AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 ■ (v bližini Tuša) I 1 Tel.: 717-616 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Savinjshe Letnik 6, št. 103, 14.6. 2000 ISSN 1 31 8-68 1 7 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 9 "7 7 1 3 1 8"6 8 1 O 1 4 ALU-PVC okna in vrata zimski. . ... vrtovi senčila vničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/42 55 800 Želite dobro zabavo? Pokličite: AMBASADORJA (LIVE MUSIČ) GSM: 031-302-820 041-687-933 P.R.T.d.o.o. Levec 29a 3301 Petrovče tel: 063 492 18 70 fax: 063 492 18 71 e-mail: leon.kozar@amis.net AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE / / \ \ POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER mm škoda 063 471-705 U C, E, BBbMa Mmm. vpisi v Titu a ma vsak dan 8-16 ure iVlr\LZ\jY^\ sobota 8-10 ure Mestni trg 7, Žalec, tel.: 03/57-17-570 Fabia Novi razred. Nova Škoda. Policaj me zdaj ustavi, vpraša za izpit .»rtZZO^ pod nos m n ga porini, naj se gre solit. CELJSKI** KINEMATOGRAFI * DOGMA, satirična komedija Režija: Kevin Smith; Vloge: Ben Affeck, Matt Damon, Salma Hayek, Linda Fioren-tino (Na programu od 1.6.) ANA IN KRALJ (Anna and the King), romantični pustolovski film Režija: Andy Tennant; Glavni vlogi: Jodie Poster & Chow Yun - Pat (Na programu do 21.6.) MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (Bringing Out of Dead), drama Režija: Martin Scorsese; Vloge: Nicholas Cage, Patricia Arquette, John Goodman, Ving Rhames (Na programu do 21.6.) MISIJA NA MARS (M2M: Mission To Mars), znanstveno-fantastični triler Režija: Brian de Palma; Vloge: Gary Siniše, Don Cheadle, Connie Nielsen (Na programu od 15.6.) RESNIČNA ZGODBA (Straight Story) Režija: David Lynch; Vloge: Richard Farnsvvorth, Sissy Spaček (Na programu od 15.6. ) ERIN BROCKOVICH (Erin Brockovich), drama Režija: Števen Soderbergh; Vloge: Juha Roberts, Albert Finney, Aaron Eckhart (Na programu od 22.6.) TIHI GLAS (Little Voice), komična drama Režija: Mark Herman; Vloge: Brenda Blethyn, Jane Hor-rocks, Michael Caine (Na programu od 22.6.) ČAROVNICA IZ BLAIRA (Blair Witch Project), grozljivka Režija: Daniel Myrick; Vloge: Heather Donahue, Michael VVilliams, Joshua Leonard, Bob Griffith (Na programu od 29.6. ) 28 DNI (28 Days), drama Režija: Betty Thomas; Vloge: Sandra Bullock, Steve Bes-cemi (Na programu do 6.7.) BALKANSKI ŠPIJON Komedija je na DNEVIH KOMEDIJE 2000 v Celju prejela kar dve nagradi: - nagrado za najboljšo komedijo po izboru občinstva - Boris Cavazza- komediant leta (nagrada žirije) Oglejte si komedijo BALKANSKI ŠPIJON v soboto, 17. junija 2000, ob 20.30 uri v dvorani SLG Celje. Predprodaja vstopnic: samo SGL Celje. Cena vstopnice: 2.500 SIT. Igrajo: Boris Cavazza, Marijana Brecelj, Mustafa Nadarevič, Janez Hoč evar - Rifle, Nina Ivanič. Kratka vsebina: Ilija (Cavazza) si domišlja, da je njegov podna- B. MONKEV (B. Monkey), ljubezenska drama Režija: Michael Radford; Vloge: Rupert Everett, Jared Harris, Asia Argento (Na programu od 6.7.) STIGMATA (Stigmata), horor-triler Režija: Rupert Wainwright; Vloge: Patricia Arquette, Gabriel Bvrne, Jonathan Pryce, Rade Serbedžija (Na programu od 13.7.) DEUCE BIGALOW: MOŠKI ŽIGOLO, komedija Režija: Mike Mitchell; Vloge: Rob Schneider, William For-sythe, Eddie Griffin (Na programu od 13.7.) KOLESA, (Točkovi, ZRJ), triler Režija: Djordje Milosavljevič; Vloge: Dragan Mičanovič, Anica Dobra, Nikola Kojo in drugi. (Na programu od 13.7.) KINO ŽALEC 16. - 18. junij NEBEŠKA VABA - komična drama; GLAVNA POSTAJA - drama 23. - 25. junij BREZGLAVI JEZDEC - grozljivka; KONEC AFERE - romantična komedija 30. junij - 2. julij HURIKAN biografska drama Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije: 715-123, 710-2900. jemnik (Rifle) špijon. Ke r državni organi sedijo križem rok, se odloči, da ga bo razkrinkal sam. Zasleduje ga, opazuje, slika in se podaja v - za igralce - zelo smešne situacije, ko pa ne zmore več sam, na pomoč pokliče brata Dura (Nadarevič). Ob strani jima zvesto stoji žena (Brecelj) ... Slovenijo je treba rešiti. SEVILJSKI BRIVEC Komična opera v dveh dejanjih in treh slikah. Na sporedu: v soboto, 1. julija, ob 20.30 uri v celjski Ledeni dvorani v Mestnem parku. Predprodaja vstopnic: Fit media; poslovalnica Kompas Celje; trafika v Centru Interspar; na dan opere pri blagajni Ledene dvorane. Cena vstopnice je 2.500 SIT. Kratka vsebina: Mladi grof Almaviva se je zaljubil v lepo Rosino. Toda priletni in skopušni doktor Bartolo, Rosinin varuh, na svojo varovanko budno pazi. On sam se misli poročiti z njo, predvsem zaradi denarja, ki bi ga ji sicer moral izplačati ob njeni polnoletnosti. Mladi grof z najetimi muzikanti torej zaman prepeva pred hišo. V tistem pa se zaljubljencu ponudi neprič akovana pomoč: mimo jo primaha brivec in šaljivec Figaro in v svoji slavni kavatini pove, da je on, Figaro, najimenitnejša oseba v mestu. Figaro je tu in obenem tam, kjer je treba striči lase, pretihotapiti ljubezensko pisemce in še za veliko drugih opravkov 15. juny ob 11. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL UČENCEV OŠ SP.SAVINJSKE DOLINE v Savinovem salonu v Žalcu 16. junij ob 16. uri ŠOLA ANDRAŽ SE PREDSTAVLJA v Domu krajanov Andraž 16. junij ob 15. uri GASILSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV IN MLADINCEV v Veliki Pirešici EIRCLOM £wwweurocom si SitTlplj lo^tCCll Prodajalna ABAK Levec Prodajalna ABAK Celje 3301 Petrovče, Levec 56 Savinova 7 - Rimljanka 063/452-012, ^063/451-960 48».»^063/490-14-00 $>maloprodaja@eurocom.si ^abak@eurocom.si l$)8h - 16h, sob.: 9h -12* $)9M3\ sob.: SM? « osnovna plošča ELITE ATX PII/III, SB • procesor Intel Celeron 533MHz PPGA box • DIMM 64MB 100MHz • disk Seagate 8.4GB U0MA66 • soundblaster Creative128 PCI, • Voodoo 3 200016MB AGP • modem Rockurell 56K int. • FDD Mitsumi 1.44MB • CD-ROM Cyberdrive 48x1 • miš urheel + podloga • tipkovnica Mitsumi • zvočniki Juster120W • joystick MediaPianet _ • internet Amis paket I • 1024x768 • 3 leta garancije , KONZOLA! “darilo, Cena kompleta: 223 990 SIT Opomba: cena vključuje DDV m velja za gotovinsko plačilo. Možnost kredita do 36 mesecev pri Banki Celje. Izračun za kreditno odplačevanje je informativen. OSREDNJA GLAS l03/2000NMR|i|p|p CELJE UVODNIK 3 VETRNJAKI IN VETRNJAKINJE IZ VSEBINE: Prav dobro se spomnim škandala s “političnim konvertitom” Puckom, ki je nekako “prebegnil” iz slovenske desnice. Cel plaz moralno-etičnih vprašanj se je takrat vsul - predvsem nanj. Politična skupnost, katere mandatar ravno te dni prevzema krmilo države, mu je očitala največ. Danes, ko je dr. Bajuk v parlamentu potrebno večino dobil z dvema takima “pobegoma”, se Pucka nihče več ne spomni. Tako kot v Puckovih časih levica, tako danes desnica zagovarja pravico do glasovanja po presoji posameznika. Te dni smo lahko opazovali slovensko parlamentarno burko do onemoglosti. Kot vsakokrat so tudi tokrat silovito dolgi nastopi te in one strani mandatarja ali kovali v zvezde ali tiščali v blato. Dr. Bajuk se je lahko dodobra nagledal parlamentarne majhnosti in skreganosti, naši poslanci pa so spet pokazali, da je glasovanje v parlamentu v prvi vrsti demonstracija moči in prestiža zveste skupine, še najmanj pa trezno glasovanje v korist širše skupnosti. Ne morem se znebiti občutka, da so naši politični veljaki resno in do konca usvojili le eno teoretično spoznanje politično-tržne logike. Namreč, da je v interesu politika samo ponovna izvolitev, drugi vidik, ki ga politik kot racionalen ekonomski subjekt zasleduje, pa je vidik maksimalnega dobička. Se dlje: v grobi teoriji lahko to dejstvo popolnoma razumem. A vendar, politika ni peskovnik, kjer po mili volji gradimo gradove in oblikujemo potičke. Ki jih, ko nam niso več všeč, podremo. Politika je sila odgovorna dejavnost, tako zgolj mrtvi teoretični sistem ne more in ne sme očrtovati polja akcije nekega politika. Koliko je poslanec pri svojih odločitvah svoboden in koliko je zgolj orodje v rokah vodstva stranke, ki ji pripada, je seveda drugo vprašanje. Slovenski politični veljaki si to pravico razlagajo poljubno - po sili razmer. Tako sta sedaj kamenjanju blizu dve predstavnici ženskega spola v parlamentu. Ženski, ki sta ustoličili sedanjega mandatarja. Kakor koli stvari pogledamo, verjetno nihče ne pričakuje, da bo njegov poslanec v parlamentu sedel kot telo, ki nima svoje volje in pritiska le tiste gumbe, ki jih odobri vodstvo stranke. Vsaj meni se zdi tako. Veliko raje vidim v parlamentu človeka, ki se odloča po svoji vesti - posledično lahko tako za svoje dejanja tudi prevzema odgovornost - kot pa tistega, ki se preden kaj obkroži ali pritisne, najprej ozre po vodstvu, ki misli namesto njega. Se posebej zanimivi so bili zapleti z glasovnicami, ki so vsebovale samo dve možnosti. Koliko je verjetnost, da se bo poslanec, ki glasuje, v resnici zmotil in potem obkrožil drug odgovor? Mala, vsaj upam. A vendar se je to primerilo, in to ne samo enkrat. Človek si ne more kaj, da se ne bi vprašal, če je s povprečnim slovenskim poslancem vse v redu. Dogajanja, ki jih v parlamentu gledamo, dvoma nikakor ne odpravljajo. Kakor koli že, Slovenci smo dobili novo vlado, vlado z glasovi nekake pomladno sivo nacionalne naveze, po drugi pa opozicijo sivo rdeče liberalnega navdiha. Nova vlada - pa naj se še tako trudi, ne bo imela dovolj časa, da bi naredila kar koli pomembnega, tako za vse najboljšo opcijo predstavljajo volitve (sistem volitev pustimo ob strani), ki bodo - upam, končno pokazale, koga Slovenci podpiramo in koga ne. Skoraj desetletje je dovolj časa, da človek spozna, kaj lahko od posameznika ali stranke pričakuje. Sedaj bi se v slovenskem parlamentu že lahko oblikovala stranka, ki bo med ljudmi dobila podporo, v parlamentu pa dovolj veliko število sedežev za močno in zadostno podporo svoji vladi. Tako bi slovenski parlament nemoteno deloval, odgovornosti pa za svoje delo vodstvo države ne bo moglo prestavljati na ramena drugih. Vid Burnik OBVESTILA Filmi, kino spored in gledališče Stran 2 AKTUALNO Zatiskanje oči V Celju projekt izmenjave igel Stran 4 Stran 6 GOSPODARSTVO Delničarstvo in borzništvo Stran 7 Odprtost Žalskih lekarn Stran 16, 17 ŠOLSTVO UPI Žalec uvaja program ČIPS Stran 10, 11 KULTURA Parfumi: skrivnostni svet dišav in stekla Stran 12, 13 Tomaž Mahkovic: Razstavlja in sestavlja besede sebe Stran 14, 15 ARHITEKT SVETUJE Stran 18 GRADBENA PRILOGA Stran 19-24 KRONIKA Teden umirjanja prometa Renaulti na udaru Stran 26 SVETUJEMO Prosti čas v vrtu Stran 28 KAKTUSI Sedma sila Stran 31 FOTOREPORTAŽA Bikers fest na Vranskem Stran 35 GLASBA Novi CD-ji iz Žane in nagrade Stran 36, 37 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefas: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aleš Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci:, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Alma Maruška Sedlar, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 413-12-381/95-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Tea Komentar: Zatiskanje oči Po posvetu, ki ga je sredi maja v prostorih žalske občine sklicalo društvo staršev za pomoč mladini v sodelovanju z ustanovo Odsev, se kljub velikim besedam in obljubam ni zgodilo še nič. Foto: Samo Kot nenehno opozarjamo tudi v našem časopisu, je odvisnost od trdih drog vse večji problem tudi v Sloveniji; v zadnjem času tudi v Žalcu oziroma na območju Spodnje Savinjske doline. Po posvetu, ki ga je sredi maja v prostorih žalske občine sklicalo društvo staršev za pomoč mladini v sodelovanju z ustanovo Odsev, se kljub velikim besedam in obljubam ni zgodilo še nič. Ob opozarjanju na vse večji problem ter razpravljanju o tem, kakšna oblika preventive in pomoči je najbolj primerna, je bil eden od sklepov, ki so ga sprejeli udeleženci posveta, sklep o ustanovitvi lokalne akcijske skupine za boj proti drogam v Žalcu. S to skupino se ni zgodilo še nič in očitno se tudi ne bo. Kot je povedala Tanja Rehar, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti pri Občini Žalec, so se odločili, da v okviru že obstoječe skupine, ki naj bi v sklopu občine skrbela za varnost ljudi, ne bodo ustanavljali še posebne skupine, ki bi se ukvarjala s preprečevanjem odvisnosti. “Namesto tega se bomo intenzivno trudili in pomagali pri ustanovitvi centra za preprečevanje odvisnosti v Zdravstvenem domu Žalec in na vprašanje, kje nameravajo ustanoviti ta center, izjavila, da ona za prenagljene izjave direktorja Zdravstvenega doma Žalec ne odgovarja. Direktor Zdravstvenega doma Žalec, mag. Franjo Velikanje, dr. med., ki je med posvetom predlagal, da bi v zdravstvenem domu ustanovili center za preprečevanje odvisnosti, je namreč dva tedna po posvetu v