GLASNIK^
——■-iramrm—hii iiiii m—frr"TrT—T"^-—  .—.nr—"""-mn—
LJUBLJANA, 26. JUNIJA 1964	LETO, XI., ŠTEV. 40
OBČINA LITIJA
358.
Na podlagi 3. odstavka 12, člena ustavnega zakona o izvedbi ustave (Ur. list SFRJ št. 14/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave SRS fUr. list SRS št. 10/63) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 22. maja 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu pristojnosti skupščine
občine Litija na njene svete.
1.	člen
Z namenom, da rešujejo konkretne zadeve s posameznih uodročij družbenih dejavnosti sveti skupščine občine Litija in da se skupščina lažje posveti načelnemu obravnavanju splošnih problemov v občini, se pristojnost reševanja zadev, ki so določene s tem odlokom, prenese od skupščine na njene posamezne svete.
2.	člen
Na ustrezne svete- se ptenesejo s posameznih področij naslednje zadeve:
I.	-S področja uprave — obče:
a)	zakon o volilnih imenikih (Ur. list FLRJ št. 58/46, 111/47 in 11/51)
—	imenovanje članov in namestnikov komisije za volilne imenike;
b)	pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju biš (Ur. 1. LRS št. 35/59) "
—	določanje in spreminjanje ulic in trgov.
II.	S področja kulture in prosvete:
a)	zakon o muzejih (Ur. 1. LRS št, 32/59)
—	imenovanje članov muzejskega sveta muzeja, ki ga je ustanovila občinska skupščina; •
b)	zakon o varstvu kulturnih spomenikov (Ur. 1. LRS št. 26 61)
—	imenovanje določenega števila članov zavoda za spomeniško varstvo, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
c)	zakon o knjižnicah (Ur. list LRS št. 25/61)
—	imenovanje določenega števila Članov sveta knjižnice, ki jo je ustanovila občinska skupščina.
Ilf. S področja zdravstva:
a)	splesni zakon1 o organizaciji zdravstvene službe (Ur. list FLRJ št. 45/60, 9/61, 22/62)
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna organizacija s področja občine;
b)	zakon o zdravstvenem varstvu J organizaciji zdravstvene službe v LRS (Ur. 1. LRS št. 9/61 in 33/62)
, — imenovanje določenega števila' članov sveta zdravstvenega zavoda, k} ga je ustanovila občinska skupščina;
—	imenovanje članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna ali družbena organizacija na °t>močju občine.
IV.	8 področja socialnega varstva:
a)	zakon o socialnih zavodih (Ur. “H LRS št. 25/61)
—	imenovanje določenega števila
članov sveta socialnega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
—	imenovanje člana sveta socialnega zavoda, na območju občine, ki ga ni ustanovila občinska skupščina.
V.	S področja gospodarstva:
a)	uredba o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. 1. FLRJ št. 51/53, 30/54, 47/54, 13/55, 19/56, 3/58, 53/61, 12/63)
—	določanje cen za proizvode oziroma tarif za storitve, ki jih opravlja komunalno podjetje in dajanje regresa takemu podjetju, če so cene oz. tarife nižje od lastne cene;_
—	pritrditev za spremembo razširitve alt omejitve poslovnega predmeta komunalnega podjetja;
b)	temeljni zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54 in 52/61)
—	odrejanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kar zadeva posameznike;
c)	temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. 1. FLRJ št. 26 54);
—	določanje krajev za živinske sejme in trge;
—	odrejanje ukrepov za'varstvo živine, ki naj veljajo za večje število fizičnih in pravnih oseb;
—	izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, kontumacu in pobijanju psov, preventivnem cepljenju in diagnostičnih postopkih;
č) zakon o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Urad. list LRS št, 7/56);
—	določanje namena za uporabo posameznih delov premoženja bivših agrarnih skupnosti;
—	odločanje o tem. da se v skupni pašnik vključijo kmetijska in druga zemljišča družbene lastnine v upravi občine, ki niso last bivše agrarne skupnosti;
—	določanje obsega skupnega pašnika in območjh, za kater«^ je namenjen;
—	dodelitev skupnega pašnika v gospodarjenje kmetijski zadrugi ali skupnosti oziroma odločitev o tem, da bo z njimi gospodarila občina ali krajevna skupnost;
—	odločanje o reviziji odločbe o določitvi skupnega pašnika in p spremembi odločbe o dodelitvi;
d)	uvedba za izvrševanje zakona o upravljanju in ' gospodarjenju p premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Ur. list LRS št. 27/57)
—	odločanje o določitvi skupnega
pašnika;	(
—	odločanje o dodelitvi skupnega pašnika;
—	predpisovanje minimalnih pašnih prispevkov;
c)	zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. 1. LRS št. 22/58)
—	dodelitev in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini;
f)	zakon o lovu (Uradni list LRS št. 26/54)
—	določanje 'lovišč in odrejanje njihovih mej;
—	oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam;
g)	temeljni zakon o gozdovih (Ur list FLRJ št. 16/61)
—	potrjevanje gozdno-gospodar-skih načrtov;
—	predpisovanje gozdno-kultur-nih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, kateri morajo biti
upoštevani pri izdelavi gozdno-gospo-darskih načrtov;
g) zakon o gozdovih (Ur. 1. LRS št. 30/61)
—	pooblastitev gozdnogospodarske organizacije za izdelavo in sprejetje gozdno-gospodarskega načrta in potrditev načrta; -
—	razlastitev gozdov zavarovalne ali za gozdove s posebnim namenom;
i) uredbe o prispevkih za gozdne sklade (Ur. 1. LRS št. 31/62)
—	določanje vrednostnih razredov.
