutu zgledala dokaj šolska, enolična: zvonec, ki kliče najprej k predavanjem, nato k rekreaciji, in zopet isto ponavljanje nekaj ur zaporedoma. V resnici temu ni tako. Dejstvo je, da se človek kljub šolskemu redu, ki je sicer neizogiben za študijski tečaj, ne počuti utesnjenega med štiri stene, kot bi se morda ob navadnih akademskih predavanjih. Temu je prav gotovo pripomogel izrazito mednarodni značaj, ki ga je zadobil Inštitut v tem mesecu. Tako kurz ni bil le neko mrtvo sredstvo za učenje francoščine, ampa živa stična točka, kjer smo se srečavali študentje z vseh petih kontinentov. Poudariti moram, da je v tem oziru vladalo od vsega začetka sem popolno bratstvo med vsemi prisotnimi narodnostnimi skupinami, ne glede na daljavo, barvo ali druge razlike. Vsi smo se počutili kot člani ene same razširjene družine. Kaj pa je bilo to, kar nas je tako harmonično medsebojno družilo? To so predvsem ideali krščanstva, skupni tako Slovencu ali Ircu, kot črncu iz Ghane ali Indonezijcu. Vsak od nas je videl v katolicizmu ono žarišče, od koder se razširjajo žarki Resnice na vse strani sveta in kamor se lahko stekajo vse kulture in civilizacije. To smo v takem resnično svetovnem ambientu še laže doumeli. Vezala nas je skupna želja po spoznavanju Francije: njenega jezika, kulture, miselnosti, načina življenja itd. Primerjali smo svoj narod z drugimi, se medsebojno pretehtavali po lastnostih in svojskostih ter iskanju skupnih karakteristik. Končno še študentovsko bratstvo: kjerkoli naj se znajde, dobi študent v svojem kolegu pristnega tovariša, saj ima itak povsod iste težnje in iste probleme, ki jih tudi raznolikost v učnih sistemih ali režimska oz-kogledost ne moreta spremeniti. Ni moj namen opisati tukaj poteka našega študija, ker bi to širše javnosti sploh ne zanimalo. Pač pa se mi zdi značilno navesti le nek primer iz naše študijske izkušnje, v kolikor se tiče koristnosti medsebojnega spoznavanja. V našem kurzu je bilo približno 35 udeležencev, zastopnikov res vsega sveta. Kar po vrsti: Avstrija, Irska, Brazilija, Španija, Kolumbija, Republika San Domingo, Koreja, Indonezija, Italija, Japonska, Nemčija, Združene države, Kanada, Ghana (neodvisna afriška država), Venezuela, Peru, Slovenija, Crna gora. Res pravi Združeni narodi! (kjer bi vse prej rešili vsa pereča vprašanja kot v Stekleni palači OZN v New Yorku!) Pri uri konverzacije smo se vsakikrat seznanili z enim pričujočih narodov. Po en predstavnik vsakega naroda je stopil za kateder ter orisal kratko zgodovino in značilnosti svojega naroda. Temu je navadno sledil živahen razgovor. In ta način predstavljanja lastnega naroda drugorodcem je ne samo zelo posrečen, ampak sproži tudi celo vrsto vprašanj s tem v zvezi. Da se pa spoznava med seboj prav mladina raznih narodov, je vsekakor velike važnosti. Neprisiljeno in prijateljsko vzdušje ter ljubezniva asistenca francoske sestre-profesorice iz Luksemburga, vse to je k uspehu še bolj pripomoglo. (' Nadaljevanje ) Zlata maša Č. g. Avguštin Zlobec, upokojeni župnik-dekan tržaške škofije, je praznoval svojo zlato sv. mašo dne 26. julija 1.1. v Povirju pri Sežani. Ker pa sedaj stanuje v Mačkovi jah, so mu tamkajšnji verniki priredili zlatomašniško slavje nedeljo kasneje, t. j. 2. avgusta. — Zlatomašniku voščimo še mnogo srečnih let pri delu za duše. Tretja obletnica videmskega sporazuma Dne 20. avgusta leta 1955 je bil sklenjen videmski sporazum med Italijo in Jugoslavijo z namenom, da bi olajšali osebni promet med obema državama. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu, dr. Žiga Vodušek, je ob tretji obletnici videmskega sporazuma izdal za tisk uradno izjavo o uspehih tega sporazuma. Videmski sporazum t- pravi dr. Vodušek — se je izkazal za zelo uspešen in v veliko korist prebivalstva obmejnih pasov obeh držav. Samo v letošnjem letu, . v pičlih osmih mesecih, je bilo več kot tri in pol milijona prehodov v obeh smereh. Skupno število prehodov v treh letih pa znaša skoraj 14 milijonov prehodov. To so velikanske številke, ki nam mnogo povedo. Prebivalstvo se je namreč v najvišji meri poslužilo prepustnic, ker je imelo od njih materialno in tudi moralno korist. Izmenjali so se poljski in domači pridelki, utrdili stiki med sorodniki, znanci in prijatelji, kar je mnogo pripomoglo, da polagoma izginjajo medsebojna nespo-razumljenja. Življenjski raven se je v obmejnem pasu Jugoslavije zelo zboljšal, kar opažamo predvsem po ljudeh iz Jugoslavije, ki prihajajo k nam boljše oblečeni kot pred tremi leti. Tudi mešane komisije niso držale križem rok v teh treh letih. Imeli so sedem zasedanj, lokalni obmejni orgami pa 29 sestankov. Vse to se je vršilo na prijateljski način in možnosti še nadaljnjih izboljšanj niso še izčrpali. Zlasti se mešane komisije in obmejni organi potegujejo za to, da bi ljudem, ki se poslužujejo obmejnih prepustnic, dovolili, da izstopajo pri enem bloku, vrnejo pa pri drugem. To bi bilo predvsem koristno za motorizirane osebe, ki bi si tako lahko ogledale vse lepote jugoslovanskih obmejnih kra-jev- Slov. dij. zveza * Slov. Dij. Zv. pa še letuje. To so največ mlajši fantje, ki pa bodo nabirali zdravja kar ves mesec. Z njimi je dr. Prešeren. Lepo jih je videti, kako korakajo na izlete, pri družabnih igrah, pa tudi pri resnem delu. Najlepše pa jih je videti v cerkvi, ko zapojo Marijine pesmi. Tako si bo tedaj nabrala naša študirajoča mladina moči za nadaljnje delo in tega smo veseli. Najmlajši otroci pa so po različnih kolonijah, ki so jih organizirala Slov. Vincencijeva konferenca, SLO-KAD in Slov. dobrodelno društvo. SKK na letovanju Mladina, ki se zbira v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu, je imela tudi letos svoje letovanje v Ukvah. Udeležilo se ga je okoli 50 ljudi. Nekateri so ostali vse tri tedne, drugi so morali oditi prej, nekateri so prihajali pozneje. Vreme je bilo lepo, dobre volje ni manjkalo. S pesmijo in prijetno družabnostjo je čas vse prehitro potekel. Poleg razvedrila so rasli v debatah in krajših razmišljanjih načrti za novo delo v letošnji zimski sezoni na prosvetnem in kulturnem področju na Tržaškem. Dekleta so imela svoj sedež v hotelu Prešeren, fantje pa so bili v hotelu preko mostu, na Pošti. Med dekleti je bila gospa Stana Oficija, med fanti pa prof. J. Peterlin in prof. šah. Mladina je navdušena tudi nad letošnjim letovanjem. Zapustila je lep vtis v vasici med gorami. Bazovica Preteklo nedeljo sta se v farni cerkvi poročila Edi Kalc iz Gropade in Eda Zupančič iz Bazovice. Novi par se bo nastanil na Padričah, kjer ima že več časa lepo trgovino. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče vsi naročniki »Kato!, glasa« iz župnije. Po vsej naši fari sta dve mlatilnici »prisilili« mnogo ljudi, da so oskrunili praznik Marijinega Vnebovzetja in naslednjo nedeljo z delom. Vsem dobro-mislečim se čudno zdi, da oblasti, ki so krščanske, ne znajo ali ne morejo prepovedati grešnega, pohujšljivega in človeku škodljivega nedeljskega dela. Tudi ljudje bi morali biti bolj trdni in odločni v spoštovanju praznikov! Ne pozabimo: DELO OB NEDELJAH JE PREKLETSTVO! Gropada Naša vas je po volji naših prednikov že dve sto let izročena varstvu sv. Roka. V nedeljo smo slovesno počastili svojega patrona. Lepa udeležba pri službi božji je pokazala, da vaščani — hvala Bogu tudi možje in fantje — cenijo svoj vaški praznik. Padriče Spet nekaj novega: prodajalna rib. Torej je le res, da napredujemo. Imamo vse — nekateri pravijo: tudi preglasno muziko. Kaj bomo še novega prinesli v vas? Ce bo v korist in blagostanje vaščanov in ne bo kvarilo slovenskega značaja naše vasi, naj le še pride! Biserna maša V nedeljo, 11. avgusta, je v Lokavcu pri Ajdovščini daroval slovesno biserno sv. mašo preč. g. Henrik Črnigoj, tamkajšnji župnik, obdan od mnogoštevilnih duhovnikov, sorodnikov in svojih faranov. Gospod biseromašnik je še vedno v aktivni službi in je v Lokavcu tudi že okrog 50 let. — Iskreno čestitamo! Poroka V četrtek 21. avgusta sta si obljubila dosmrtno zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Ivana v Gorici g. Miro Lojk, učitelj, doma iz čmič na Vipavskem, ki pa poučuje na Tržaškem, ter gdč. Rožica Simčič iz znane Simčičeve družine v Gorici, profesorica na slov. učiteljišču. Poročil ju je častni kanonik goriške stolnice msgr. A. Novak, ki je skozi 30 let župnikoval v ženinovem rojstnem kraju. Naj ju božji blagoslov spremlja skozi vse življenje! Zavednih slovenskih in katoliških družin zelo potrebujemo tu v zamejstvu. Gradbena delavnost v Gorici Razne ustanove, zlasti še ustanova INA-Casa, so v zadnjih letih na goriškem področju sezidali toliko hiš in stanovanjskih blokov, da so v glavnem že zadoščene najnujnejše potrebe goriškega prebivalstva po dostojnem stanovanju. Po statistikah zadnjih let so te ustanove zgradile v Gorici in bližnji okolici 303 hiše s skupno 1644 stanovanji. Med temi zgradbami je mnogo zasebnih hiš, tako da človek, ki po dolgih letih pride spet v Gorico, mesta skoro ne pozna več. Prej pusta in zapuščena goriška predmestja so sedaj postala cvetoča in prijetna naselja. Italijanskim arhitektom moramo pač priznati velik o-kus in iznajdljivost za prijetno zunanjost. Vse te nove stavbe so stale okrog 4 milijarde lir. V teku pa so še druge gradnje in stanovanjska naselja, tako da je upanje, da bodo v teku nekaj let vsi goriški prebivalci dobili dostojno in njihovemu žepu primemo stanovanje, tudi žepu, pravimo, saj je dragih stanovanj že dovolj, cenenih pa premalo. Podgora Preteklo soboto, dne 16. t. m., sta si v naši cerkvi obljubila večno zvestobo v sv. zakonu Makovec Milka, univerzitetna študentka, in Brezigar Miroslav, geometer. Poročil ju je ženinov brat č. g. Hilarij Brezigar, župnik v Beljanu v Furlaniji. Družina Brezigarjevih je iz naše vasi doma, toda zaradi znanih premeščenj v času fašizma se je morala preseliti v Vicenzo, kjer še sedaj biva ženin Mirko. Čeprav že toliko let daleč od domače vasi, se Brezigarjevi še vedno čutijo Podgorce, zato ob izrednih družinskih prilikah vedno pridejo med nas. — Novoporočencema iskrena voščila vseh vaščanov in znancev! Voščilom se pridružuje tudi KG, katerega zvesti naročnik je vedno bila družina Brezigarjevih. Pa še eno novico imamo: Mestni tehnični urad je že izdelal načrte, da se znova postavijo trije križi na vrhu Kalvarije, kot so stali že nekoč pred prvo