Žalcu povedal, da se v zdravstvenem domu srečujejo že s pomanjkanjem splošnih zdravnikov, ki bi opravljali redno delo. “Kadrovski pogoji nam ne omogočajo ustanovitve centra, vsekakor pa bomo jeseni pričeli z izobraževanjem naših zdravstvenih delavcev, tako da bodo pomagati odvisnikom, ki se bodo zatekli po pomoč v naš zdravstveni dom,” je povedal dr. Velikanje. Od velikih obljub torej spet nič. Dobro, da je pričela delovati civilna družba, in da se z odvisniki trudijo delati vsaj na centru za socialno delo Žalec, kjer so v začetku leta us- tanovili dnevni center za pomoč zasvojenim, kamor se vsak dan po pomoč obrne vsaj en odvisnik. Pristojni v ustanovah, kjer bi lahko nudili največ pomoči, očitno spet dajejo roke stran. Roko na srce, dejstvo je, da se vzgoja in pomoč začneta v družini, kjer je gotovo lahko narejenega največ in da en sam posameznik ali na primer zdravstvena ustanova ne morejo narediti čudežev. Lahko pa to stori več posameznikov in strokovnjakov skupaj. Vendar ne v Žalcu; tu očitno vsakdo še naprej igra svojo igro, povezano z lastnimi prepričanji in interesi; tisto, kar ni povezano s pridobivanjem denarja in se dogaja med zidovi blokov ali na peskovnikih otroških igrišč, pa naj ostane tam ... Očitno droga v Žalcu še ni dovolj velik problem, da bi se z njim ukvarjali lokalni velikaši. Ali pa jim še ni dovolj blizu ... verjetno bi se kmalu pričeli ukvarjati s tem, ko bi se tako ali drugače dotaknil njih osebno. Nikakor ne želimo, da bi se to kdaj zgodilo in upajmo, da se ne bo. Vsekakor pa bi bilo potrebno narediti vse za to, da bi se zgodilo čim manj ljudem. Odvisnosti so uničile vse preveč ljudi, družin in življenj, da bi si lahko privoščili čakanje ali eksperimente-Včasih je potrebno pozabiti na ekonomijo in se posvetiti življenju. Kaj je še potrebno storiti, da bodo to pričeli razumeti tud' ljudje, ki imajo zaradi svojega položaja moč, da v resnici pomagajo kaj spremeniti? Kaj storiti, da boste razumeli, da je prihodnost mladih tudi v vaših rokah? Alma M. Sedlar GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: wgi.vinko@siol.net IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM j ms razvrščenih v t.i. "parfumske orgle" včasih tudi več let. Sicer je parfum kreiran iz več deset lahko tudi več sto komponent, ki se med seboj usklajujejo in tvorijo t.i. pira; mido vonjav. Parfum namreč spreminja svoj vonjavni značaj vse od trenutka, ko odpremo stekleničko in ga nanesemo na kožo. Parfum se namreč izrazi šele v dotiku s toplo človeško kožo. Pod vplivom topila, npr. alkohola in drugih hitro hlapljivih snovi se odraža vrhnja nota, ki posreduje prvi vtis. Ta nota traja približno četrt ure zaradi hitrega izhlapevanja na koži. Naslednji ton daje parfumu srednja nota, ki se razvija intenzivno in traja približno eno uro. Ta pos- reduje mehki cvetni in trpki lesni značaj parfuma. Lahko posreduje vonj vrtnice in jasmina ali trpki vonj sandalovine ali pa aromatični pridah zelišč. Največkrat prav omenjena nota narekuje odločitev za posamezno vrsto parfuma. Končno pa parfum izzveni v osnovni noti, ki lahko traja več ur. Značilnost osnovne note parfuma ostaja v obleki, laseh in v bližnjem okolju osebe. Vsebuje čutne vonjavne sestavine, včasih živalske kot mošus ali vzhodnjaške, kot so vanilija ali pačuli. Pri težjih orientalskih parfumih zaznamo le-te že v vrhnji noti. Iz vsega tega izhaja pomembno dejstvo, da morajo kreatorji parfuma uglasiti posamezne note, da ne pride do neugodja. Tu se odraža prava umetnost parfumarja, da izbere pravo harmonično mešanico iz tisočih možnosti, ki se mu ponujajo. Sicer je parfum še danes tesno povezan s cvetjem, predvsem vrtnico, ki je s svojo lepoto in vonjem simbol človeškega čustvovanja in spoštovanja. Vrtnico so vseskozi povezovali s hrepenenjem, ponosom in luksuzom, s sanjami in skrivnimi željami. Njen vonj je že tisočletja dolgo osnova mnogih starih in novih receptov za parfume. Vrtnic danes poznamo več kot 3000 vrst, vendar je v parfumski industriji najbolj zastopana damaščanska vrtnica, ki jo gojijo v Bolgariji, Rusiji, Turčiji, Irani in Savdski Arabiji. Cveti samo enkrat letno v maju in juniju, ko je potrebno potrgati cvetove. Iz cvetov izdelujejo rožno olje, ki je ena od osnov kreiranja parfumov. Za liter rožnega olja je potrebno 6.500 kg cvetov vrtnic. Tako spoznamo vrednost in ceno samega parfuma. Tudi za proizvodnjo jasminove esence je potrebno več ton cvetočih, pravočasno ročno obranih cvetov. Zato še danes marsikdaj slišimo opazko o plačevanju parfuma z zlatom. Tako kot sam parfum je tudi embalaža za shranjevanje vzbujala in še vzbuja poseben odnos. Jantar, žad, slonova kost, alabaster, srebro in steklo so materiali, ki so bili od prazgodovine do danes namenjeni hranjenju skrivnostnih dišečih vsebin. Vsa zgodovinska obdobja, različni, a še vedno identični načini proizvodnje, skrivnosti mešanja več sto komponent, vse to nam odpira vrata teh skrivnosti. Steklenička, kot 'steklena ječa" je svojstvena umetnina, vitka, stroga in razkošna kot bleščeč in dragocen kamen, obdana s posebno ljubeznijo in žarom, ki nam na svojstven način odstira večtisočletno tradicijo in bogastvo. Zato stopimo v ta skrivnostni svet, ki se odpira pred nami prvič v Sloveniji in naj nas, kot pravi Nicolas Mamounas: "Prav dišave odvedejo, kjer se konča telo in kjer se začenja duša." tekst pripravil kustos razstave: Jože Rataj, višji kustos Občina Žalec O UPRAVNA ENOTA ŽALEC občankam in občanom čestita za dan državnosti DŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM in vabi na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v soboto, 24. junija ob 20. uri v REPUBLIKE SLOVENIJE Domu Svobode v Grižah. ČESTITA Proslava bo združena s koncertom ob 120-letnici Godbe na pihala Zabukovica. OB DNEVU DRŽAVNOSTI. Razstavljanje sebe in sestavljanje besed Tomaž Mahkovic že od druge številke pripravlja križanke za Glas Savinjske Rodil se je v Ljubljani, in ko je bil še majhen, so se preselili na Vransko, kjer s partnerico in dvema otrokoma v manjšem stanovanju živi še danes. Že v času, ko je obiskoval osnovno šolo, je malo pisal, vendar tistega ni nikoli nikomur pokazal. Pravzaprav ni vsebine, ki je prihajala izpod njegovega peresa in srca, do pred kratkim ni nikoli nikomur pokazal. “Vse do pred dobrim letom, ko sem začutil, da je literatura namenjena temu, da jo prebere še kdo, se mi je zdelo vse, kar sem pisal, preveč osebno, da bi lahko brali drugi," pravi. Prej je imel malce nenavaden način opravljanja s preteklimi spomini in čustvi. “Napisal sem zvezek pesmi, in ko sem jih imel dovolj, pred obdobjem, ko sem začel pisati nove, sem jih zažgal. ” Tako je Tomaž Mahkovic pripravljal prava kresovanja; pred dvema letoma je sežgal zadnji zvezek. In se potem skupaj s prijateljem odpravil na pol leta v ,, . trajajoče potova- Tomaž Mahkovic nje po Indiji. V deželi skrivnosti je enkrat prej že bil, vendar je tokrat izpolnil še eno svojih davnih želja. Čez Turčijo, Iran in Pakistan sta se v deželo, kjer se moraš vsaj malo najti tudi, če se ne iščeš, namreč odpravila po zemlji. Indija “Prvikrat sem šel v Indijo v začetku devetdesetih z letalom in tudi takrat sem pristal v Ra-jastanu, kjer so mi ljudje najbolj všeč. Čeprav imam sicer rad hribe, me je pritegnila puščava v tej pokrajini. ” In ljudje; Tomaž je eden tistih, ki potuje zaradi ljudi. “Prebivalci Rajasta-na so nekaj posebnega. Vsi oboroženi do zob, tam sploh ni policije, saj vse uredijo sami, med njimi pa veljajo čisto posebna pravila. Vendar so zelo gostoljubni in dostojanstveni; med nekajmesečnim bivanjem v pokrajini se nama ni zgodilo nič, čeprav velja prav Rajast-an za najbolj nevarno pokrajino v deželi. “Radžapati imajo svoj ponos, pošteni so tudi Sikhi. Tam velja red, ki bi ga na zahodu težko razumeli, kaj šele sprejeli, ” pravi Tomaž. Med deželami, ki sta jih prepotovala na poti do Indije, se je vanj najbolj vtisnilo nekaj utrinkov iz Turčije, globoko pa ostajata tudi Iran in Pakistan. V tej deželi mu je bilo najbolj všeč v dolini Hunza. “Kamor seže oko, je ravnina; naravi, kot jo vidiš tam, ni enake. Hunze živijo skromno, ampak tudi tam si je, kot povsod po svetu, mogoče najti prijatelje. ” Poštenost je še ena od lastnosti, ki jih Tomaž visoko ceni. Ko se je odločil, da ne bo več zažigal pesmi (zgodilo se je po vrnitvi iz Indije), je začel razmišljati o objavi zbirke. “Nekaj sem jih že objavil v različnih revijah; največ v Glasu Savinjske. ” Vselej, ko jih bere, jih bere drugače, vedno bi lahko spremenil kakšen verz ali na podlagi prejšnje napisal novo, obogateno z novimi izkušnjami. Tisto, kar navdihuje, je predvsem ljubezen; pa naj bo to kakšen skrit spomin iz otroštva, srečanje s človekom, ki ga vidi prvič ali ljubezen iz družine. Mlajši sin, Marjan Matic, čaka na vstop v prvi razred; glede na to, kako se loteva pisanja po listih, na katerih so natisnjene očetove pesmice, je skoraj gotovo, da bo tudi on najbolj skrite kotičke svoje duše kmalu pričel izlivati v verze... “Vse, kar se zgodi, jemljem kot izkušnjo; tudi napake, ” pravi Tomaž. Žal mu je, če kdaj koga prizadene. “Včasih si sicer kdo to tudi zasluži; če pa to storim po tem še dolgo ra- Foto: Samo nepotrebnem, potem zmišljam, ” pravi. Sicer piše o vsem, na izdajo svoje pesniške zbirke pa bo še počakal. “Nočem prehitevati, navsezadnje sem čakal nekaj deset let in nikamor se ne mudi. Sploh pa takšnih dogodkov nima smisla prehitevati; ko pride čas za to, se v življenju zgodi natančno tisto, kar je v določenem trenutku potrebno, ” je prepričan. Se je s pol leta trajajočega potovanja vrnil drugačen? “Vsaka pot te spremeni; navsezadnje človeka spremeni tudi vsak dogodek, ki ga doživi doma... le da slednjemu ne namenimo vedno toliko pozornosti kot, če se nam nekaj zgodi med potovanjem, ” je spoznal. Križanke Preden jih je začel sestavljati, križank ni nikoli niti reševal. “Pred šestimi leti sem našel v reviji Vandrovec razpis za nove sestavljavce križank in oglasil sem se. Sestavljanje križank me je začelo zanimati in pri tem je ostalo. Rad imam besede;^ všeč mi je, ker jih lahko sestavljam “cikcak", ob čemer spoznam veliko novih besed in pojmov. Hkrati sem ob tem delu ustvarjalen, možnih je ogromno kombinacij ...” pripoveduje o svoji strasti. Tako je začel s križankami, čeprav rad sestavlja tudi anagrame in premetanke, saj je lahko človek pri tem še toliko bolj izviren... “Šele, ko sem križanke začel sestavljati, sem izvedel, da obstajajo določena pravila, ki bi se jih naj sesta-vljalci držali, ” pravi Tomaž in dodaja, da imamo Slovenci najstrožja pravila na svetu. “V križankah lahko uporabljamo le edinino in samostalnike; množina se uporablja samo izjemoma. Prepovedana so izolirana polja, v kvadratkih se ne smeta ponoviti dve enaki črki, kar si v drugih jezikih lahko privoščijo. To je tudi razlog, da bomo slovenski sestavljala težko dosegli kakšen pomemben rekord v sestavljanju križank, saj nas ta pravila zelo omejujejo. Sestavljalcem, ki delajo v drugih jezikih, je dosti lažje.” Po drugi strani pa je sestavljanje slovenske križanke najbrž prav zato še toliko večji izziv. Tomaž Mahkovic križanke rešuje samo zato, da jih lažje sestavlja. “To me izpolnjuje in izpopolnjuje, ” pravi. Dober reševalec bo križanko rešil prej, kot jo NOVICA Oštir novico je dobil. Postalo lice mu je bledo. “Kaj? Da se on je z avtom ubil? Ti vrag namalan! Prejšnjo sredo je tu za šankom pil na kredo. Za jurjev pet mi je popil! No, zdaj se je pa revež ubil. Ga Bog je iz sveta vzel, - naj duša mirno mu počiva -jaz sem dolg njegov trpel, - res je dobrota goljufiva. Naj bo preklet pokvarjen svet, nebesa, pekel in še vice! Kdo dal mi bo zdaj jurjev pet? Ni več na svetu tem pravice!” NADOMESTNI SIN Majčkeno kocasto ščene s sabo neusmiljeno žene olišpano, fino gospo. Ta se ob pete spotika, za njim se prijazno dobrika, mu venomer pravi tako: “Počakaj me ljubi sin moj, bo mamica dala zavoj ti, keksi, z govejo kostjo. Le malo te prosim postoj; predahnem naj Cukrček moj, saj ljubiš me vedno močno. Nov ti bom plašček sešila, zraven ti kapo kupila, le bodi prijazen z mano. Poglej, jaz te češem vsak dan! In pojem ti, ko si zaspan! A ti mi tak vračaš grdo. Poljubljam te za lahko noč, a ti si tako nemogoč moj Srček - res sram naj te bo!” bom jaz sestavil, ” pravi Tomaž in dodaja, da je čas sestavljanja križank različno dolg. “Enkrat je sestavljena v nekaj urah, drugič jo sestavljam tri dni, ” pravi. Včasih so se z drugimi sestavljalci srečevali na srečanjih, ki jih je pripravljajo uredništvo ugankarske revije, danes sicer obstaja društvo sestavljalcev križank Slovenije, vendar je Tomaž Mahkovic individualist, tako da mu kakšne skupinske oblike