VI.	S področja stanovanjskih zadev:
Zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 17/62)
—	predpisovanje hišnega reda v stanovanjskih hišah;
—	določitev dela hišnika, njegovih pravic in dolžnosti;
—	določitev, katere hiše morajo imeti hišnika.
VII.	S področja financ:
a)	Uredba o dohodnini (Urad. L FLRJ št. 22/61, 53/61, 30/62, 62/62)
—	sestave davčne komisije;
b)	zakon o razlastitvi (Ur. 1 FLRJ št. 12 53, 53/62)
—	dodeljevanje posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen, v uporabo družbeno-prav-nim osebam (n državljanom za zidanje stanovanjskih hiš;
c)	zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. FLRJ št. 26'53, 19/55, 48/58, 30/62, 53/62)
—	zamenjava kmetijskega zemljišča za drugo zemljišče, prodaja takega zemljišča in nakup drugega zemljišča od zasebnikov;
—	zamenjava stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za drugo stavbno zemljišče ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika;
—	pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero državni organ kupi zemljišče ali stavbo od zasebnika, družbene'organizacije ali društva;
—	odločanje o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine; — izročitev stavbnega zemljišča, ki je družbena lastnina, v trajno uporabo posameznikom, ' družbenim organizacijam in društvom za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma drugih stavb;
—	izročitev kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina, v brezplačno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom;
—	izročitev stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina, v trajno uporabo tujim diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter organizacijam za zidanje stavbe za službene potrebe;
—	nakup zemljišč in stavb od oseb, ki so vložile zahtevo za odpust iz državljanstva;
č) uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ št. 17/53, 31/53)
—	prodaja manjših stanovanjskih hiš iz SLP občanom;
—	izdaja predpisov o javni dražbi;
—	odločitev o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi in določitev načina prodaje;
—	odločitev o zahtevi stanovalca,
ki se javne dražbe ni Udeležil, da se mu hiša odproda;	,
d)	Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu SLP in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Ur. Ust FLRJ št. 22/53)
—	odločitev o tem, da sc zemlji-
šče, ki pride v kmetijski zemljiški sklad SLP pusti prejšnjemu lastniku v brezplačno uživanje;
—	odločanje o dodelitvi zemljišča;
—	odločanje o odvzemu zemlje;
e)	Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. 1. FLRJ 'št. 52/58)
—	odvzem posesti nacionaUzira-nega zemljišča prejšnjemu lastniku in dodelitev občini ali komu drugemu za zidanje zgradb in drugih objektov.
3.	člen
V	sporih med posameznimi sveti glede pristojnosti odloča o tem predsednik skupščine občine Litija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 010-46/64-1/1
Datum: 22. maja 1964
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Pungerčar, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
359.
Na podlagi 50. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni Ust FLRJ št. 52/57),
3.	člena uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 19/61), I. in II. točke dela V tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 25/62, 42/62 in Ur. list SFRJ št. 30/63), določb odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Ur. list LRS št. 37/59) ter soglasja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS št. 01-1298/2 z dne 27. okt 1959 in 24. člena statuta občine je skupščina občine Ljubljana-Center, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. junija 1964 sprejela
ODLOK
o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Ljubija na-
Centcr
1.	člen
V	občini Ljubljana-Center se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa s tistimi proizvodi in od tistih storitev, ki so določeni v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Glede plačevanja, poroštva, zastaranja, obresti, pravnih sredstev in vsega drugega, kar se nanaša na odmero, obračun in pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe:
1.	uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 19/61, 6/62, 11/62, 4/63), z vsemi morebitnimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami;
2.	navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ
«
GLASNIK

št. 2/54, 4/55, 32/57) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;
3.	tarifa prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 — Ur. list SFRJ št 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 7/64, 13/64, 24/64) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami;
4.	uredba o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. list FLRJ št. 46/60, 42/62);
5.	uradba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/63, 25/57, 42/62);
6.	pravilnik 'o periodičnem obračunu gospodarskih organizacij (Urad. list SFRJ št. 19/64);
7.	uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno plačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Ur. list FLRJ št. 41/59).
3.	člen
Od proizvodov, ki so bili izvoženi, se vrne plačani občinski prometni davek v vsem ob pogojih in na način, ki velja za zvezni prometni davek od izvoženih proizvodov.