svetovno vojno, saj je prav po njih hrib nad našo vasjo dobil ime Kalvarija. Ko bomo o tem kaj več zvedeli, bomo tudi kaj več poročali. Dvignili so dve potopljeni ladji Agencija »Ansa« poroča, da so dne 19. avgusta dvignili iz morskega dna dve potopljeni vojaški edinici, in sicer edinico »Mediceo«, ki se je potopila v januarju 1945 pri Tilmentu, ter vojaško edinico »Trau«. Potopljeni vojni ladji, ki sta pripadali fašistični republiki Salo in sta služili »X. Mas«, je dvignil iz morskega dna jugoslovanski pontonski žerjav »Veli Jože«. Vojni ladji sta zadeli na mine in medtem, ko se je »Trau« potopila v nekaj minutah, se je »Mediceo« potapljala počasi, tako da se je vsa posadka rešila. Posadka vojne ladje »Trau« je razen treh mornarjev našla smrt v valovih. Izmed 21 mornarjev in dveh oficirjev, ki so bili v trenutku potopitve na ladji, so doslej našli trupla 4 pomorščakov, dva izmed teh sta Nemca, ki sta imela številko 88874-43 in 8925243. Njih ostanke so prenesli v mrtvašnico v Lignanu. Radio Trst A od 24. do 30. avgusta 1958 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Waldteufelovi valčki. — 16.00 Moški zbor iz Doline. — 17.00 Novela: Edgar Allan Poe: »Ovalni portret«. — 18.20 Mozart: Divertimento št. 2 v D-duru. — 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja. — 21.30 Narava poje v pesmi: »Jagnjed ob poti šumi«. — 22.10 Ansambel Borut Lesjak. Ponedeljek: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Po deželah Južne Amerike«. — 18.00 Čajkovski: Labodje jezero, op. 20. — 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija v 19. stoletju: (3.) »Zgodovinski pogled na an-gleško-industrijsko revolucijo«. — 20.30 Musorgsky: »Boris Godunov«. V 2. odmoru, približno ob 21.35: Mala literarna oddaja. Torek: 18.00 Schumann: Kreisleriana op. 16. — 18.55 Narodne slovenske pesmi -pojeta Janez Lipušček in Sonja Hočevar. — 19.15 Širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet. — 21.00 Obletnica tedna. — 21.20 Simfonični koncert Beethoven: Prometej, uvertura op. 43; Eulambio: Koncert v g-molu za klavir in orkester; Mendelssohn: Briljantni capriccio. — 22.05 Literatura v Sovjetski zvezi: (6.) »Trnjeva pot Alekseja Tolstoja«. Sreda: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... — 18.00 Borodin: Simfonija št. 2 v h-molu. — 18.30 Z začarane police: Janez Bitenc: »Jurčkov dan v besedi in pesmi«. — 19.00 Vokalni kvintet »Zarja«. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Stanko Cajnkar: »Potopljeni svet«, drama v 4 dejanjih. Četrtek: 18.00 Haendel: Dva koncerta grossa. — 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (9.) »Organizacija za Evropsko gospodarsko sodelovanje«. — 20.30 Moški zbor iz Rupe. — 21.00 Ilustrirano predavanje. — 22.00 Sodobna književnost in umetnost. — 22.30 Lisztove skladbe. Petek: 19.15 Znanost in tehnika: »Letalo s prhutajočimi krili, stari sen človeštva«. — 20.30 Anton Lajovic: Vokalne kompozicije. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 2130 Liszt: Koncert št. 1 v Es-duru za klavir in orkester. — 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. Sobota: 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Izleti po naših gorah: (9.) »Montaž«. — 15.00 Bach: Koncert št. 4 v A-duru za klavir in godalni orkester. — 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (4.) »Sv. Avguštin«. — 17.00 Brahms: Godalni kvartet v A-molu op. 51 št. 2. — 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Marko«. — 19.15 Umetnost in življenje: »Težnje in struje sodobne svetovne likovne umetnosti«. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 O. Wilde-S. Martelanc: »Vzorni milijonar«, dramatizirana zgodba. — 20.30 Debussyjeve kompozicije. OBVESTILA Obvestilo beguncem V četrtek, dne 28. avgusta ob 3“ pop. bo delitev živeža za begunce od abecedne črke A do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v petek, dne 29. avgusta ob 8.30. Se prosi za točnost. DUHOVNE VAJE V TRSTU se bodo vršile v 2 tečajih pri čč. šol. sestrah (Sv. Ivanu): I. za izobraženke in dijakinje višjih razredov od 7. do 11. septembra; začetek v nedeljo zvečer ob 7h; priglasiti se je treba vsaj do 31. avgusta pri čč. sestrah (via delle Doccie 36). Vodil jih bo g. dr. L. šuštar iz Švice. II. za dekleta se prično duh. vaje v' četrtek 11. sept. ob 7h zvečer in se zaključijo 15. sept. Vodil jih bo g. dr. Franc VValland (bivši inšpektor salezijancev). Priglasiti se je treba do 5. sept. ali naravnost čč. sestram ali pa na Vodstvo Dekl. zveze, Trieste, Via dello Scoglio 129. Vzdrževalnina 2.500 lir za 3 dni. ZANIMIVOSTI Uspeh Djilasove knjige v svetu Djilasova knjiga »Novi razred« doživlja v svobodnem svetu velik uspeh. Največjo naklado so do sedaj zaznamovali v Združ. državah Amerike. Do novembra lanskega leta je založnik knjige, Frae-derick Praeger, izjavil, da je prodal že 64.000 izvodov, 15 tisoč naročil pa da še čaka. Prodajalnice da dobijo vsak dan od 400 do 800 naročil za to knjigo. V to niso vključeni izvodi, ki jih tiskajo kot posebna izdanja razni klubi. Praeger je mnenja, da bo knjiga dosegla kmalu senzacionalno visoko število naklade. Založništvo je prodalo pravice za prevode v 34 jezikov. Založniki nameravajo izdati knjigo tudi v ruščini. Poleg Amerike je knjiga dosegla največjo naklado na Japonskem, kjer so razprodali v nekaj tednih 30.000 izvodov. Velike vsote, ki jih je Djilas dobil za svojo knjigo, so naložene po raznih bankah v svetu. Neki ameriški inštitut je objavil, da bo svojo letošnjo nagrado podelil Djilasu za njegovo knjigo. Podelitev nagrade naj bi se svečano izvršila v največjem new-yorškem hotelu Waldorf Astoria - seveda brez Djilasa. Najvišja kazen »buchenvvaldskemu krvniku« Bonnsko sodišče je obsodilo buchen-waldskega krvnika Martina Sommerja na najvišjo kazen dosmrtnega prisilnega de-la. Sommerja so postavili pred sodišče s težko obsodbo 53 umorov. Med rarpr*” vo pa se je zvedelo, da je ta zver v čl°" veški podobi izvršila brez števila umorov med nesrečnimi ujetniki taborišča smrti' »Proces proti Martinu Sommerju’« je izjavil sodnik, »nam je predočil najhujše grozote Dantejevega pekla.« Proces proti Martinu Sommerju je vznemiril nemško javnost vse bolj kot prejšnji podobni procesi. • DAROVI za Slov. sirotišče: Namesto cvetja na grob pok. g. Brumatu družina Komjanc iz števerjana 2000; N. N. Gorica 1000 lir. Bog povrni! Družbenica Iz Gorice je darovala: za Slovensko sirotišče 2000; za Alojzijevišče 2000, za katoliški tisk 1000 lir. Iskrena hvala in Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca! trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 79* davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Wilhelm Hiinermann: 64 tAJa božjih okopiJj Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder »Bog daj,« je' rekel ginjen, »da bi »samotne« nekoč ne bile več saine, da bi njihova dela postala znana vsemu svetu. To