druženja niti ne ustrezajo preveč. Raje dela sam. “Ko ustvarjaš, delaš zase. Dokler ne ugotoviš, da je vredno in da je mogoče čas, da tvoje delo vidi, prebere še kdo,” meni. “Vsaka moja izkušnja je zapisana v pesmi. Mogoče ima kdo bolj jasen pogled... In človek je zagotovo rojen še za kaj drugega, kot zato, da bi jedel, pil in se razmnoževal... ” nadaljuje. Če to drugo v sebi in v svojem življenju odkriješ, je dobro, sicer pač preživimo povprečno življenje z malo pretresi in težavami, ki se jih, če jih že imamo, potem tako ali tako ne zavedamo... ”Od vsake pesmi, od vsake poti in od vsake križanke se, ko so zaključene, nekaj naučim, in tudi v tem vidim smisel svojega početja, ” pravi Tomaž. Vse to seveda nima nobene zveze z materialnimi dobrinami, ampak... če človek počenja to, kar dela Tomaž Mahkovic, potem te tako ali tako niso Pomembne. Morajo pa biti... potrebno je namreč preživeti družino. Tudi jesti zagotovo ni najbolj pomembno, je pa potrebno... Vendar je mogoče tudi tu stvari poenostaviti, materia-me potrebe zmanjšati na osnovo... in *živeti dosti bolj ustvarjalno in izpolnjeno. Ljudi, ki to počnejo v naši družbi, je vse več; in vse manj jih imamo za čudake. Največ, kar lahko v življenju sploh odkrijemo, je zagotovo tisto, kar že nosimo v sebi. In prav pot vase, pot ukvarjanja s seboj, je najbolj naporna pot v življenju. Je pot, ki ji mogoče sploh ne pridemo do konca, pa verjetno edina pot, na kate-ro se je v resnici sploh smiselno podati. Pisa-nje pesmi in potovanja sodijo zraven. Tako Potovanja v Indijo kot potovanje vase. Nenazadnje sta pojma Indija in raziskovanje sebe Za marsikoga izraza s povsem enakim pomenom- Vprašajte Tomaža, ko ga boste srečali. Ali pa rešite katero njegovih križank. TRIDESET LET REVIJE ZNAMENJE V torek, 30. maja, je bila v Občinski knjižnici v Žalcu predstavitev zbornika ob 30-letnici izhajanja revije ZNAMENJE in posebnega zvezka bibliografskega kazala. V predstavitvi so sodelovali naslovni škof dr. Vekoslav Grmič, profesor Srečko Reher ter pater Ivan Arzenšek. Predstavitev v Matični knjižnici Žalec Tokrat je bila podrobna predstavitev, ki je zamenjala revijo Nova pot, ki jo je izdajalo Ciril Melodijsko društvo in je njena prva številka izšla aprila 1971. Njegova osnovatelja in pobudnika sta bila prof. dr. Izidor Cajnkar ter dr. Vekoslav Grmič. Slednji je v predstavitvi poudaril sedem obdobij v njenem 30-letnem izhajanju. Posebej je obravnavala neodgovorno kolaboracijo z okupatorjem, kakršna je bila med vojno v ljubljanski pokrajini. Pozneje je dala tudi svoj pečat obnovi porušene domovine. Temeljito se je dotaknila tudi uvajanja socializma v Sloveniji s posebnim poudarkom razočaranj in pridobitev, ki jih je nosil ta čas. Temu je sledil čas izboljšave odnosov med državo in cerkvijo. Poseben poudarek je dala II. vatikanskemu koncilu, ki je sprožil dialog z vsemi katoličani in celo ateisti in pomeni takorekoč nove Binkošti. Poudaril je nevarnost zlorabe vere in njene politizacije, ki s pomočjo nekaterih strank hoče postaviti delitev ljudi na verne in neverne. Po evangeliju se ljudi lahko deli le na dobre in slabe. Smisel vere naj bi bil ravno v evangeliju, ki poudarja ljubezen, oproščanje in sodelovanje, kot je zaključil razmišljanje dr. Grmič. Profesor Srečko Reher je posebej podrobno predstavil posebni jubilarni zvezek ZNAMENJA in posamezna poglavja, saj revija prinaša poleg ostalega tudi tuje ideološke ideje in tako seznanja našega bralca z njihovimi pogledi. I. Jurhar DVAJSET LET SAVINJSKEGA OKTETA Tradicija prepevanja v Savinjski dolini je zelo stara. V Žalcu sta delovala pred nedavnim kar dva vokalna sestava. Enega je vodil sedaj že pokojni Franjo Rizmal. Florjan Lesjak pa je leta 1976 ustanovil Vokalni kvintet, ki je pozneje prerastel v Oktet Savinja. Pred dvajsetimi leti je tako nastal Savinjski oktet. Pridružili so mu se še nekateri člani Rizmalovega vokalnega setava. Že leta 1981 je umetniško vodstvo prevzel Milan Lesjak, ki danes tudi aktivno v njem prepeva. V ponedeljek, 22. maja, so v Domu II. slovenskega tabora pripravili za to priložnost svečani koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. V svojem dvajsetletnem delovanju so se udeležili številnih prireditev od nastopa na srečanju oktetov v Šentjerneju, v Zagorju ob Savi, nastopa na Koroškem in v Salzburgu v Društvu naših zdomcev do več nastopov na RTV Beograd. Nepogrešljivi pa so v samem Žalcu, saj nobeno slavje ne mine brez njih. Ime Savinjski oktet upravičuje dejstvo, da v njem nastopajo pevci iz Grajske vasi, Gomils-kega, Griž, Gotovelj, Tabora, Šempetra in Žalca, torej vseh krajev v Savinjski dolini. Nastop ob jubileju pod imenom “Savinjski oktet in njegovih 20 let je na ta ponedeljek izredno uspel. Alma M. Sedlar I. Jurhar ODPRTOST ŽALSKIH LEKARN. ... ali odpreti se za potrebe ne samo potrošnika, temveč sočloveka. Ni toliko pomembna dolžina življenja kot njegova kvaliteta. Tako je dinamična ekipa “pridelala” ob praznovanju pete obletnice kar dva dogodka, ki sta bila ključnega pomena za tesno povezan krog zdravstva in pomoči potrebnih ljudi. V tem duhu so peto obletnico delovanja praznovale ŽALSKE LEKARNE. Pred petimi leti so na prvi maj uradno ustanovili JAVNI ZAVOD ŽALSKE LEKARNE. Z organiziranjem koncesijskih lekarn na območju bivše Občine Žalec, je s l.oktobrom 1996 v okviru JAVNEGA ZAVODA ostala samo ŽALSKA LEKARNA, ki pa se ji bo v prihodnosti pridružila LEKARNA PETROVČE. V pogovoru z Lidijo Pavlovič, mag.farm., direktorico JAVNEGA ZAVODA ŽALSKE LEKARNE in upravnico LEKARNE ŽALEC se je najprej zaznala njena jasna usmerjenost k cilju in popolno zaupanje v svoje osebje. To je vse, kar se potrebuje za zgodbo o us- Lidija Pavlovič pehu. Zdrav kolektiv, ki lahko svobodno diha in uživa pri delu, saj ve, da je cenjen člen v verigi ter vodja, ki ima jasno vizijo za prihodnost, tehnično dovršenost, poleg tega pa še posluh za sočloveka. Vse to je združeno v Lekarni Žalec, kjer devetim aktivno zaposlenim po potrebi rade priskočijo na pomoč že upokojene delavke. Farmacevtska skrb v Sloveniji JAVNI ZAVOIJ 2A1.SRF IRK ARNE LEKARNA Z Al.EC PKIALKMtVA b «1* /MM TELEFON! (M/ 71« «1 I« FAXt «3/ 716 17« E-Mail: LEKAKNA.ZALFXtSMOL.NEl HTTP;//WWW.K2MB.M/LEKAKNA ODPIRALNI ČAS; PONEDEUEK • PETEK: 7J# NOBOTAf 7.3« - t4M NEDELJA: K.IKI . It,«« S tem naslovom je bila v četrtek, 25. 5. 2000, organizirana okrogla miza, na katero so bili povabljeni predstavniki različnih členov zdravstva. Povabljeni so bili tako predstojnik katedre za socialno farmacijo s Fakultete za farmacijo v Ljubljani - prof. Primožič, predstavnica iz Lekarniške zbornice Slovenije dr. Frankič, nacionalna koordinatorka ter moderatorji, predstavnik ZZZS - Alenka Marič in zdravniki. Namen okrogle mize je bil - dobiti povratne informacije glede dveh projektov, ki sta zaživela v tem letu pod okriljem EUROPHA-RM FORUM-a, ki je bil ustanovljen v začetku devetdesetih let in povezuje farmacevtska združenja po Evropi z namenom izboljšati kvaliteto življenja. Glavni vodja teh projektov v Sloveniji je LEKARNIŠKA ZBORNICA, ki je že usposobila moderatorje iz posameznih lekarn, in sicer na področju obvladovanja povišanega krvnega pritiska in za izboljševanje kvalitete življenja obolelih za sladkorno. V Sloveniji sta trenutno aktualna ta dva projekta, ker je največ obolelih prav pri omenjenih boleznih. Da je Lekarna Žalec ena izmed aktivnejših pri uvajanju tega projekta v prakso, je pokazala tudi okrogla miza, kjer so hoteli neposredno izvedeti, ali bi kogar koli v verigi zdravstva motilo, če bi farmacevti v okviru lekarniške ponudbe ponujali tudi merjenje krvnega tlaka in podobne storitve. Odziv je bil zelo pozitiven, saj bi z rednim merjenjem dosegli ne samo dolgoročen pogled na simptome obolenja, temveč bi s pogovorom o tej bolezni in z informiranjem o preventivi, dosegli drugačen pogled in večje zavedanje o pomembnosti kakovosti življenja. Vsi so se zavedali nujnosti povezovanja za doseganje določenega nivoja življenja in se tako soglasno dogovorili za krepitev sodelovanja. Začetki omenjenega projekta za obvladovanje krvnega tlaka bodo kriti s strani Lekarne Žalec, kjer bodo v posebnih prostorih, da je foto: Griša zagotovljena določena intimnost in možnost zaupnega pogovora, npr. enkrat tedensko brezplačno merili krvni tlak. Če se bo to pokazalo za koristno in bo odziv ljudi velik, so možnosti za dogovarjanje z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. 19,3« Okrogla miza je tako dosegla namen povezave členov zdravstva. Dan odprtih vrat Na parkirišču pred Lekarno Žalec, so v soboto, 27. 5. 2000, že ob deveti uri dopoldne pričeli s pestrimi ponudbami in razvedrilnim programom. Tako so lahko obiskovalci pobliže spoznali Lekarno Žalec, se seznanili s projektom Farmacevtske skrbi, si izmerili krvni tlak, dobili kup nasvetov glede zdravilnih pr*' pravkov za poletne dni, si ogledali kolekcije za sončenje, mimogrede prejeli še kakšno nagrado, predvsem pa se sprostili ob glasbi Alenke Lesjak s prijatelji. Pod nadzorom močnega sonca je v zaključeno celoto spletal dogodke Andrej Hoffer. Direktorica JAVNEGA ZAVODA ŽALSKE LEKARNE, Lidija Pavlovič, mag.farm., pa je še posebej poudarila: “Ta dan smo želeli podariti ljudem, da bi jih spodbudili, da imajo pravico izvedeti vse o zdravilih, ki jih uporabljajo in pa tudi o zdravilih, ki so na voljo za podobne težave.” Tega dne so bile prisotne vse zaposlene, tako da je lahko vsakdo izvedel vse, kar je želel, predvsem o zdravilih, ki se jih da kupiti brez recepta. Prisotni so bili tudi predstavniki farmacevtskih tovarn, in sicer: - LEKOVA domača lekarna - KRKINA zelena zdravila - MIRAL - kozmetika VICHV, sončna kolekcija - ROCHE - vitaminski pripravki, XENICAL - KOLINSKA - otroška hrana MILUPA PREDSTAVITEV TEKOČEGA PROBIOTIČINEGA JOGURTA LCAACI Tekoči probiotični jogurt LCAxcl je nizkokalorični probiotični fermentirani izdelek, izdelan iz popolnoma posnetega pasteriziranega mleka z manj kot 0,1% mlečne maščobe. Odlikujejo ga lastnosti: - je brez maščobe; - zaradi svoje visoke biološke vrednosti zadostuje vsebina 500 g kartonske PurePak embalaže oziroma vsebina dveh 220g lončkov jogurta za dnevno obnavljanje naravnega ravnovesja prebavne mikroflore; -sadni tekoči 500 g oz. 2 lončka 220 g izdelka pa pokrivata dnevno potrebo po vitaminih. V mlekarni Celeia so prepričani, da ostaja probiotična linija LCA s svojo pestro ponudbo nepogrešljiv element v zdravi prehrani vsake družine. Edinstvena sestava tekočega jogurta LCAaci namreč ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje, saj vzpostavlja naravno ravnovesje črevesne mikroflore, izboljšuje prebavo, krepi imunski sistem, izboljšuje presnovo laktoze. Na stojnici Lekarne Žalec pa ste si lahko izmerili krvni tlak in dobili številne informacije glede projekta Farmacevtska skrb. Izvajanje le-tega poteka na dveh nivojih - izvajanje promocije zdravega načina življenja in obveščanje 'judi o teh projektih (v ta namen bodo pripravili info lističe) in pa drug nivo - aktivno sodelovanje farmacevta pri odkrivanju oseb, ki imajo rizične dejavnike za določeno bolezen. Vse to so združili na dnevu odprtih vrat, kjer so želeli tudi izvedeti, kako bi ljudje sprejeli Ponujeno možnost, da bi jim farmacevti redno merili krvni tlak. V ta namen so pripravili ankete in nagrade za sodelujoče. Glede na ta odziv bodo potem organizirali redne meritve. Seveda pa Žalske lekarne niso pozabile na poslovne partnerje, saj vsak posel tvorijo ne samo izdelki, temveč predvsem medsebojni odnosi. Tako so se dobili v soboto zvečer v Hotelu Žalec, kjer jih je zabavala Karmen Stavec in Alenka Lesjak s prijatelji. Tja nisem ^a vohunit, sem pa prepričana, da so se imeli lupo, saj sta očitni odliki ekipe Lekarne Žalec nasmejanost in prijaznost. - ZDRAV C! A > Mm m A Jr -t* »j* / več vitamini in brez maščob! KVALITETNO ŠVEDSKO JEKLO msEsa Rešitev iz vseh zagat 50 Irt tradiciK • ISO <1001 * Okolju pn|amo SWEDEN a SLOVENI a Commerce d.o.o.. Telefon: 03/ 7000 500 I /a objekte in dom Montažni žlebovi Kovinski profili. |/'L : nosilci./.