4.	člen
Za tolmačenje izvrševanja tega odloka je pristojen svet za družbeni
plan in finance skupščine občine Ljubljana-Center, za izvajanje tega odloka pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi da. po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. julija 1964.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati:
1.	odlok o pobiranju občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 101--540/59),
2.	odlok o dopolnitvi odloka o pobiranju občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 41-328/61),
3.	odlok o spremembah odloka o pobiranju občinskega prometnega davka (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 22-199/62).
Znak: 421-214/64-31/KB
Datum: 11. junija 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Center ing. Drago Lipič, 1. r.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
Del A — PROIZVODI
Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in pravne osebe) plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in oddajajo v promet, občinski prometni davek po naslednjih davčnih stopnjah:
Tar.	Proizvodnja po strokah
štev.	(imenovanje)	Stopnja
r.edeloVanje kovin — stroka 117
1.	Zakovice, matice in podložne ploščice iz barvastih kovin in
pločevine ter ostalega materiala razen jeklenih	8 %
2.	Okovje in pribor za stavbno in ostalo pohištvo	8 %
3.	Vsi drugi proizvodi iz stroke 117	15 %
Izdelovanje kemičnih izdelkov — stroka 120
4.	Vsi proizvodi	20 %
Predelovanje lesa — stroka 122
5.	Žagan les:
a)	listavcev	12	%
b)	iglavcev	15	%
6.	Vsi ostali proizvodi	iz	stroke	122	10	%
Izdelovanje tekstilnih izdelkov — stroka 124
7.	Tekstilna konfekcija	5	%
Opomba: S konfekcijo po tej tarifni številki so mišljeni izdelki, ki so dobljeni z obdelavo tekstilnih materialov v serijski proizvodnji.
8.	Trikotažni-volneni, bombažni in pleteni oblačilni predmeti 10 %
9.	Vsi drugi proizvodi iz stroke 124	5 %
Predelovanje usnja — stroka 125
10.	Obutev	5	%
11.	Vsi drugi izdelki iz	stroke	125	10	%
Izdelovanje živil — stroka 127
12.	Vsi proizvodi	8	%
Druge stroke
13.	Vsi drugi proizvodi, ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah	10 %
Od navedenih proizvodov so zajeti po tej tarifni številki samo proizvodi, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka.
Opomba:
Prometni davek po tej tarifni številki in po drugih tarifnih številkah se ne plača od prometa z naslednjimi izdelki: moke in drugih mlevskih izdelkov, razen izdelkov, ki imajo značaj slaščičarskega izdelka, izdelkov, napravljenih s predelavo mleka, mesa, svežih in suhih rib, od zakola živine, od obleke in perila po meri za individualno potrošnjo iz osnovnega materiala individualnega potrošnika, od ortopedske obutve in ortopedskih pripomočkov, med katere je šteti tudi umetne oči in zobovje, ne glede na material, iz katerega so izdelani, fotografije za neposredno uporabo fotografirancev (za osebno izkaznico, spominske slike) s šolskimi zvezki in risankami.
Del B — STORITVE
Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugi zasebniki (fizične in pravne osebe), se plača prometni davek:
Tar. štev. 1 — Od plačil za obrtne osebne in druge storitve vseh
vrst razen od prevoznih in stavbenih (gradbenih storitev) 10 %
Opomba:
1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal Izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljanje storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala.
#
Tar. štev.	Stopnja
2.	Davek po tej tar. štev. se ne plača od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, brivcev, frizerjev, dimnikarjev, za pretiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od podkovan j a konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles (biciklov) in otroških vozičkov, problačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik — fotografij, umetno krpanje preprog, prepisovanje in razmnoževanje, kopiranje, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje konj, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), žaganje drv, pečenje čevapčičev in ražnjičev, pedikiranje.
"ar. štev. 2 — Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, petja in plesov, učitelji strojepisja, prevajalci in podobno	5 %
Opomba:
1.	Davčna osnova je kosmato plačilo, v katerem je vsebovan tudi davek po tej tar. številki.
2.	Davka po tej tar. štev. ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov od poučevanja drugih dijakov.
— Prav tako se ne plača davka po tej tar. štev. od plačil za delo odvetnikov, patentnih inženirjev in stalnih sodnih tolmačev, kakor tudi od plačil za obrede verskih organizacij in duhovnikov.
Del C — SPLOŠNA TARIFA Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski prometni davek od naslednjega prometa in od naslednjih storitev:
Tar. štev. 1 — Od vstopnic:
a)	za kinematografske predstave	5 %
b)	za druge prireditve	10 °/o
Opomba:
1.	Davčna osnova je skupno kosmato plačilo, t. j. cena vstopnic, v kateri je vsebovan tudi davek po tej tar. številki. Za davčnega zavezanca se šteje prireditelj. Lastnik prostorov, v katerih se vrši prireditev, je odgovoren za plačilo občinskega prometnega davka, po tej tor. številki.
2.	Prometni davek od vstopnic za prireditev iz tč. b) te tar. štev. je treba ojačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje pri upravi za dohodke. Vstopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tar. štev. se ne plača od vstopnic za kul-turno-umetniške in telesno-vzgojne (telovadne nastope) prireditve, kolikor niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače. Da ima prireditev značaj kulturno-umetniške prireditve, je treba predložiti potrdilo upravnega organa skupščine občine, pristojnega za prosveto in kulturo.
4.	Prirejanje plesnih vaj in posebnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za dohodke, pavšalira, t. j. da pobere občinski prometni davek oci vstopnic v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. štev. 2 — Od prometa alkoholnih pijač v gostinstvu od dosežene prodajne cene:
a)	od naravnega vina	20	%
b)	od ostalih alkoholnih pijač	20	%
Opomba:	/
Davek po tej tar. št. plačujejo vsa gostinska podjetja in gostišča vseh vrst (hoteli, restavracije, gostilne, krčme, bifeji, kavarne, bari, klubi, delavsko-uslužbenske restavracije in menze, počitniški domovi, planinske postojanke ter gostišča v sestavu drugih dejavnosti katerekoli vrste). Tar. štev. — Od vsakega plačljivega prenosa lastninske pravice na nepremičninah (od nakupa in prodaje nepremičnin) — od davka po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic	10	%
Opomba:
1.	Davek po tej tar. štev. se plača na enak način in sočasno z zveznim davkom od nakupa in prodaje nepremičnin in pravic (Ur. list FLRJ št. 46/60, 42/62).
2.	Vsi predpisi, ki veljajo za zvezni prometni davek od prometa z nepremičninami in pravicami, se uporabljajo tudi pri odmeri davka po tej tarifpi številki.
Tar. štev. 4 — Od plačil za reklame v kinematografih	*	5 %
Opomba:
1.	Davčna osnova je skupno kosmato plačilo, t. j. prejeto plačilo za reklamo, v katerem je vsebovan davek po tej tarifni številki.
2.	Davek po tej tar. štev. se pobira ne glede na vr^to reklame (projicirano ali reproducirano).
Tar. štev. 5 — Od plačil, ki jih dobijo zasebniki s tem, da oddajajo sobe oz. ležišča turistom in potnikom, v smislu 58. čl. uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 6/54, 47/54, 51/58, 12/61, 6/62, 11/62)	40%
Opomba:
1 S plačilom v smislu te tar. štev. je mišljena cena za sobo oz. ležišče, ki jo je določila skupščina občine, vanjo ni vračunan občinski prometni davek. Cena, ki je določena za sobo oz. ležišče, se poveča za znesek občinskega prometnega davka.
2. Prometni davek po tej tar. štev. se ne plača od plačil za sobo oz. ležišče v gostinskih in drugih gospodarskih organizacijah in ne od plačil, prejetih preko turističnih gospodarskih organizacij ali uradov turističnih društev, če so bile sobe oz. ležišča oddana:
a)	delavcem in uslužbencem ter njihovim družinskim članom, ki so na letnem dopustu,
b)	delavcem in uslužbencem, ki so na službenem potovanju,
c)	osebam, ki so na zdravljenju po priporočilih zdravstvenega zavoda, j os-cbam na izletih in ekskurzijah, ki so jih organizirale šole, zavodi
ali družbeno pravne osebe (turistične organizacije, planinska društva, organizacije izvidnikov in planink in dr.),
t
d) drugim osebam, ki so glede ugodnosti pri prevozu s prometnimi sredstvi izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, invalidi in pod.),
3.	Davek po tej tar. št. obračunajo in pobirajo turistično gospodarske organizacije oz. turistični uradi turističnih društev, ko obračunajo in izplačajo izplačilo tistemu, ki je sobo ali ležišče oddal.
4.	Osebe, ki ne plačajo občinskega prometnega davka po tej tar. štev., morajo dokazati naslov za svojo pravico z legitimacijo za popust pri dd-hodu na letni dopust, z nalogom za službeno potovanje, s priporočilom zdravstvenega zavoda, s člansko izkaznico družbene organizacije in dr.
5.	Gospodarske organizacije in uradi turističnih društev morajo voditi evidenco o plačanem občinskem prometnem davku.
V evidenco je treba vpisati:
a)	priimek in ime, poklic ter bivališče turista oz. potnika,
b)	višino plačanega davka po tej tar. številki,
c)	naslov, datum in številko listine, ki upravičuje osebo do proslitve plačevanja tega davka.
OBČINA
VRHNIKA
360.
Na podlagi 106. čl. zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ št. 52-847/59, 23-388/01, 52-767/61, 28-358/62, 33-716/ '/62 in 13-185/63) ter 26. člena statuta občine Vrhnika, je občinska skupščina Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1964 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov
1.	člen
Ustanovi se sklad za preživninsko varstvo kmetov občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti je odgovoren s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sredstva sklada so namenjena za financiranje preživninskega varstva kmetov po določbah odloka o preživninskem varstvu kmetov.