-( -I -L letve | j. j j jeki. tfrrlNe kritine jeki. «ten«ke obloge > jeki. pregrade, »tene i 16 barv i jeki. konstrukcije hal izolacija ‘poljubne Milne enostavna montala m reta monialerjev • gradbenlitvo n indnttrlja 11 SBS SISTEM: Vseitransko kovinsko montažni prostori - objekti ■ pUarne ir.;:" \ ijaki (S SSI UMOM. s OMIKI / M) • n fdatataM ■ ImmIm iiuUi ■ proizvodnja • trgovine • f analnlce ■ vikende ■ vratarnice a vrtne nte... SWEDEM « SLOVENIA COMMERCE d.0.0.. Trnova 5/a. 3303 GomHsko Tel.: 03/ 7000 500, toc 03/ 7000 501, e-rmk: infoOswesk>cormerce.si, internet swe-sk>-commerve si Kom. tel./tax: 05/639 42 33___________________________________________________________________ Teharje 68, 3221 Teharje Tel.: 03/541-99-60 Fax: 03/541-99-61 041/720-493 041/355-844 VSE IZ BETONA Spoštovani potrošniki, nudimo Vam IZDELKI IZ UMETNEGA MARMORJA: -VSEH OBLIK IN DIMENZIJ - TUDI PO NAROČILU -ZA OKENSKE POLICE Velika Izbira gradbenega materiala Iz lastne proizvodnje In uvoza: - tlakovci, • plošče, - elementi za škarpe, - robniki, • ograje mulde, - cvetlična korita, - kamini - in še in še... PREUREDITEV PISARNE Tokrat smo se lotili preureditve pisarne. Pravzaprav s-mo poiskali optimalno tlorisno zasnovo za pisarno, ki naj bi bila udobna za enega uslužbenca, poleg tega pa naj bi omogočala prijetno sprejemanje strank. Prostor je dokaj velik, v dolžino meri skoraj pet, v širino ga skoraj tri metre. Zal pa je na vsaki steni odprtina za vrata, na zahodni strani pa je ogromno okno z vhodnimi vrati. Poleg tega sta takoj pri vhodu še odtok in voda. Le-to smo uporabili in tukaj naredili mini bar, kjer lahko skuhamo tudi kavo za stranke. Da omejimo neposreden pogled na umivalnik, smo na eni strani pult dvignili na stodvajset centimetrov. Nad umivalnikom smo naredili vitrino, ki ima na hrbtni strani ogledalo. Ker potrebujemo samo eno delovno mizo, smo le-to lahko v prostor postavili pod kotom trideset stopinj. Ob to mizo smo postavili še manjšo mizo, ki sega pod pisalno mizo (je tri centimetre nižja). Računalniški monitor smo skrili za lesen pano višine stopetdeset centimetrov. Tik ob delovnem mestu smo postavili oma- ro s predali in odprtimi policami. Omara lahko sega tik pod strop, globoka pa je šestdeset in štirideset centimetrov. Ker je prostor dovolj velik, smo lahko delno zakrili vsaj ena vrata z leseno predelno steno. Ni nujno potrebno, da ta stena sega povsem do stropa, ampak je lahko dvignjena deset centimetrov od tal, konča pa se naj vsaj dvanajst centimetrov pod stropom. V tem primeru jo fiksiramo v tla in strop s kromi-ranimi cevmi. Takšna predelna stena nam nudi prostor za obe- Dovolj prostora mora nujno biti tudi ob nižjem delu pisalne mize, kjer morata biti dva udobna sedeža za stranke. Še posebej moramo biti pozorni na razsvetljavo. Ta mora nuditi uslužbencu zdrave pogoje za delo (dovolj svetla, pa vendar ne bleščeča luč pri pisalni mizi), tudi omare morajo biti ustrezno osvetljene, tako da brez težav brskamo po njih. Celoten prostor pa enakomerno osvetlimo s halogenskimi svetilkami- Matejka Burnik-Goršek AKCIJA KOLPA Od 10. do 30. junija 2000 MEDLOG 18, CEUE tel.:(063) 451-515 fax:(063) 471-320 Odprto: vsak dan od 7-19 ure, ob sobotah od 7-13 ure. Tuš kabina TK-80/90 17.200 SIT Tuš kad Tango 60-80 14.900 SIT Tuš kad Bossanova 90 15.500 SIT Kopalna kad kotna Piano 145 bela 45.500 SIT VELIKA IZBIRA: KERAMIČNIH PLOŠČIC. KOPALNIŠKE OPREME, PIP IN BATERIJ CENE VELJAJO ZA PLAČILO Z GOTOVINO, IMETNIKI KARTICE ZAUPANJA ŠE 3% POPUST. šalnik oblek usluž benca, tukaj pa lahko stoji še omara za arhiv. Pri postavitvi opreme v prostoru moramo biti dovolj pozorni na širino prehodov med posameznimi deli pohištva. Ta naj bo vsaj osemdeset centimetrov. Vsi, ki imate kakšno težavo pri urejanju stanovanja in bi potrebovali kakršen koli nasvet, morda samo kakšno idejo ali pa bi mogoče radi premajhen prostor karseda dobro izkoristili, lahko pišete v uredništvo. V eni od naslednjih številk bomo za vas poskusili poiskati najboljšo rešitev. Če je le mogoče, opišite svoje želje in težave, zraven pa priložite izmere prostora (te naj bodo čim natančnejše). NAČRTOVANJE NOTRANJE OPREME STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV tel. 063 416901 __^ __ ^ _____ 041 248024 Kfaks 063 416901 KONČNA PODOBA NAŠEGA DOMA - TOKRAT O STENAH Oblaganje fasade s kamnom "na suho" - tipični primer obešene, prezračevane in toplotno izolirane fasadne strukture. Debelina sidra določa tudi širino fuge. Se vam je že kdaj primerilo, da ste se ob lepi hiši vprašali, kako jim je uspelo ali pa ste se vprašali, zakaj se tega niste spomnili sami? In mogoče ste v kakšnem stanovanju pomislili, da bi tudi vaš dom izgledal lepše, če bi se le prej spomnili, da lahko uporabite tudi takšno barvo, ali pa takšna okna ... Verjetno se je to zgodilo že skoraj vsakomur. Vse to je le še en dokaz, da lahko marsikaj dosežemo ravno s finalizacijo naših domov. V mislih imam predvsem ustrezne obdelave vertikalnih in horizontalnih površin, izbiro raznolikih materialov, ustreznih barv, pravilno postavitev oken in vrat, njihovo pravilno vzdrževanje, nevsiljive balkonske ograje, domiselne balkone ... Vseeno je, koliko denarja smo porabili za postavitev hiše ali pa za nakup stanovanja, končni iz-gled je skoraj vedno odvisen od obleke, ki jo izberemo za svoj dom. Žal pa je tudi res, da smo ob koncu gradnje ali pa po nakupu stanovanja že tako utrujeni (predvsem finančno), da nam za finiš zmanjka moči. Pa nič zato. Tukaj pač preprosto naredite pavzo, privoščite si leto ali dve in potem nadaljujte. Zagotovo se vam bo obrestovalo. V času, ki ga imate medtem na razpolago, pa se dodobra spoznajte z možnostmi, ki jih pri finalizaciji vašega doma imate. Da bi vam malce olajšali delo, vam tokrat pripravljamo daljšo prilogo. V dveh delih bomo govorili o končni obdelavi vertikalnih površin - notranjih in zunanjih stenah, o oknih in vratih, o balkonih in njihovih ograjah, lahko da mimogrede pokukamo še v obdelavo zunanjih in notranjih horizontalnih površin. Skratka, govorili bomo o stvareh, ki bistveno pripomorejo k lepi končni podobi našega doma. Žal pa lahko ob ponesrečenih potezah dosežejo ravno obraten učinek. Tokrat bomo podrobnejše predstavili finalno obdelavo zidanih sten. Najobičajnejši in najstarejši način obdelave je omet. To je moker in zamuden postopek, ki ga pa žal skoraj ni mogoče nadomestiti s čim modernejšim. Pravzaprav skoraj ni pomembno, iz kakšnega materiala je zid, skoraj vedno je nanj mogoče nanašati omet. Ometati je mogoče tudi materiale za toplotno izolacijo (stiropor, mineralno volno) ter gladke ob-ložne plošče; seveda ob ustrezni pripravi podlage in s posebnimi vezivi. Navadno se na podlago najprej nanese osnovni sloj za sprijemljivost in hrapavost (cementni ob-rizg). Sledi nanašanje grobega ometa, s katerim se doseže ravnost površin. Za to se uporabljajo apnene, podaljšane ali cementne malte. Med temi tremi se najlažje dela z apnenimi maltami, ki so mastne. Cementne so že gostejše, trdnejše in odpornejše. Končna (vidna) površina se izdela z nanosom finih ometov v interieru in žlahtnih ometov na fasadah, kjer je pomembna trajnost in videz. Povprečna debelina grobih ometov je od dva do dva in pol centimetra, finih ometov le pol centimetra in žlahtnih centimeter. Žlahtnih ometov, torej ometov za fasade, je na razpolago kar nekaj. Tera-nova je iz izbranega dolomitnega peska in živega apna v prahu ter vode. Pri tem ometu je zanimivo, da se struga ali praska potem, ko je že nanesen na zid in je vezanje ter sušenje končano. S tem se doseže enakomerna groba struktura. Za terabono bi se odločili, če vam je všeč groba struktura z raznimi odtenki barvil. Na razpolago je še specialni rustikalni omet. Kadar pa hočemo občutno zmanjšati količino vode na zgradbi, pa tudi debelino in težo ometa, uporabimo namesto žlahtnih plastične omete. Ti za vezivo uporabljajo sintetične smole namesto apna ali cementa. Ti ometi so še posebej uporabni za finalno obdelavo toplotno izolacijskih slojev na fasadah. Nekateri proizvajalci nudijo kompletne sisteme fasadnih plaščev, ki obsegajo toplotno izolacijo, vmesna lepila in malte z armaturno mrežo ter finalno fasadno malto (Demit, Jubizol...). Izolacijski ometi imajo posebne agregate, ki dajejo debelejšim slojem specialne lastnosti: agregat iz ekspandi-rane gline (perlit, ver-miculit, glinopor...) daje ometu toplotnoi-zolacijske lastnosti. Vse bolj pa postajajo zanimivi tudi zgodovinsko odmaknjeni in v preteklosti dosti preizkušeni ometi. Med njimi je vsekakor najzanimivejši t.i. sgrafito. To je več slojni barvni omet za dekoracijo. Notranji ometi so navadno zidarsko beljeni, vse pogosteje tudi finalno zglajeni z mavčnim ometom, vse pogosteje pa prevlečeni z izravnalno maso in brušeni. Tako so pripravljeni za nadaljnja slikopleskarska dela. Ni pa nujno, da zidove obdelujemo z ometi. Če želimo doseči prav privlačen izgled, lahko stene oblagamo z najrazličnejšimi materiali. Pogoste so obloge iz kamna, keramike, sledijo jim betonske in kovinske obloge, lesene in obloge iz umetnih snovi pa so že nekoliko redkejše. Pri vseh oblogah je zelo pomembno, da jih ustrezno pritrdimo na podlago. Obloge iz kamna so ponavadi plošče iz naravnega kamna, debele centimeter in pol. Tanjše plošče so pritrjene z vijaki, ki so vidni na površini. Debelejše plošče so v uporabi le redko, na velikih, prestižnih jav- MIZARSTVO Železno 4, 3310 Žalec Tel.: 063/728-020 Tel./fax: 063/728-377 GSM: 041/691-913 STOPNIŠČE, ZRCALO NAŠEGA DOMA nih zgradbah, v pritličjih in če so zahtevani veliki formati. Obloge iz keramike so razširjene predvsem zaradi odpornosti proti vodi, lahkega vzdrževanja in velikih oblikovalskih možnosti (neskončna vrsta barv, tekstur, vzorcev...). Oblaganje fasad s keramiko je zahtevno in v krajih z ostrim podnebjem tudi tvegano. Keramične ploščice se na podlago lepijo. Mehanske pritrditve zaradi tankih in razmeroma majhnih ploščic skoraj ne pridejo v poštev. Naravni kamen lahko nadomestijo betonske obloge, ki omogočajo večje dimenzije ob-ložnih površin (tudi eno ali dve etažni višini). Edina omejitev je transport. Pri lesenih oblogah je pomembno predvsem njihovo dimenzioniranje glede na lokacijo. Obloge v notranjih prostorih so manj izpostavljene vlagi in soncu, zato so lahko finejše obdelane, lepljene, fugirane in barvne. Poleg masivnih opažev lahko uporabimo tudi vse vrste plošč (panelke, iverke, vezane plošče, laminati...). Za oblaganje fasad so predvsem zaradi svoje odpornosti, pa tudi zaradi mnogih možnosti, ki jih nudijo različni profili in različni premazi, zelo pogoste kovinske ob- -KOAfi-STKiS/ZVA rano/ArA /z#- IAČ/k/A V/AA/A/Č-LETVe -Cuš/KEME za FKmurzv /2A&SI/ -ZA6/S -sr/K no&r -CunaČev/A/A- \-ZMAC Fasadna obloga iz bakrene pločevine na opažu. loge. Najpogostejši je aluminij, nerjaveče jeklo, baker, cink, bron ... ravno podlago lahko lepimo vse vrste tapet, tekstilnih oblog, plutovino, zrcala, kovinske in plastične folije ... Ko ste se odločili za določeno oblogo ali omet, se morate odločiti tudi o barvi. V notranjih prostorih imate neizmerne možnosti. Vse od svetlejših, pa do intenzivnih močnih tonov. Če ste se odločili za temnejšo barvo, potem je vsekakor prav, da prostor premišljeno osvetlite. Tukaj nikar ne pozabite na različne svetilke (tiste skrite v stenah, pa halogenke, izbrane lestence ...). Prav nič ne boste tvegali, če se boste odločili za elegantno belo. Pri izbiri barvnega tona fasad bi veljalo malce več časa nameniti tehtnemu premisleku. Če ste že zgradili novo hišo ali pa dajale starejši novo svežino, potem raje izbirajte nekje med sivimi ali rahlo bež odtenki. Naj si drugi zapomnijo vašo hišo po lepi celoti, ne le po, sicer res drzni, a pastelno-sladoledni barvi. Matejka Burnik-Goršek Pri finalizaciji notranjih sten pa imamo na razpolago še nekaj dodatnih oblog. Na S7ČA/A LETEV S/DMaM V £7TtATO C\t02P£^W£) DEŠAU 2APC>- KVVAAAE ST7K6S 2A&JIJLE7L. ZZ OSIA6AAA/E EASACE rta/t/zr/VTTUM) n\\s\u\ \ ZA VAŠ DOM IN ZA VA STVROFA Prednosti -^optimalna toplotna zaščita izreden prigranek energije odpornost na vremenske ' spremembe dobra zvočna zaščita PRODAJA IN VGRADNJA: ESOT d.o.o. GLEDALIŠKA 2 , CELJE -fel.: 063 42 66 360 Fak: 063 49 24 670 e-mall: e80t@siol.net IŠČEMO KVALITETNE IZVAJALCE IN TRGOVCE ZA STVROFAS SISTEM PRIIMEK IN IME:. POVRŠINA FASADE cca: NASLOV: - TELEFON: □ ŽELIM BREZPLAČNI PROSPEKT IN CENIK □ ŽELIM BREZPUČNI OGLED KONTAKTNA OSEBA g. Rudi M. 0609 612 044 X strojim; c« do. INŽENIRING - ZASTOPSTVA - TRŽENJE - TEHNIČNO SVETOVANJE,Mariborska 86,3000 CEUE kritina iz jeklene pločevine.vroče pocinkane in zaščitene z več plastmi VSE INFORMACIJE • STEELTILE kritina - najcenejša v Sloveniji DOBITE na tel./faks: Velikost 1020x450mm,vrhnji sloj je peskovni posip z akrilno barvo in lakom GARANCIJA 33 LET. (■, gpj, , ^ , . .1 I Mfj 063/413 202 • VVECKMAN kritina*^ " 1 ™ Velikost 1050x500 do 6000 mm dolžine v enem kosu. GARANCIJA 15 LET. • MERA kritina Velikost 1200x740 do 4000 mm dolžine v enem kosu. GARANCIJA 15 LET. VSE KRITINE SO V VEČ BARVAH! Z MONTAŽO ALI BREZI I IZOLACIJSKI PUR PANELI za strehe in stene ITRAPECNA PLOČEVINA neizolirana___________ MONTAŽNE JEKLENE HALE HARD Poljubne velikosti in za različne namene. HALE SO GRAJENE TIPSKO ALI PO NAROČILU I •Proizvodne in skladiščne hale •Trgovsko-poslovni objektj. •Športni objekti PNEVMATSKE PIŠTOLE ZA ZABIJANJE ŽEBUEV IN SPONK.