Sredstva sklada se smejo uporabljati samo za izplačevanje preživnin kmetom; ni jih mogoče uporabiti za druge namene, niti prenašati na druge sklade.
4.	člen
Dohodki sklada so:
a)	kupnine in druga odplačila za zemljišča, ki jih po določbah odloka 0 preživninskem varstvu kmetov vplačajo v sklad kmetje, ki prenesejo svoje zemljišče v družbeno lastnino;
b)	del cene stoječega lesa (3. točka "5 6 * * 9- člena zakona o gozdovih — Urad. Ust LRS št. 30/61), ki ga nosilci pravice do preživninskega varstva odstopijo skladu;
. c) občinska sredstva, ki sc vsako leto določijo v občinskem proračunu; , č) obresti od naloženih sredstev
sklada;
d)	prispevki, volila in darila ter drugi dohodki.
trali za SRS, podružnici Narodne banke Vrhnika.
Z banko se sklad pismeno dogovori, da se smejo vročena sredstva uporabljati le za kmetijske investicije, ki so predvidene z družbenim planom.
7.	člen
Sklad ima rezervo v višini 10 % enoletnih sredstev sklada.
Sredstva rezerve se smejo uporabljati samo za kritje obveznosti po tem odloku, če tekoča sredstva sklada za to zadoščajo.
8.	člen
Administrativno poslovanje sklada vodi upravni organ, pristojen za socialno varstvo.
9.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov, 5 članov upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed svojih odbornikov, socialnih in drugih javnih delavcev ter kmetijskih proizvajalcev, enega pa izmed nosilcev pravice do preživninskega varstva. Druge člane upravnega odbora imenujejo kmetijske organizacije na območju občine.
Poleg imenovanih članov sta po položaju člana upravnega odbora predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in predsednik sveta za socialno varstvo občinske skupščine.
Odredbodajalec je predsednik upravnega odbora sklada, če pa je ta zadržan, pa član, ki ga določi upravni odbor.
Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
10.	člen
Sklad ima pravila. Pravila podpiše občinska skupščina.
Spremembe in dopolnitve pravil sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa jih občinska skupščina.
11.	člen
Sklad posluje po predpisih zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Urad. list FLRJ št. 52/59, 23/61, 52/61, 28/62, 53/62 in 13/63.
Dohodki in izdatki se določijo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina.
5.	člen
Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu Službe družbenega Jcbj igo vodstva SFRJ, Centrala za podružnica Narodne banke *rhnika,
. Knjigovodsko se vodijo sredstva "klada tako glede dohodkov kakor bdi izdatkov analitično po posameznih virih, predvidenih v 4. členu te6a odloka.
6.	člen
.Del sredstev sklada vloži lahko
Klad po določilih navodila o družbi?111* sredstvih, ki se smejo vlagati J 1 bankah v vezane depozite, ob-• iJbice in blagajniške zapiske (Ur. **st SFRJ št. 17/63 in 42/64) v zvezni
epozit do 5 let pri Službi družbenega, knjigovodstva SFRJ — Cen-
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 2/2-402-015/64 Datum: 10. junija 1964 Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci širok, 1. r.
361.
Na podlagi 101. in 108, člena ustave socialistične republike Slovenije (Urad. list SRS št. 10-90/63) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. maja 1964 sprejela
ODLOK
o preživninskem varstvu kmetov
1.	člen
Kmetom, ki imajo svoje zemljišče pretežno na območju občine Vrhnika in ki v postopku za po-družbljenje kmetijske proizvodnje po uveljavitvi tega odloka s kupoprodajno ali drugo odplačno ali neodplačno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesejo v družbeno lastnino pretežni del svoje obdelovalne površine in kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, lahko dobijo preživninsko varstvo po določbah tega odloka, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje, ki jo prenesejo v družbeno lastnino, in če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga dobijo za to zemljo, vložijo v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov oz. odstopijo svoje terjatve za ta plačila skladu.
V	izjemnih pymerih lahko dobijo preživnino tudi ostareli kmetje, kt vsa svoja zemljišča oddajo v družbeno lastnino in če se pogodbeno zavežejo, da tudi vse njihove nepremičnine (poslopja in drugo) po njihovi smrti preidejo v družbeno lastnino ter če izpolnjujejo ostale pogoje iz tega odloka.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja preživninsko varstvo tudi kmetu, ki v postopku za arondacijo dobi za svojo zemljo odškodnino v denarju (57. člen temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča — Uradni list SFRJ št. 43/59 in 53/62). Odškodnino, ki jo je kmet dobil v arondacij-skem postopku, ki je končan do uveljavitve tega odloka, ni treba vplačati v sklad za preživninsko varstvo kmetov.
Kmetu pripada pravica do preživninskega varstva ne glede na to, ali je prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino s pogodbo, sklenjeno z eno samo ali več gospodarskimi organizacijami ali z drugo družbeno poslovno osebo.
Gospodarska organizacija, ki sklene kupoprodajno ali drugo odplačno pogodbo s kmetom, mora v skladu z določbami 18. in 22. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list FLRJ št. 26/54, 19/55, 48/58, 30/62 in 53/62) izkazati, da je dobila za sklenitev take pogodbe poprejšnjo pritrditev sveta občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve s področja premoženjskopravnih razmerij.
2.	člen
Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, kolikor ni v tem odloku drugače določeno, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 10 arov obdelovalne zemlje, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje, potrebno za rejo ene krave in dveh prašičev, vendar največ! do 1 ha (ohišnica) in če da gozd namesto v družbeno lastnino gospodarski organizaciji samo v trajno gospodarjenje po določbah 36 člena zakona o gozdovih (Ur. list LRS št. 30/61).
V	primerih, kadar gre za zajamčeno preživnino, pa sc mora kmet pogodbeno zavezati, da po svoji smrti odstopa nepremičnine (stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje) skladu za preživninsko varstvo kmetov. Do teh nepremičnin imajo dediči pravico le v primeru, če plačajo skladu za preživninsko varstvo kmetov polno razliko med izplačano ekonomsko in zajamčeno preživnino.
3.	člen
Kmet pridobi pravico do preživnine, ko dopolni 65 let (moški) oziroma 60 let starosti (ženske).
Preden doseže starost po prejš-
njem odstavku, ima kmet pravico do preživnine po tem odloku:
1.	če je ali če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo;
2.	če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otroka do 10 let starosti ali zaradi trajne nege družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego, ali zaradi druge trajne ovire.
V	primerih iz prejšnjega odstavka traja pravica do preživnine, dokler traja ovira za zaposlitev po prejšnjem ‘odstavku.
Pravice do zajamčene preživnine po drugem odstavku nima, kdor prejema pokojnino ali invalidnino, razen če ta skupno s preživnino, izračunano po 6. členu tega odloka, ne dosega zajamčene preživnine (7. člen tega odloka).
V	primerih, kadar v družinski skupnosti živita dva ali več članov, ne smejo dohodki, izračunani po prejšnjem odstavku, presegati 7000 dinarjev na družinskega člana.
4.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva po tem odloku je kmet, ki je ob pogojih iz 1. člena prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine v mejah, ki so določene s tem odlokom za osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu ali po pogodbi, kolikor je ta obveznost obstajala pred prenosom zemlje v družbeno lastnino, vendar samo, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so zaradi starosti ali trajne bolezni nezmožne za pridobitno delo. Pri teh osebah veljajo glede starosti in višine sredstev pogoji iz
3.	člena tega odloka.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine po prejšnjem odstavku tudi za preužitkarja, ki je imel izgovorjene preužitkarske pravice na zemlji, ki jo je prenesel kmet v družbeno lastnino, če se je preužitkar temu pre-užitku odpovedal.
5.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo ali z izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu občinske skupščine (11. člen tega odloka) odpove svoji pravici do preživnine v korist svojih staršev, bratov in sester, ki so stari nad 65 oziroma 60 let, čeprav sam še ni dosegel te starosti in je pridobitno sposoben. Pri t^m določi, kdo od njih bo nosilec pravice preživninskega varstvh. V teh primerih se smiselno uporabljajo določila drugega odstavka 2. člena tega odloka.
6.	člen
Višina preživnine se določi v rfte-sečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino, in glede na starost kmeta in oseb, za katere mu pripada pravica do preživnine.
Preživnina se izračuna tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gozdnogospodarski organizaciji v trajno gospodarjenje, ter vrednost objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici:
starost	povprečna leta doživetja
do 59 let	20 let
od60 do 64 let	16 let
od 65 do69 let	13 let
od 70 do 74 let	10 let
od 75 do 79 let	7 let
od 80 do 84 let	8,5 let
od 85 let dalje	4 leta
Tako dobljeni znesek deljen z 12 pomeni znesek mesečne preživnine.
Če se določa preživnina za več upravičencev različne starosti (4. in
5.	člen tega odloka), se vzame kot osnova za določitev preživnine po drugem odstavku:
1.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni;
2.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer še ni polnoleten, je pa za pridobitna delo tudi po dopolnjeni polnoletnosti popolnoma nezmožen (telesno ali duševno defektne osebe).
Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še ne polnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost po 1. in 2. točki iz prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka taki osebi do njegove polnoletnosti.
Pri izračunu višine preživnine se ne upošteva vrednost gozdov, ki so prešli v trajno gospodarjenje gozdnogospodarske organizacije. Po tretjem odstavku ugotovljena mesečna preživnina se pa kmetu poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določilih 3. točke prvega odst. 39. člena zakona o gozdovih, če se odpove pravici do dela stoječega lesa v korist občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov Ugotovljena mesečna preživnina se poviša za vrednost gozdov, ki jih je kmet s kupoprodajno ali drugo odplačilno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali drugo družbeno pravno osebo, prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali drugo odplačilo vložil v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, oziroma odstopil svoje terjatve za to plačilo skladu.