ŽEBUI IN SPONKE ZA PIŠTOLE SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME TEHARJE 063/425 57 70 - keramične ploščice španskih in italijanskih proizvajalcev - mešalne armature HANSA - sanitarna keramika DOLOMITE - tuš kabine, mešalne kadi GLASS - granitogres ITAL GRANITI Odpiralni čas: pon.-pet.: od 8. do 19. ure, sob.: od 8. do 12. ure AA aT hiaŠ d o.o. PODJETJE ZA TRGOVINO, ZASTOPANJE IN STORITVENO DEJAVNOST, d.o.o._ TO NISO SANJE, TO JE MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s p. Levec 9, 3301 Petrovče Tel./Fax: (063) 47S-B96 OSM: 041 666-468 Z odlično zvočno in toplotno izolacijo ter lepoto oken in vrat bo vaša hiša veliko več vredna za vas in vaše goste. AJM profili iz umetne snovi so stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaževanje zraka. Na barvanje okna lahko pozabite. c2 CASTRO £) KB.IMATSKK NAI»RAVH CASTRO d.o.o. Ljubljanska 36 3000 Celje, SLOVENIJA <§S\40 Tel.: 063 42 54 380, Fax: 063 42 54 388, GSM: 041 651 270 ii US1 Stenska ali split klima Stropna klima Okenska klima UGODNO!! UGODNO!! KFR - 26 GW / Y SPLIT (2,6 kw) HL -OGR. 139.900,00 SIT + DDV KFR - 36 GW / Y SPLIT (3,6 kw) HL - OGR. 169.900,00 SIT + DDV KFR - 45 GW / Y SPLIT (4,5 kw) HL - OGR. 209.900,00 SIT + DDV KFR - 25 GW / Y SPLIT ULTRA (2,5 kw) HL - OGR. 153.900,00 SIT + DDV KFR - 25 X 2 GW / E SPLIT (2 X 2,5 kw) HL - OGR. 299.900,00 SIT + DDV KFR - 61 GW / Y SPLIT (6,1 kw) HL. -OGR. 249.900,00 SIT + DDV KFR - 70 TW / B KASETNA (7,0 kw) HL.-OGR. 439.900,00 SIT + DDV [KF - 70 TW / B KASETNA (7,0 kwj HLAJENJE 417.900^00 SIT + DDV AKCIJA SUŠILEC VLAGE (181/dan) 67.800,00 SIT (DDV vključen v ceno) AKCIJA Mobilna klima 99.900 SIT v ceni vštet DDV 1*.S. Vsi izdelki imajo A-test, garancijo od 18 do 36 mesecev in zagarantiran servis. f Tl J/" IViKli^jni center Levec d.o.o. M J J.wM. leveč 18, Petrovo.- Lesnina iz Levca, trgovsko podjetje za les in gradbeni material, kupci iz celjske regije in širše poznajo ie dobrih dvajset let. V letu 1978 so z izgradnjo svoje prodajne enote postavili temelj za razvoj, danes velikega prodajnega centra Levec. V začetku prodajne ponudbe Lesnine LGM, kot govori že samo ime, so bili izdelki in polizdelki iz lesa, ki še danes predstavljajo pomemben del dejavnosti. Poleg žaganega lesa, lesnih plošč, oblog, stavbenga pohištva in parketa, so kasneje svojo ponudbo razširili tudi na gradbeni material kot so opeke, apno in cement. Danes pa lahko pri njih nabavite vse vrste lepil, barve, lake, talno in stensko plulo, vse vrste strešnih kritin, keramične ploščiče domačih in tujih proizvajalcev ter kopalniško opremo. V zadnjih letih, ko je prišlo do bistvenih družbeni sprememb in zaostrene gospodarske situacije, se je tudi Lesnina LGM morala spoprijeti s tržno ekonomijo, ki zahteva večjo ponudbo in več jo kvalificiranost osebja. V letu 2000 so prenovili trgovino tako da imajo sedaj na razpolago cca 420 m2 maloprodajnih površin in cca 2700 m2 skladiščnih prostorov. Dejavnost LESNINE LGM v Levcu je tako maloprodaja kot veleprodaja zgoraj navedenega blaga. Pri svoji dejavnosti nudijo kupcem vrsto ugodnosti kot so: gotovinski popusti, zaenkrat še vedno prodajajo na čeke brez obresti, plačilo s kreditnimi karticami in potrošniški krediti, kjer sodelujejo z Banko Celje. Tudi za v naprej imajo v LESNINI LGM pripravljenih nekaj ambicioznih načrtov, ki upajo, da jih bodo uresničili še do konca leta 2000. Urediti nameravajo hobi program z finim razrezom lesnih plošč in razširiti program za mizarje. V želji čim bolj prisluhniti in se prilagoditi kupcu, so v lanskem letu začeli tudi s svetovanjem na domu, ogledi in montažo na objektih, tako da lahko zapišemo, da v LESNINI LGM Levec svojim kupcem re- snično ponudijo vse za novogradnjo ali adaptacijo. Tudi odpiralni čas trgovine je ugoden, saj vrata svoje trgovine odprejo že ob sedmi uri zjutraj vsak delovni dan. Med tednom zapirajo ob devetnajsti uri, ob sobotah ob trinajsti uri. IN ŠE NEKAJ! Ob že tako konkurenčnih cenah in dobri založenosti, skupaj s svojimi dobavitelji, za kupce redno pripravljajo akcijske prodajnega asortimana. Tako ugoden nakup postane v LESNINI LGM še ugodnejši. KDOR V LESNINI LGM KUPUJE SE MU DENAR NAJBOUE OBRESTUJE. O lesna LGM IVothgni center Levec (Lao. Levec 18, Petrovče AKCIJA STAVBNEGA POHŠTVA BOGATA PONUDBA VSEH VRST VRATNIH KRIL, VHODNIH IN GARAŽNIH VRAT IN PODBOJEV - CENE DOLOČENIH IZDELKOV NIŽJE KOT PRI PROIZVAJALCIH - 15% GOTOVINSKI POPUST - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA NOVO!NOVO! NUDIMO STROKOVNI NASVET IN OGLED NA VAŠEM DOMU, MOŽNOST STROKOVNE VGRADNJE IN S TEM DODATEN PRIHRANEK 11% NA RAČUN DDV-ja. OGLASITE SE V NAŠI MALOPRODAJI ALI POKLIČITE NA TELEFON: 03 5471 - 201 03 5471 - 330 NAJCENEJŠE VRATNO KRILO ŽE OD 9.380 SIT -15% GOTOVINSKI POPUST (pri nakupu nad 50.000 SIT) Z ROKO V ROKI GREMO PO KOPALNIŠKO OPREMO Hidromasažne kopalne kadi v različnih oblikah in dimenzijah z več funkcijami in računalniškim krmiljenjem. Poleg hi-dromasažnih kadi imamo na zalogi tudi navadne in tuš kadi z vso pripadajočo opremo različnih proizvajalcev. Hidromasažni bloki za tuš kabine, ki yam za nizko ceno nudijo veliko ugodja ln sprostitve ob prijetnih vodnih Masažah. 37.000 do 99.000 SIT. Na zalogi imamo veliko izbiro kopalniških sestavov različnih dimenzij (od 50 cm dalje) in barv. Za bolj zahtevne kupce je možen izris kopalnice po kupčevih željah. Kopalniški sestavi so izdelani iz kvalitetnih materialov (MEDIA PAN), iz granitnih plošč, porcelanastih umivalnikov in ogledal z navadnimi ali halogenskimi lučmi ter priključkom za brivnik. K naši ponudbi sodijo tudi mešalne baterije: - različne oblike in barve - keramično tesnenje - za kuhinje, kopalnice ter bojlerje od 9000 SIT dalje Vso pri nas kupljeno blago, vam pripeljemo brezplačno na dom kjerkoli v Sloveniji. Za gotovino 10% popust. Kabine različnih dimenzij, oblik in materialov (kaljeno steklo, plastične mase) s kvalitetnimi vodili in magnetnim zapiranjem, za kopalne in tuš kadi. SALON KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA IN OPREME 1)1 IAVSKA ul. >000 ( I III lil.: Obl -19 10 940 I AX: Obl 49 10 941 ifl BCKS M. VELIKA IZBIRA: - KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA - KOPALNIH IN TUŠ KADI - TUŠ KABINE - OPREMA ZA KERAMIČARJE - KERAMIČNE PLOŠČICE - KOPALNIŠKA OPREMA - MEŠALNE BATERIJE IN SANITARNA KERAMIKA POi£ JU r IJANSKCGil DCSIGKJ Nudimo vam veliko izbiro kopalniškega pohištva v raznih barvah in dimenzijah, klasičnih, starinskih ali modernih oblik, iz kvalitetnih materialov, ki so primerni za kopalnice. - PORCELANGRES - KERAMIČNE PLOŠČICE - SANITARNA KERAMIKA - KOPALNIŠKO POHIŠTVO - OPREMA ZA KOPALNICE Keramične plošč ice za kopalnice, vrhunskih proizvajalcev kot so: - PIEMME - COLLI - NAXOS - SETTECENTO - GARDENIA - ASCOT - EUROTILES - MAJORCA ... Seveda pa imamo tudi mozaike BISAZZA, talno keramiko za opremo notranjih in zunanjih prostorov. Posebej vas opozarjamo na porcelangrese (granitogrese) proizvajalcev GRANITI FIANDRE in KEOPE, ki sta med prvimi po kvaliteti in prodaji na svetu. Za vašo sprostitev pa vam predlagamo hidromasažne kadi in pršne kabine proizvajalca JACUZZI, TEUCO in NOVELLINI. Tel./Fax: 063 481 460 Del. čas: 8" - 12" in 15" - 19" Tel.: 063 492 51 60 sobota: 8" - 12" Poleg vsega vam nudimo tudi mešalne baterije, kopalniške dodatke, tepihe ... DOBRODOŠLI V DRUŽINO RENAULT CJUo Svet je njegovo mesto. Na voljo so vam modeli z bogato serijsko opremo in motorji 1.2-60KM, 1.4-75KM, 1.6-90KM, 1.4 16V-98KM, 1.6 16V-110KM, 1.9dTi-80KM in 2.0 16V-172KM. Cene od 1.530.000 SIT (staro za novo). Ostanite lepi. Na voljo so modeli Berline, Coupe, Break in Classic z bogato serijsko opremo in motorji 1.4-75KM, 1.4 16V-95KM, 1.6 16V-110KM, 2.0 IDE-140KM (Coupe) in 1.9dTi-110KM. Cene od 2.430.000 SIT (staro za novo) Naj uživajo tudi tisti, ki ne vozijo. Na voljo so modeli z bogato serijsko opremo in motorji 1.6 16V-110KM, 1.8 16V-120KM, 2.0 16V-140KM, 3.0 V6-194KM, 1.9dTi-100KM in 1.9 dCi-IIOKM. Cene od 3.640.000 SIT ICan^OO Tako enostaven, da bo vse drugaCe. Na voljo so vam modeli z bogato serijsko opremo in motorji 1.2-60KM, 1.4-75KM, 1.9D-65KM in 1.9dTi-80KM. Cene od 2.015.000 SIT (staro za novo). Slike vozil so simbolične. Vse cene so informativne in odvisne od moči motorja, opreme vozila in tečaja Banke Slovenije. LEVEC - PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT - CENTER GOSPODARSKIH VOZIL - CENTER RABLJENIH VOZIL - RENAULT MINUTA - KONTROLNI TEHNIČNI PREGLEDI - SERVIS: - mehanska popravila - karoserijska popravila - mešanica barv STANDOX - RENAULT POMOČ: 080 1 080 Prodajno servisno podjetje, Levec 56 c, 3301 Petrovče Tel.: 03 425 45 00, 03 425 45 50 Obrat Mozirje, Savinjska c. 30, 3330 Mozirje Tel.: 03 583 33 20, 03 583 32 15 TEDEN UMIRJANJA PROMETA Vzrok za nastanek prometnih nesreč je še vedno prevelika hitrost. Znano je tudi, da v prometnih nesrčah, ki se zgodijo zaradi preveliko hitrosti, umre oziroma se hudo telesno poškoduje največ udeležencev. Na območju Policijske uprave Celje se je v prvih štirih mesecih lanskega leta zaradi prevelike hitrosti zgodilo 29,7% vseh prometnih nesreč, v letošnjih štirih mesecih pa znaša ta delež 25%, kljub temu pa je prevelika hitrost vzrok za nastanek četrtine vseh prometnih nesreč. Zaradi tega bodo policisti v času med 5. in 11. junijem 2000 izvedli aktivnosti, ki smo jih imenovali “Teden umirjanja prometa”. Te sodijo v sklop aktivnosti, ki si jih je slovenska policija zadala kot nalogo, s katero poskuša udejaniti načrt, ki se imenjuje “Leto 2000, leto umirjanja hitrosti”. Čas, ki smo si ga določili za izvedbo teh aktivnosti ni naključen, saj je prometna varnost že vrsto let slabša ravno v mesecih juniju, juliju in avgustu. To pomeni, da se z bližan-jem konca šolskega leta v osnovnih in srednjih šolah in v času skoraj optimalnih voznih razmer ter v pričakovanju letnih počitnic in dopustov, zmanjšuje napetost, tako pri šolarjih in dijakih kot pri njihovih starših. Zaradi vseh teh dejavnikov očitno postanemo bolj sproščeni in brezskrbni, kar pa se zelo slabo odraža v cestnem prometu. Tako je v lanskem obdobju, od maja do konca avgusta, na cestah celjske regije umrlo 11 od skupno 37 oseb v letu 1999, kar predstavlja skoraj 30% vseh umrlih v tem obdobju. Pet oseb je v tem času umrlo ravno zaradi prevelike hitrosti. Podatki so zaskrbljujoči, čeprav je obenem tudi res, da je v enakem obdobju na območju celotne države umrlo kar 46 % vseh oseb, ki so bile udeležene v prometnih nesrečah. Da temu ne bi bilo več tako, smo se odločili, da bomo tudi v “Tednu umirjanja hitrosti” izvedli nekaj represivnih in preventivnih aktivnosti. Na področju izvajanja represivnih aktivnostih bo povečan obseg opravljanja meritev hitrosti. Meritve bomo izvajali predvsem na mestih, kjer prihaja do prometnih nesreč, katerih vzrok je prevelika hitrost in v času, v katerem prihaja do tovrstnih prometnih nesreč. Ne glede na to pa se lahko policisti z merilniki hitrosti pojavijo tudi drugje, predvsem na tistih mestih, za katere je znano, da vozniki bistveno prekoračijo dovoljeno hitrost. Nadzori hitrosti bodo potekali tudi tako, da bo na posamezni cestni relaciji več merilcev hitrosti hkrati, tako da bo hitrost vožnje voznikov v kratkem času večkrat nadzirana. Policisti opravljamo meritve hitrosti tudi tako, da kršiteljev sploh ne zaustavljamo na kraju prekrška. Obvestila o storjenih prekrških dobijo vozniki na dom s preloženim dokaznim materialom. V času izvedbe teh aktivnosti bomo nadzirali tudi hitrost voznikov avtobusov in tovornih vozil, pri katerih bomo posebno pozornost posvetili tahnometrom in tahogramskim lističem. Vodstveni delavci policijskih postaj bodo opravili razgovore z župani po posameznih občinah celjske regije. Namen pogovorov bo seznanitev vodstev občinskih uprav s proble matiko v posameznih občinah. Tem strukturam bomo predlagali tudi nekatere tehnične rešitve, ki bi lahko pripomogle k umirjanju hitrosti prometnih udeležencev na posameznih prometnovarnostno problematičnih cestnih komunikacijah. Vse navedene aktivnosti bomo izvedene predvsem s ciljem, da bi vsem udeležencem v cestnem prometu zagotovili čim višjo stopnjo varnosti na cestah celjske regije. Obvestilo pripravila Skupina za cestni promet Urada uniformirane policije PU Celje. Irena Gorenak AKCIJA SKUPAJ ZA VEČJO PROMETNO VARNOST Kot smo že poročali je Policijska uprava Celje v sodelovanju s Svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu Mestne občine Celje pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav in Mestne občine