7.	člen
Ce znaša preživnina, izračunana po določbah 6. člena, skupno s pokojnino ali invalidnino (četrti odstavek 3. člena tega odloka), manj kot 11.000 din pripada nosilcu pravica do mesečne preživnine v višini 11.000 dinarjev, če je. tudi svoje gozdove prenesel v družbeno lastnino ali jih je dal v trajno gospodarjenje družbenemu gospodarstvu in če si ni izgovoril dosmrtnega uživanja ohišnice.
Ce si je v tem primeru iz prejšnjega odstavka kmet izgovoril pravico dosmrtnega uživanja ohišnice v površini, ki znaša do 1 ha, ima pravico do zajamčene mesečne preživnine v višini od 5500 do 10.000 din glede na velikost zadržane ohišnice. Pri tem se za vsak nadaljnji ar preživnina zmanjša za 50 dinarjev.
Kmetu, ki je po uveljavitvi tega odloka prejel odškodnino v denarju za posamezna svoja zemljišča v postopku za arondacijo, ali če je zema ljo prenesel v družbeno ali državljansko lastnino, se odmeri zajamčena preživnina po določbah prvega oziroma drugega odstavka tega člena samo, če vplača v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov celotno kupnino, odškodnino ali drugo plačilo, v primeru neodplačanega razpolaganja pa znesek v višini vrednosti zemljišča, ki je bila določen i v pogodbi. Ce tega ne vplača v sklad, se mu določi zajamčena preživnina v sorazmerno nižjem znesku glede na razmerje vrednosti zemljišča, ki jih prenese v družbeno lastnino po uveljavitvi tega odloka ter vrednostjo zemljišč, ki jih je odtujil prej, ali pa določi preživnino po 6. členu tega odloka, če je to zanj ugodnejše. Ce je kmet z neodplačano pogodbo prenesel posamezno svoje zemljišče v družbeno last-
nino, ni dolžan vplačati v sklad vrednost. takega zemljišča.
8.	člen
Nosilcu pravice do preživninskega varstva pripada poleg mesečne preživnine, ki mu je bila določena na podlagi 6. oziroma 7. člena tega odloka, tudi pravica do mesečne preživnine za vsako osebo iz 4. člena tega odloka, in sicer v višini 40 °/e od preživninskega zneska, ki je določen za nosilca pravice.
Ce je nosilcu pravice do preživninskega varstva nujno potrebna zaradi starosti, invalidnosti ali trajne bolezni tuja nega in je sam, mu pripada tudi dodatek za tujo pomoč v višini, ki jo določi organ iz 11. člena tega odloka.
9.	člen
Ce nosilec do preživninskega varstva umre, postane nosilec do preživninskega varstva vdovec (vdova), če tega ni, pa ose^a, za katero je nosilec pravice prejemal preživnino; če je prejemal nosilec pravice preživnine za več oseb, določi nosilca pravice do preživninskega varstva organ iz 11. člena tega odloka.
Ce je pripadala nosilcu pravica do preživninskega varstva do dosmrtnega uživanja ohišnice, preide ta pravica v primeru iz prejšnjega odstavka na novega nosilca do preživninskega varstva.
10.	člen
Ce se zaradi povišanja življenjskih stroškov povišajo pokojnine, se sorazmerno povišajo tudi preživnine, določene s tem odlokom. Pri tem se za primerjavo računa znesek minimalne pokojnine po predpisih o pokojninskem zavarovanju.
11.	člen
Odločbo o preživnini na podlagi tega odloka izda upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Organ iz prvega odstavka tega člena določi preživnino na zahtevo -prosilca pravice do preživninskega varstva.
12.	člen
Oseba, ki želi uveljaviti pravico do preživnine, izjavi to na zapisnik pri upravnem organu občinske skupščine, ki je pristojen za zdravstvo in sociajno varstvo, oziroma sklene z občinsko skupščino ali kmetijsko organizacijo družbenega sektorja pismeno darilno pogodbo. V obeh primerih mora biti izrecno navedeno, da daruje zemljo s pogojem, da ji bo po tem odloku priznana preživnina; kadar pa sc zemljišče odstopa kmetijski organizaciji družbenega sektorja pa še navedba, da odškodnino za oddano zemljišče odstepa skladu za preživninsko varstvo kmetov. Prav tako mora v zapisniku podati tudi izjavo o odstopu premoženja, navedenega v drugem odstaitku 2. člena tega odloka, irt o vplačevanju dohodkov od najemnine za v najem dane stanovanjske in gospodarske prostore.
V zapisniku o zahtevku za preživnino je treba navesti tudi, za katero osebo se poleg nosilca pravice še zahteva preživnina in glede , vsake teh oseb zahtevo utemeljiti.