sprožila skupno akcijo: SKUPAJ ZA VEČJO PROMETNO VARNOST. Sredi meseca maja so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na dejstvo, da je bilo v prometni vzgoji doslej pozabljeno srednješolce, ki jih je v celjski regiji kar 10.000. Zaradi prihoda v Celje so le-ti zelo izpostavljeni nevarnostim. Akcije so bile doslej organizirane za osnovne šole in vrtce na srednješolce pa so pozabili, čeprav je to populacije, ki se formira v osebnosti. Po podatkih zavarovalnice je ravno delež le teh zelo velik v prometnih nesrečah. Temu potrjuje tudi podatek, da je v Sloveniji velik odstotek nesreč, ki jih povzročijo mladi vozniki zaradi neizkušenosti, neprevidnosti, pogosto pa tudi zaradi lahkomiselnosti. V lanskem letu je bilo kar 34,5% tistih, ki so udeleženi v prometu z manj kot 5-letnimi iskušnjami. Tudi krvni davek je zelo velik, saj je lansko leto na Celjskem umrlo sedem mladih udeležencev v prometu. Akcija, ki so si jo zastavili, traja od 1. maja 2000 do 30. aprila 2001. Mestna občina bo nagradila tri najboljše šole v prometni vzgoji s 100 do 300 tisoč tolarji, z enakim zneskom pa še Zavarovalnica Triglav tri najboljše razrede. Zato so imenovali komisijo, ki bo ocenjevala projekte s področja preventive v cestnem prometu, dijaki pa se bodo lahko odločali za aktivnosti, kot so okrogle mize, članki, razstave, videospoti, dokumentarni filmi. Vse to pa bo objavljeno na kabelski in nacionalni televiziji. Razglasitev rezultatov bo v tridesetih dneh po zaključku akcije. Na tiskovni konferenci je bilo mnenje, da je taka akcija najboljši način, kako mlade pritegniti k razmišljanju o prometni varnosti. S to akcijo pa je celjska uprava tudi prva, ki se je po marčevskem posvetu v Ljubljani konkretno odločila za akcijo. Z zapolnitvijo vrzeli pa bo akcija tudi gotovo uspela. Janko NA UDARU RENAULTI Na zadnji tiskovni konferenci na Policijski upravi v Celju so predstavili akcijo, ki se je uspešno končala v nedeljo, 4. junija, ko so policisti pridržali 14 osumljenih, 6 pa so jih privedli preiskovalnemu sodniku. Po besedah pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije Ministrstva za notranje zadeve Marjana Erhatiča je akcija rezultat dveinpolletnega dela kriminalistov Celja, Ljubljane, Maribora in Slovenj Gradca v kateri so sodelovali tudi uniformirani policisti. Uspelo jim je zaseči 25 ukradenih osebnih avtomobilov znamke Renault. Pri 18 hišnih preiskavah so zasegli še tri avtomobile in več avtomobilskih delov. Pri treh osumljencih so našli še prenosne radijske postaje, naravnane na frekvenco policije. K preiskovalnemu sodniku so privedli I. R., L Z., S. Z., Z. K., vse doma iz okolice Slovenske Bistrice in B. U. doma iz okolice Celja. V preiskavi na področju Slovenj Gradca so ugotovili, da je L R. napeljeval k umoru zaradi spora pri prodaji M. Š. iz Celja. Pri osumljencu so našli večjo količino eksploziva in detonatorje. Poleg tega je I. R. še osumljen prometa z ponarejenimi DEM. Vsi osumljeni so v glavnem že bili obravnavani zaradi navskrižja z zakonom. Načelnik urada kriminalistične službe Celje Robert Mravljak je povedal, da so osumljenci pri svojem početju s pridom izrabljali predpise o totalkah. Kupovali so razbitine in listine. Ko so imeli vse v rokah so poiskali slično vozilo istega letnika, ki so jih preureili in ponaredili številke. Skupina je bila takorekoč specializirana za vozila znamke Renault. Kraje in preurejanja so teritorialno spreminjali. Preurejena vozila niso prodajali preko meja temveč so jih prodajali doma. Po nepotrjenih podatkih je 65 odstotkov vozil prodano doma. Temu tudi pripomore dobro sodelovanje s sosednjo hrvaško policijo, ki prestreza ukradena vozila, težje pa je z vozili v drugih delih skupne države. Na vprašanje, vpletenosti skupine, v krajo nedavno odtujenega tovornjaka z dragocenim tovorom, je načelnik oziroma direktor PU Celje poveda, da takšen sum ni potrjen. Na tiskovni konferenci so še povedali, da je v Sloveniji do konca maja izginilo že 310 vozil. Težave so predvsem v tem, ker je skorj v dobri uri in pol mogoče priti čez slovensko mejo. V tem času ponavadi lastniki krajo šele prijavijo in tko se izgubi sled za ukradenim vozilo. _________________________________Janko PROGRAM ATRIJ MAJOLKA 2000 sreda, 14. junij ANDREJ ŠIFRER sreda, 21. Junij ZORAN ZORKO & THE BAND sreda, 28. junij JERCA MRZEL ob spremljavi pianista EMILA GLAVNIKA sreda, 5. julij JAN PLASTENJAK sreda, 12. julij TOMAŽ PENGOV sreda, 19. julij EzlEk BORCI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE SO ZBOROVALI Zadnji petek v maju so člani ZZB Spodnje savinjske doline imeli svoj redni občni zbor na kmečkem turizmu "Mlinar” v Gotovljah. Na njem so sodelovali poleg borcev tudi veterani vojne za Slovenijo, Društvo izseljencev, Pododbor Zveze vojaških vojnih invalidov ter Brigadirji veterani. Na zboru so morali tudi izvoliti novega predsednika, saj je v minulem letu preminil bivši predsednik. Območni odbor kot se imenuje, združenje 927 članov od tega je novosprejetih 173 zahvaljujoč predvsem veteranom vojne za Slovenijo. V svojem poročilu so se kritično opredelili do nekaterih nesprejemljivih stališč katoliške cerkve, zlasti nadškofa Rodeta, ki negira vlogo NOV. Obsodili pa so tudi vandalsko ravnanje in porušitev spomenika SKOJ-jevcim na Gori Oljki na čigar podstavku so postavili spominsko obeležje ob obletnici Planinskega društva. Zato so si bili enotni, da storilec mora z njegovega Postavka odstraniti svoje obeležje, prvotnega pa privesti v prvotno stanje. Odgovorni pa naj sprožijo proti skrunitelju postopek zaradi kazenske odgovornosti. Na zboru pa so sprejeli tudi nekatere spe-membe statuta, zaradi nemotenega delovanja. Za novega predsednika so izvolili dosedanjega podpredsednika Rada Cilenška, za Podpredsednike pa Stanka Zupanca ter lilija Petka. I. Jurhar Krajevna skupnost ponikva pRl ŽALCU SLAVI krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu, ki 'eži severno od Žalca na kraški planoti, slavi v mesecu juliju svoj krajevni praznik. *a se slavi v spomin na dni, ko so med vojno izselili velik del prebivalcev, od katerih Se mnogi niso nikoli vrnili. ^ndi letos bodo ta praznik dostojno proslavili, saj se bodo prireditve vrstile skozi Cel mesec. Prireditelji bodo poleg Krajevne skupnosti, Gasilci, Športno društvo, Kmečke 2ene, Rdeči križ, Kulturno društvo. Društvo npokojencev, Planinska sekcija, Osnovna s°la ter vrtec. Na številne prireditve so povabili ansamble kot so Gašperji, ansambel Dori, ansambel Janko + Janko, na vseh prireditvah pa bo nepogrešljiv domači moški pevski zbor, ki se bo tokrat predstavil še kot OKTET. Nastopili bodo na samostojnem koncertu. Osrednja prireditev bo 29. julija, ko bo slavnostna seja Krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj, otvoritvijo igrišč ob Gasilskem domu, ki so bila nekaj časa kamen spotike enega od sosedov, ter položitev temeljnega kamna za zajetje vodovoda v Podkraju. Šolski otroci in gojenci vrtca bodo razstavili svoje risbe ter najboljše spise. Ker praznovanje pomeni krajanom veliko bodo brez dvoma vse prireditve dobro obiskane. /. Jurhar Občina Žalec in Turistična zveza Spodnjesav-inske doline sta v nedeljo, 21. maja širši javnosti omogočila ogled dvorca Novo Celje. Zanimanje javnosti je bilo zelo veliko, dvorec sam pa je v zelo klavrnem stanju, saj se vanj 20 let ni vložilo ničesar. NA CELJSKEM NIČ VEČ ANALOGNIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV V petek, 2. junija so v prostorih celjskega Telekoma pripravili tiskovno konferenco. Na njej so predstavili novo vodstvo PE Telekoma Celje ter predstavili poslovanje poslovne enote v letu 1999. Enota Telekoma v Celju je v letu 1999 povečala število novih naročnikov za 7.620. Tako je sedaj skupno število vključenih naročnikov 93.652. Konec preteklega leta je bilo na celjskem že 98,7% vseh kapacitet v telefonskih centralah zgrajenih v digitalni tehnologiji, povprečje v Sloveniji pa je bilo 93,8%. Prvi dan junija pa je bilo na celjskem še posebej slovesno, saj so bili izključeni še zadnji analogni ter zadnji dvojni telefonski priključki. Tudi čakalna doba na telefonski priključek se je bistveno zmanjšala, saj je bilo konec preteklega leta le še 126 interesentov za nov telefonski priključek, le tri leta prej pa jih je bilo na listi čakajočih še 6.344. Konec leta 1999 je bilo vključenih 3.715 osnovnih in 63 primarnih ISDN naročnikov (kar je za 41,4% več kot v letu 1998) in 1121 baznih CENTREKS naročnikov, kar pomeni povečanje še za 26,7% oziroma skupaj prodanih 4.836 neekvivalentnih integriranih priključkov. Načrti Telekoma za leto 2000 so, da bi prodali 45.000 BA ISDN priključkov in 65.000 CENTREKS priključkov, od tega desetino na področju celjske enote. V letošnjem letu se prav tako že izvaja projekt preštevilčenja v telekomunikacijskem omrežju Telekoma Slovenije, ki mora biti zaključeno najpozneje do 31. decembra 2000. S tem pa bodo ustvarjeni pogoji za postopno odpiranje slovenskega telekomunikacijskega tržišča ter uvajanje novih storitev in tehnologij. V četrtek, 18. maja, so v prvem nadstropju blagovnice Špar v Velenju odprli že 6. Elkro-jevo maloprodajno trgovino po vrsti. Na otvoritvi se je zbrala velika množica kupcev, obiskovalcev in poslovnih partnerjev , župan Velenja Srečko Meh pa je Elkroju zaželel dobrodošlico. Na sliki z otvoritve sta predsednica uprave Marija Vrtačnik in komercialni direktor Leon Pekošak. V četrtek, 25. maja, so v Celjskam domu predstavniki Hypo banke komitentom predstavili svojo bančno ponudbo. Na sliki vodstvo celjske poslovne enote, prvi z desne vodja celjske poslovne enote Robert Čehovin. Prosti čas v vrtu Še tako majhen vrt lahko uredimo tako, da lahko v njem preživljamo svoj prosti čas. Lahko si uredimo kotiček za branje, lahko popijemo osvežilno pijačo v senci ali pa si pripravimo poletno kosilo ali večerjo na žaru. Ponavadi potrebujemo le primeren kotiček, ki ga pred pogledi zastremo z zeleno zaveso iz rastlin ali z ovijalkami obraščeno pergolo. Ni nujno, da so pergole, senčnice ali vrtne ute pravokotne. Lahko jih izdelamo tako, da sledijo obliki drugih objektov, zapolnijo vogale ali pa so celo lep vrtni dodatek. Seveda je izdelava pergol drugačnih oblik dražja od tipskih modelov, pogosto pa je ravno takšen vrtni dodatek tisti, ki daje vrtu svoj čar. Na nagnjenih terenih lahko naklon izkoristimo tako, da na zgornji strani izdelamo majhen podporni zid, visok 40 centimetrov, ki služi s sprednje strani kot sedež, z zadnje pa zadržuje zemljo. ___________________ Pergole zasadimo z različnimi ovijalkami. Trta in drobnoplodna aktinidija nas bosta poleg sence obdarovala tudi s sočnimi plodovi, če pa imamo rajši cvetoče rastline, pa je izbira med okrasnimi ovijalkami precej velika. Na polsenčne lege lahko sadimo bršljan, plezava hortenzijo in nekatere vrste ranta vrtovi in parki: načrtovanje svetovanje zasaditve - vzdrževanje Celi«, Žalec, GSM 041 726 522, tol. f«x.: 063 716 064 kovačnikov. Sroboti in vrtnice zahtevajo veliko sonca, ravno tako glicinija ali ptičja dre-sen. Če ne želimo postavljati večje senčnice, lahko obsodimo le posamezno sedišče ali klop. Izberimo takšne ovijalke, ki bodo nudile dovolj sence, lepe cvetove in bodo po možnosti še dišeče. Senčnice in pergole lahko izdelamo iz različnih materialov. Pri nas so najbolj priljubljene lesene, ki se dobro ujemajo z ostalimi lesenimi objekti v vrtu in na hiši. Če pa imamo na primer kovinsko vrtno ali balkonsko ograjo, se lahko odločimo tudi za kovinsko senčnico. Najenostavneje in najceneje je, da jo izdelamo iz betonskega železa, nato pa jo pocinkamo in prebarvamo. Zanimive senčnice lahko izdelamo tako, da ob pot ali na dva nasprotna roba terase posadimo nižja drevesa. Ko nekoliko zrastejo, jih na sredini upognemo drugo proti drugem. Ponavadi je tudi tu potrebno postaviti oporo, da rastlinam enakomerno razporedimo poganjke. Tako dobimo senčne prehode ali zakrite terase, ki so v času cvetenja rastlin zelo zanimivi. Poletne večere nam lahko popestri kamin ali kurišče. Najenostavneje je izdelati kurišče za kurjenje na plin ali elektriko. Kurišče je lahko v tem^ primeru visoko toliko kot kuhinjski pult. Še bolje pa je, če ga skrijemo tako, da ga naslonimo s hrbtom ob brežino ali drug objekt. V brežino lahko vdelamo tudi kamin z dodatki, kot so na primer odlagalna mizica ali umivalnik. Oboje je lahko izdelano iz enakega materiala kakor kamin. Najbolje je, da kamin obložimo z enakim materialom kakor vrtne poti, seveda če material to dopušča. Kamin z dodatki lahko vključimo tudi v podporni zid, saj bo tako še manj opazen. Če se bomo odločili za kurjenje z lesom in ogljem, pazimo, da kamin ne bo preblizu hiše, saj lahko dim hitro umaže fasado. Kamine in kurišča lahko vključimo tudi v sestav vrtne ute, vendar moramo paziti, da ni v bližini gorljivih materialov. Delno lahko zakrijemo kamin tudi z rastlinami, vendar moramo upoštevati, da jih bo vročina poškodovala. V majhnih vrtovih, kjer za kamin ni prostora, lahko uporabimo prenosne žare. Vonj dobrot z žara pa lahko popestrimo z vonjem dišavnih zelišč, ki jih posadimo v bližino. Posebej zanimivo je, če zelišča uporabimo tudi za dekoracijo in popestritev okusa večerje na prostem. OPEL CORSA CHAMPION NEUSTAVLJIV ŠARM / Zapeljivost je dobila nov obraz. Oblika in odlike vozila Opel Corsa Champion vas namreč nemudoma prepričajo. Kakovostno izdelano vozilo, oblečeno v najsodobnejšo obliko, odslej odlikujeta še bogata oprema in ugodni pogoji nakupa. Za vašo udobje skrbi sorvo vdan za vaš užitek radio za vašo varnost zračna blazina in za lepoto vašega vozila spojler. Vse je združeno v enem samem pricupnem vozlu: Opel Corsa Cbamplon. Pridite se navdušiti. Vaši Opel prodajalci vam bodo z veseljem pomagali do informacij in najugodnejših pogojev nakupa. OPEL-e- AVTOCENTER CELEIA. Celje, tel 063 425 460 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 063 864 380 Terančki in Borovnfčld Čokoladni atelje Marinke Dobnik iz Griž je 18. maja v hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah predstavil dve novi vrsti čokoladnih pralinejev z imenoma Terančki in Borovnički. Gre za izdelka, ki vsebujeta značilni slovenski dobroti teranov liker in borovničevec. Tržišču so jih ponudili kot slovensko posebnost. ter izdelala recepte z okusi ter zaščitila ime pralinejev. Pralineje, ki so slovenska posebnost so na tržišče ponudili kot poslovna darila, bonboniere ter darilne komplete. Na predstavitvi pralinejev jim je s šampanjcem nazdravila tudi prva dama Slovenije, Štefka Kučan. Marinka Dobnik je pralineje začela izdelovati že pred 10 leti, ko se je pri prijateljih v Belgiji navdušili nad njimi. Obrti se je učila v Belgiji in je bila prva Slovenka, ki se je lotila izdelave pralinejev v devedesetih. Vse pralineje je izdelovala ročno. Vsako leto je pralinejem dodajala kakšno svojo ali slovensko posebnost. Ko jo je letos spomladi obiskal Marjan Furlan z idejo po unikatnih slovenskih pralinejih, sta dogovorila obliko, ovitke REKRI-ACIJSKI C? CENTER CIZEJ FOTO RIZMAL Žalec - Celje ATELJE - LABORATORIJ - TRGOVINA KODAK EXPRES - ŽALEC, Savinjska 18, tel.: 717-256 FUJI EXPRES - CELJE, Mariborska 1, tel.: 541 92 46 - 0CPR6SS IZDafiVfi VS€H VRST FOTOGRAFIJ (1 ura) - RAZVIJANJA DIA FILMOV - IZDALAVA Dl AS FOTOGRAFIJ PO ISTI CANI KOT NAVADNA FOTOGRAFIJA - KOMARCIALNI ATAUA (prospekti, katalogi, reklame...) - SNAMANJA NA TARANU (naročilo po telefonu) - FOTOVIZITKA, KOIADARJI, FOLIJA ZA GRAFOSKOPA POICTNfl AKCIJA !!! Pri Fotografiranju družinskih dogodkov (poroke, obletnice, rojstni dnevi, itd.) pri nos v studiu, vam brezplačno podarimo dve povečavi (25 cm x 38 cm) v vrednosti 2400 SIT. ZELENI JURIJ ZA JUNIJ SOBNE RASTLINE so že porabile hranila, ki so jih prejela ob presaditvi, zato jih je potrebno dognojevati. Uporabljamo predvsem tekoča gnojila, da jih lahko rastline hitro sprejmejo. Pazimo pa, da dognojujemo na vlažno zemljo in ne na suho. Redno pregledujemo rastline, predvsem primule in božično zvezdo, da jih morebitni škodljivci ne uničijo. Še je čas, da katero od previsokih ali prevelikih rastlin pomladimo. OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE so v fazi najmočnejše rasti in cvetenja, zato moramo poskrbeti, da imajo dovolj vode in hranljivih snovi. Dognojevanje je že nujno potrebno in je dobro, da ga opravljate v enakomernih zamikih (najbolje lx na teden). Ker se že pojavljajo številni škodljivci, moramo rastline redno pregledovati, da jih pravočasno odkrijemo. Pogoste so predvsem listne uši in ščitkarji. Pojavljajo se tudi prve bolezni (pepelasta plesen - posebej v nevarnosti begonije in surfinije), ki jih moramo zatirati takoj, sicer lahko močno poškodujejo rastline. Če je obilno deževje, pa se rada pojavlja tudi siva plesen. Najprej se pojavi na odmrlih cvetovih ali listih, potem pa se preseli tudi na zdrave dele. Torej moramo rastline redno očiščevati, da ne pride do obolenj. OKRASNI VRT je vreden pogleda. V njem cvetijo vrtnice, pa tudi vse enoletnice, ki smo jih posadili to pomlad. Redno jih dognojujemo, da imajo vso rastno dobo dovolj hranilnih snovi. Sproti odstranjujemo plevele, ki so lahko prenašalci bolezni in škodljivcev, poleg tega pa rastlinam odvzemajo veliko vode in v njej raztopljenih hranilnih snovi. Vrtno trato redno kosimo in dognojujemo, da bo bujna in brez plevela. Ko se listi čebulnic posušijo, jih izkopljemo in shranimo do oktobra v kleti. Nasvet: ne izkopavamo jih okrog ščipa (15. - 17.). Obrezujemo žive meje, da bodo ustrezne velikosti in oblike ter da bodo spet zablestele v svoji lepoti. Še nasvet: tudi te akcije ne izvajamo v času ščipa. ZELENJAVNI VRT je vse lepši, saj so tudi rastline vse večje in lepše, posebej še, če jih redno dognojujemo. Pri solati in fižolu pozorno spremljamo razvoj listnih uši, da jih pravočasno zatremo. Pri paradižniku, kumarah, bučkah, papriki pa skrbimo predvsem za pravočasno odkrivanje ščitkarja, ki se lahko pojavi zelo množično, tudi na plevelih, kot so kurja črevca in rogovilček. Zato poskrbimo za sprotno odstranjevanje plevela. Če ta še ni naredil semen, ga lahko kompostiramo, drugače pa ne, da ga ne bomo ponovno zasejali. Izpraznjeno gredico čim prej zasadimo ali zasejemo s katero koli vrtnino, samo da ni prazna. SADOVNJAK v njem pregledujemo razvoj posameznih škodljivcev - razne vrste listnih uši. Ukrepamo takoj, da nam ne povzročijo prevelike škode. S feromonskimi vabami lovimo jabolčnega in češpljevega zavijača, ki povzroča črvivosti, na podlagi ulova pa se odločimo o zatiranju. Če je ulov samčkov slab, drevo pa je polno, potem zatiranje ni nujno, saj mora del plodov tako odpasti in je boljše da gredo zdaj kot pa tik pred zorenjem. Še vedno moramo redno zatirati škrlup in plesen na jablanah, da nam ne izpade prevelik del pridelka. Ko se začno češnje barvati, je čas, da obesimo na drevesa rumene lepljive plošče. Nanje se lepo lovi češnjeva muha, ki povzroča črvivost češenj. Glede na ulov pa določimo, ali je potrebno opraviti škropljenje ali ne. Ko se bo rast za krajši čas ustavila, se lotimo poletne rezi. Odstranimo vse odvečne poganjke, da imajo plodovi dovolj sonca. ŠAOLMi Branko in Ida Vse vrele terapij Reffesija Refleksna masaža stopal Delavnice Rala tečaji 1,11 m III stopnje Karuna Reiki tečaji Mojsterstva Zaščita prostorov Tel. doma: 063/415-962 GSM: 041/576-194 LJUDJE IN ZDRAVJE V V prejšnji številki smo rekli nekaj besed o čiščenju nosu, danes pa nadaljujemo s tehniko čiščenja: TEHNIKE: OPIS Za izvajanje čiščenja nosu potrebujemo posebno posodico - loto, to je okrogla posodica s krajšim dulcem, ki ga pri izvajanju potisnemo v nosnico. Napolnimo jo s toplo vodo, ki naj ima telesno temperaturo^. Dodamo ji čajno žličko soli in dobro premešamo, da se sol raztopi. Če dodamo preveč ali premalo soli nas bo sluznica pekla. Postavimo se pred umivalnik, nekoliko nagnemo celo telo naprej. Druga možnost je, da čepimo in si podstavimo posodo, v katero se bo iztekala voda. Vzamemo posodo - loto , nekoliko nagnemo glavo, najprej v desno in dulec nastavimo v nosnico, ki je dvignjena ( v tem primeru levo). Dulec naj popolnoma zatesni nosnico, tako da voda ne teče mimo. Če vlivamo vodo v levo nosnico, priteče ven skozi desno nosnico. Glava ne sme biti nagnjena preveč nazaj, da nam voda ne teče po grlu. Pustimo, da odteče polovica ali vsa voda iz posode. Počakamo, da voda odteče iz nosnice, rahlo pihnemo, da izpraznimo nos, nato pa postopek ponovimo še na drugi nosnici. Zelo pomembno je, da po končanem postopku iz nosnic in sinusov izpihamo vso vodo. To storimo na naslednji način: stojimo tako, da je trup pravokotno na noge, nagnemo se naprej in se za hrbtom z eno roko primemo za drugo zapestje. Medtem, ko glavo zasukamo v levo, močno in hitro izdihnemo (pihnemo) skozi nos, z vdihom glavo vrnemo na sredino in z hitrim izdihom glavo zasukamo v drugo stran. To ponovimo vsaj 25 x na vsako stran. Nato glavo nagibamo še navzgor in navzdol in ravno tako hitro izdihujemo (izpihujemo) skozi nos. To ponavljamo, dokler nimamo občutka, da se je izločila vsa voda. Po uporabi posodo speremo in jo obrnemo tako, da voda odteče iz nje. pred jedjo. Šport Center / Prodnik ^ t PRIHAJA POLETJE, ČAS JE DA NAS OBIŠČETE! Nudimo Vam: - kajak - savna - rafting - nedeljska kosila - kana - večerje - fitness - poroke - otroško igrišče - obletnice - piknik prostor - domača brana - športni dnevi - restavracija s prenočišči INFORMACIJE - Obvezne rezervacije Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 063 841-317, 841-511 JUHU, POČITNICE! Za nekaj časa bay bay. Gremo si nabrat novih moči, ugotoviti, če smo to še sploh mi ali kaj je zdaj to. A bomo še vedno divjali, noreli od opravka do opravka, od sestanka do sestanka, pri tem pa pozabili, kaj šteje. Sedma sila Odkar sem se odločila, da bom življenje in delo posvetila poslanstvu sedme sile, je moje življenje neizmerno zanimivo, kratkočasno, napeto, naporno in predvsem lepo. Kaj bo šlo z vami na drugi svet, no, pa z mano tudi. Kaj? Nič drugega kot ogromna količina energije - alias duša, ki se bo rangirala samo po tem, ali se je tu kaj naučila ali ne. Ali bolje - ali sem se tu kaj naučila ali ne. Moje popolno telo bo odslužilo, moja polna denarnica ne bo potrebna, tisti trije ^avtomobili bodo stali na dežju in hiša bo hotela nove stanovalce. Žive, poskočne, uka vredne in potrebne. Kaj ostane meni? Natanko vse ali nič. Tako je to. Ali sem se celo življenje lovila na eno finto, se zapletala v zelo podobne težave, privabljala v življenje iste osle in se celo naučila sama fintirat na isto finto?! Mogoče - če sem zelo zategla in odločna ostati na svojem. Veliko laže in celo pametneje pa se je prepustiti toku življenja, da ti ponudi nova darila, ki si jih sploh nisi mogel zaželeti, ker nisi vedel, da obstajajo. Nisi si upal pomisliti, da je na tem planetu nekdo, ki dejansko razume, kar ti sporočaš. Niti nisi zbral poguma, da bi pomahal v slovo že tako prežvečeni družbi, ki sprejema življenje, kot da bi hodil po postani mlaki. Ta svet je tu, tako kot smo mi. Lahko ga vsak dan znova prekolnemo in prešpukamo vse znance in neznance, lahko pa se odločimo za uradno malo čudno verzijo. Lahko smo preprosto mi in se naučimo biti iskreni sami s sabo. Odpovemo se v nebo segajoči karieri, ker si jo dejansko krvavo prigaramo, posledice pa so vidne vsepovsod, saj vendar nimaš časa za sprehod ali pa za kratek pogovor s potomcem, ki je na tem, da stopi na minsko polje najstništva. Ni časa za globok vdih ali počasno hrano. In ko tako odlagaš življenje, da samo še ta projekt, samo še to leto ali do te vsote ... odlagaš življenje, dokler te življenje ne odloži. Ponavadi so to zelo trdna tla, in če imaš srečo in pogumno srce, še lahko kaj storiš. Drugače pa preložiš večino za drugič. Ampak drugič ne bo tako ugodnih pogojev. Drugič bo nujno, bo šlo na nož. Zdaj deluj v smeri srca, ne puščaj ga na čakanju. Pojdi z njim naprej, Pa čeprav samo ta trenutek, pa še en trenutek mu prisluhni, pa še pred spanjem ... To bomo počeli v jeseni, če boste za akcijo. Ukvarjali se bomo s sabo in samo s sabo. Zato premislite čez poletje: ■ kje se dobro počutite - kje se ne počutite dobro, pa morate biti tam dlje časa ' kaj vas osreči • kaj vas onesreči • na koga od bližnjih ste najbolj ponosni in zakaj ' na koga od bližnjih ste najbolj jezni in zakaj ' na kaj ste pri sebi najbolj ponosni - fizično in umsko ' na kaj ste pri sebi najbolj jezni ' kaj bi spremenili pri sebi • kaj bi spremenili v paru ' kaj bi spremenili v družini ' kaj bi spremenili v soseski ' kaj bi spremenili v kraju ' kaj bi spremenili v državi ' kaj bi spremenili na svetu In če je kdo nameraval počitnice prelenariti - odpade. No, nekaj dru-Sega je zležavanje ob morju, pod borovci in pa polnočni ogledi zvezd. To je hrana za dušo. Lenarjenje pa je utapljanje svojih skrbi, idej, srca v kakršni koli odvisnosti - akohol, hrana, televizija, zaljubljenost, delo ■■■ Vse to je lenarjenje glede osebnega razvoja in zaradi tega smo tu, Pa če hočete ali ne. Lahko sodelujete ali pa tudi ne. Vse je odvisno od vas - lahko gre na lepo ali pa na grdo, ko življenje pritisne. Zato samo še nasvet - dodajajte življenje dnevom in ne dneve življenju. zdaj pa lenarite, če si upate! POZDRAV, JULIJA KUPON ZA JULIJO ŠIFRA:..................... VPRAŠANJE:................. Lepo je zaradi same narave dela; kaj je lepšega kot imeti možnosti spoznati