Zahtevku je treba tudi predložiti listine, s* katerimi se dokazujejo okoliščine, na katerih temelji zahteva. Ce stranka ne razpolaga z listinami, lahko okoliščine dokazuje s pričami. Nezmožnost za delo se dokazuje z izčrpnim potrdilom zdravstvenega stanja, ki ga izda lečeči zdravnik.
13.	člen
Zoper odločbo o preživnini je v 15 dneh po prejemu dopustna pritožba na svet za zdravstvo in social-

no varstvo skupščine občine Vrhnika, katere odločitev" je dokončna.
14 člen
Preživnina se izplačuje iz sredstev občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov.
Preživnina se izplačuje nosilcu pravice do preživninskega varstva mesečno vnaprej.
15.	člen
Ce nosilec pravice do preživninskega varstva zanemarja svojo dolžnost do preživljanja oseb, za katere prejema preživnino, lahko organ iz 11. člena tega odloka na utemeljeno zahtevo osebe, do katere nosilec pravice ne izpolnjuje svoje dolžnosti, odloči, da se izplačuje preživnina za tako osebno naravnost njej.
16.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva oziroma oseba, ki se ji preživnina neposredno izplačuje (15. člen), je dolžna v 15 dneh sporočiti
organu iz 11. člena tega odloka vsako spremembo, zaradi katere bi pravica do preživnine prenehala ali bi se preživnina zmanjšala.
17.	člen	'
Stroški zdravstvenega varstva
osebe, za katero se izplačuje preživnina po določbah tega odloka, gredo v breme sredstev za preživninsko varstvo kmetov, v kolikor niso te osebe zdravstveno zavarovane po' posebnih predpisih.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. julija 1964 dalje.
Štev.: 2/2-191-02/64 Datum: 10. 6. 1964
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Franci Širok 1. r.
MESTNI SVET
18.
Na podlagi 12. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. L SRS št. 11/04), 120. člena Zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS štev. 11/63) je Mestni svet Ljubljana na svoji seji dne 3. junija 1964 sprejel
ODLOK
p razpisu nadomestnih volitev odbornikov Mestnega sveta
1. člen
Zaradi izpolnitve števila odbornikov, po prenehanju mandata odbornikom Mestnega sveta Brezovcu Janezu, ki ga je izvolila v Mestni svet občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik, in odborniku Pirnatu Janezu, ki ga je izvolila v Mestni svet občinska skupščina Ljubljana-Cen-
ter, razpisuje Mestni svet nadomestne volitve.
2.	člen
Nadomestne volitve izvedeta občinski skupščini občin Ljubljana-Vič-Rudnik in Ljubljana-Center najkasneje do 30. junija 1964. s tem, da izvolita v Mestni svet po enega odbornika izmed svojih članov, izvoljenih na območju mesta.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 471/64-MS.
Datum: 3. junija 1964.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljana
Ing. Marjan Tepina 1. r.
Skupščina okraja
IZVOLITVE IN IMENOVANJA NA 15. SEJI SKUPŠČINE OKRAJA DNE 16. JUNIJA 1964
62.
Skupščina okraja Ljubljana je na -podlagi 5p. člena zakona o sodiščih na 15. seji dne 16. junija 1964 sprejela
SKLEP:
Tatjana Lokovšek, sodniška pripravnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani, se izvoli
za sodnico občinskega sodišča v Grosupljem.
Štev.: 4/8-3/32-64 Datum: 16. 6. 1964
Predsednik skupščine okraja
ing. Marko Bulc 1. r.
63.
Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi člena 99 in 100 zakona o javnih uslužbencih na 15. seji dne 16. j ubija 1964 sprejela
SKLEP
o imenovanju članov disciplinskega sodišča pri skupščini okraja,
V disciplinsko sodišče se imenu
jejo:
za predsednika: Jože Pungeršič za namestnika: Damjan Conč za namestnika: Jože Ealog za člana: Ferdo Ccrjanec
namestnika: Mirko Pervanje za člana: Janez Smrajc za namestnika: Stane /Udrih, predstavnika OSS za člana: Travdi Kladi var za namestnika: Zvone Tušek
Štev.: 4/8-3/33-64 Datum: 16. 6. 1964
Predsednik
skupščine okraja , ing. Marko Bulc 1. r.
-	j
V S K 11 I N A
358	Odlok o prenosu pristojnosti Skupščine občine Lilija na njene svete.
359	Odlok o pobiranju občinskega prometne ni davka občine Ljubljana-Center.
36 Odlok o ustanovitvi sklada za preživninsko varstvo kmetov občine Vrhnika.
361 Odlok o preživninskem varstvu kmetov občine Vrhnika.
18 Odlok o razpisu nadomestnih volitev odbornikov Mestnega sveta.
02 Sk p o Izvolitvi s \tnlcc občinskega sodlača v OrdsuiiVni
0.1 flloTep o imenovanju članov disciplin-•kega sodtSda pri skupičlrU okraja Ljubljana.	,