ogromno različnih ljudi, sodelovati na različnih prireditvah, spoznavati sogovornike, ki počenjajo razne nenavadne in zanimive reči in so ponavadi zanimivi že sami po sebi. Kaj je lepšega kot tisto, kar vidiš, kar doživiš, potem izliti na papir (pardon, v zadnjem času na računalnik) in potem okusiti šumenje časopisnega papirja ter v njem najti svoj prispevek ... Preliti na papir svoje doživljanje dogodkov, ljudi in sveta, kar lahko prav v novinarskem poklicu tako lepo počnemo preko opisovanja drugih ... In po drugi strani ima posvečenost skrivnostim sedme sile tudi drugačne plati. Sčasoma se človek nanje navadi in si življenja brez ne more več nič predstavljati, ampak ... vse to v veliki meri pojasnjuje, zakaj je včasih toliko novinarjev pije ali, zakaj je povprečna doba ljudi v tem poklicu med najbolj nizkimi ... Družina? Če se ukvarjaš z novinarstvom in nimaš izjemno ^razumevajočega partnerja, lahko na nekaj od obojega pozabiš. Če nimaš rezerve starih mam in dedkov ali drugih sorodnikov, ki bi pazili otroke, ko boš na kakšni prireditvi ali na terenu, lahko spet pozabiš nekaj od obojega. O tem, koliko je (ali ni) mogoče z novinarstvom v Sloveniji obogateti in kako se večina (predvsem svobodnih) novinarjev trudi na robu preživetja (pri čemer nam slava ne pomaga prav dosti ...) zaslužiti, smo že govorili. Ker se v tem času ni spremenilo še nič, zgodbe nima smisla ponavljati. Ker torej že ni mirnega osebnega življenja, ker nismo bogati in od vsega tega nasploh nimamo kakšnih pretirano zemeljskih koristi, naj bi bilo tisto, kar ukvarjanje nas, ki se ukvarjamo z novinarstvom, loči te ljudi od drugih, vsaj nekoliko boljši družbeni položaj. Nekateri rečejo temu slava. .. Slavna novinarska izkaznica je sicer lepo videti, razen popusta pri vožnji z vlakom in prostega vstopa na prireditve pa nam tudi ta ne pomaga prav dosti. Ampak, prost vstop na vse, kar se dogaja ... to pa je tudi nekaj. Dokler se ne zalomi. Meni se je pred kratkim, po desetih letih dela. In to ne na kakšni pomembni razstavi slik v Rimu ali na koncertu na Dunaju, temveč, čisto preprosto ... na motociklistični dirki na Vranskem. Da padeš dol. Akreditirani celo v naprej (kar se ne zgodi pogosto) in s posebnimi izkaznicami, ki jih je naš urednik dobil od samega gospoda župana, smo tisti petkov večer na Vransko prišli trije; v želji, da bi zabeležili dogajanje v noči pred tekmo in naredili intervju z eno atraktivnejših glasbenih skupin, ki naj bi nastopila na prizorišču. Na Vransko se pripeljemo okoli polnoči in že od daleč zagledamo velik šotor, pod katerim se naj bi dogajal velik žur. Resnici na ljubo, pod šotorom se ni dogajalo prav veliko, ampak, prepričani, da se bo, smo stopili do varnostnikov pri vhodu in pokazali za to priložnost posebej izdelane izkaznice. “S tem pa ne morete vstopiti, ” nam reče tip na vratih, “plačati morate vstopnino”. “Čakajte malo," reče urednik, “to je akreditacija, ki smo jo dobili od organizatorja prireditve. ” “Me ne zanima, ” je bil odločen varnostnik, “plačajte ali pa ne morete notri...” in v kar koli drugega ga ni bilo mogoče prepričati. Namesto da bi plačali vstopnino, smo v bližnji gostilnici nekaj malega spili in se odpravili proti domu. Reportaže ni bilo, ostal pa je grenak priokus slovenske zaplankanosti in zaprtosti. Kako lahko ljudje, ki niso pripravljeni ničesar dati, pričakujejo toliko v povračilo? Vprašanje je mogoče prenesti na medosebne odnose in še na kaj. Ampak, pustimo za drugič. Najbolj pomembno je, da je novinarstvo tako zelo lep poklic. Nikoli ga ne bi zamenjala in mislim, da tudi večina kolegov meni tako. Tudi s pisano besedo se je namreč mogoče boriti proti zaplankanosti, nevoščljivosti in kar je še podobnih človeških lastnosti ... in po zakonu o stoterih opicah (berite: kritični masi) smo tudi mi prepričani, da je družbo in posameznike mogoče spremeniti na boljše. Začeti je potrebno pri majhnih korakih KETI PIK ODREŽI IM POŠLJI VARNO )TD I AVTOOPTUSCO DOCMAi STEZA ZA PREIZKUS ZAVOR Brezhibne zavore so nujno potrebne za varno vožnjo in varnost nas samih. Pri nas vam zavore in kompleten zavorni sistem preverimo na sodobni računalniško vodeni zavorni stezi. Računalnik nam prikaže kje so pomankljivosti in popravimo vam vsako napako na zavorah. Hkrati pa vam vaš avto pripravimo za tehnični pregled. Smo pooblaščeni serviser za zavore nemškega proizvajalca ATE (zavorne ploščice, diski, kolute,...). PNEVMATIKE Kot vsaka dobra avtooptika vam pri nas nudimo tudi pnevmatike raznih kvalitetnih proizvajalcev, da lahko vašega jeklenega konjička obujete v obuvala primerna letnemu času. Dobre pnevmatike pomenijo tudi večjo varnost in dobro lego vozila na cestišču v vseh vremenskih razmerah. VULKANIZACIJA V naši ponudbi imamo tudi vulkanizacijo, hitro montažo in centriranje gum. AMORTIZERJI Ključnega pomena za brezhibnost vašega vozila so tudi kvalitetni in brezhibni amortizerji. Pri nas vam nudimo amortizerje vrhunskih znamk Gabriel in Sach. /WT©©FTrO Ducman Brank0 s- p- >—^ Ločica 4, 33I3 Polzela ^jjj^ MCMlMf] Tel.: 063 702 - 525 .SLU ZGLOBOV - MENJAVA AMORTIZERJEV - LEŽAJEV - KONČNIKOV IN VOLANSKIH - POPRAVILA ZAVOR - MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM - POPRAVILA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV - MENJAVA MANŠET IN HOMOKINETIČNIH ZGLOBOV AVTOOPTIKA Naš ponos pa je najsodobnejša lasersko - računalniška naprava za nastavitev podvozja. Če vaše vozilo nima pravilno nastavljenega podvozja bo obraba gum neenakomerna, kar pripelje do hitrejšega uničevanja gum, hkrati pa je tudi stabilnost in oprijem vozila na cestišču dosti slabša. ŠPANSKI TEMPERAMENT UJET V AVTOMOBILU AVTOHIŠA DREV y Od leta 1989 smo pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila SEAT. Temperament, spretnost gibanja in eleganca zaznamujejo vozila SEAT, zato pred nakupom vozila premislite in to temeljito. Izbrali boste vozilo s španskim temperamentom -športno IBIZO, udobno, prostorno in dinamično CORDOBO, varnega in elegantnega TOLEDA. Za obrtnike in podjetnike je kot nalašč gospodarna INČA, na dolge družinske izlete pa se popeljite z enoprostorsko limuzino ALHAMBRO. Ponujamo pa vam tudi malega malčka AROSO. Od maja pa smo ponosni, da smo lahko na tržišče spustili podivjanega leva ’LEON’. Cordoba Težko se ji je upreti. Zanemarljiv količnik zračnega upora. Nemška tehnika, španski temperament in absolutna varnost. \ \ Leon Ne skušajte se mu upreti. Ko ga boste zagledali boste razumeli zakaj. Preprosto popoln je. Lep, dinamičen in zanesljiv. Nenehno vas bo razvajal. Takih je danes malo... Leon lahko postane vaš. Za vedno. Zato ker ima: - bogato serijsko opremo - ABS, električni pomik sprednjih stekel, daljinsko centralno zaklepanje... - široko paleto motorjev - na voljo so bencinski motorji z razponom od 1,4 (75 KM) do 1,8 20V (125KM), športna različica 1,8T 20V (180 KM) s štirikolesnim pogonom, dizelski motorji 1,9 z močjo 110 KM... - in še veliko več. Cordoba Vario Pravica do udobja. j^lima in ABS že v osnovnem paketu opreme. °°gata paleta motorjev in veliko serijske opreme. P avtohiši DREV se na svoj posel spoznamo. To potrjuje tudi priznanje '•olden dealer za leto 1994, ki smo ga prejeli v Španski Sevili in božica zadovolnjih kupcev vozil SEAT, ki jih srečujete med vožnjo po laših cestah. S EE Fl T AvKohiša Drev d.o.o. - PRODAJA NOVIH VOZIL SEAT AEWOO RACER GSI, 1. 94, 590.000 SIT CITROEN XANTIA 1.8, 1. 95 1.480.000 SIT HVUNDAI PONY 1.5 GLX, 1. 90, 330.000 SIT R 5 FIVE, 1. 94, 450.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 03/425-40-80. SELMAR zaloga rabuenih vozil Honda accord 2.0 ie, 1. 96, m-zelen, 2,390.000 SIT citroen ax lo i, 3v, i. 97, m rdeč, 22.000 km, BMW 325i, 1. 96, m.siv, 63.000 km, Servo volan, ABS, klima, 2-x rb, DC, el. STEKLA, radio, alam, el. ogledala, PDC FIAT TIPO 1.6 iesx, 1. 95, 5v, rdeč, 66.000 km, SV, CZ, ES OPEL FRONTERA 2.3 TD, 5V, 1. 94/95, m.temno siv, 127.000 km, SV, klima, CZ, el. ogledala, 4-x ES, lita platišča, pragovi, strešni nosilci, sprednji loki, meglenke FORD MONDEO 1.8 I , 16v, 1. 96/97, m.rdeč, 79.000 km, klima, ABS, 2-x air back, DZC, ES, SV, gretje sedežev, radio, meglenke, priklop CHRVSLER USA VOVAGER 2.4 SE, 1. 96, rdeč, 190.000 km, klima, ABS, air back, SV, DCZ, 4-x el. stekla sprednja in zadnja bočna, alarm, radio, tempomat SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 95, rdeč, 115.000 km, radio ROVER 620 SI, 1. 96, met. zelen, 117.000 km, klima, ABS, SV, 4-x ES, el. ogledala, air back, DZC, radio, meglenke Informacije 03/406-217 in 03/406-211. Ugodni krediti do 5 let. PREVOLNIK ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA 164 3.0 V6, 1. 90, zelen, 1,200.000 SIT R 191.4 rc, 1. 94, bel, MITSUBISI LANCER 1.5 GLXi, 1. 93 Informacije na telefon 03/54-19-977. PANADR1A ZALOGA RABUENIH VOZIL MAZDA 626, 1. 91, 999.000 SIT SEAT TOLEDO GT, I. 93, 995.000 SIT ZX 1.4 i, 1. 95, 820.000 SIT CHRVSLER VOVAGER, 1.95, 1.660.000 SIT NISSAN MAXIMA 2.0, 1. 95, vsa oprema, 2,200.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 CL, 1. 92, 1,350.000 SIT R 4 GTL, I. 91, 200.000 SIT VUGO 45 KORAL, 1. 89, 130.000 km, 70.000 SIT KADET 1.8 FRISCO, I. 91, 130.000 km, 500.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Mo en kredit do 5 let. Menjava staro za novo. Najdete nas na Dečkovi poleg Giga športa. Tel.: 425-43-50, fax.: 425-43-55. MOTO CENTER TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA Kompleten program VAMAHA 2000 na zalogi. BUELL Sl, 1. 98, 1,750.000 SIT VAMAHA VZF 750, 1. 94, 700.000 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 91, 650.000 SIT SUZUKI GSX 750 R, I. 96, 1.200.000 SIT Motorji VAMAHA letnik 2000 na zalogi. Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Aprilia Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHEL1N, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SP1DI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/891-00-09. AMD ŠLANDER SEZNAM RABUENIH VOZIL FORD ESCORT 1.8i GHIA, 1. 93, siv, 750.000 SIT OPEL CORSA 1.2 SWING, 1 .90, bel, 370.000 SIT Telefon: 063/471-705, 471-551. Prodam ročno moško uro Polo club, 1. 97, vodotesna do 100 m, cena 8.000,00 SIT. Prodam malo rabljeno moško baterijsko uro KARES bele barve, ni vodotesna, kaže datum, cena 1.000,00 SIT. Tel.: 03 490-85-40. Zbiralcu starin prodam ročni elekrični likalnik za gospodinjsko likanje KONTAKT Zagreb, črne barve, s kabelskim priključkom, izpraven. Cena: 1.000,00 SIT Tel.: 03 490-85-40. Prodam zadnji odbijač, zadnjo desno luč, zadnjo havbo za R5. 041/810-778. Prodam bikca sementalca težkega 150 kg. Tel.: 041/810-778. Prodam zazidalno parcelo, 5000 m2, na Kidričevi cesti v Celju (na križišču bodočega odcepa na avtocesto za Maribor). Cena: 50 DEM/m2. Informacije: 041 648 262. V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI LAHKO OBIŠČETE Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 Galerjja Doreta Klemenčiča -Maja in Savinova spominska soba odprto vsak četrtek od 10. - 12.00 in od 16. - 18.00, za skupine po dogovoru, tel: 717-717 Gasilski muzej Žalec odprto ponedeljek od 8. - 12.00, sreda od 14. - 18.00 ali po dogovoru, tel: 718-272 Hmeljarski muzej odprto po dogovoru, tel: 715-830 Muzej motociklov Vransko odprto čez celo leto od 10. - 18.00, zaprt je ob četrtkih, tel: 725-126 Muzej parnih cestnih valarjev, tel: 718-108 Razstavno-prodajna galerija Oskar Kogoj odprto vsak dan od 7. - 17.00, sobote od 8. - 12.00, tel: 715-300 Savinov likovni salon odprto v času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov od 10. - 12.00 in 16. - 18.00, za skupine po dogovoru Spominska soba Slavka Šlandra odprto po dogovoru, tel: 724-066 Občinska matična knjižnica Žalec odprto: pon., sreda, petek od 8. - 18.00; torek, četrtek od 8. - 14.00, sobota - zaprto; tel: 717-717 Jama Pekel pri Šempetru urnik ogleda: junij, julij,avgust: 8.00 - 19.00; oktober: 8.00 - 17.00, TD Šempeter tel: 702-138 Rimska nekropola v Šempetru urnik ogleda; september, 8.00 -17.00; oktober 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Gasilski muzej Vransko: Etnografska zbirka, odprto vse dni razen četrtka. Tel.: 063/703-280 Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 SAVINJSKA trgovska družba d.d. Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Celje - skladišče Per 131/2000 COBISS o r V O o c ^ £ Š 'sr m s S 2 n r ^ S m ? o TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV 7 A MA Trgovska družba Lnrin žana d.d. žaleč Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec ° CD CO I V VSEH POSLOVALNICAH - VEČJA KOLIČINA, ŠE NIŽJA CENA! AKCUA TRAJA od 15. 6. do 5.7. 2000 oz. do razprodaje zalog. CENE SO MALOPRODAJNE V TOLARJIH. AKCIJA TRAJA DO