NovYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA mar.-april 1994 cena 140 SIT št. 73 Pekarna ERAM Pravi domači kruh Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Marija Lovšin DOBRA VZGOJA JE NAJVEČJA DOTA V ŽIVLJENJU Zbori občanov GLASOVANJE V SODRAŽICI NI ODRAŽALO VEČINSKEGA RAZPOLOŽENJA Vladni obisk v Kočevju MINISTRI BREZ VELIKIH OBLJUB POGOVOR Z JANEZOM JANŠO V RIBNICI In memoriam Eurotransovi in Itasovi dolgovi 1.000.000.000 SIT JAVNEGA DOLGA JOŽE SILC-LEGENDA RIBNIŠKEGA ROKOMETA MELAMIN: PODELJENI CERTIFIKATI ZA KAKOVOST mjFAC Š.ČENI ZASTOPNIK ZA NAULT Nudimo vam: • na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWINGO, R 19, LAGUNA kratke dobavne roke za vse ostale modele RENAULT omejeno zalogo vozil po stari ceni, STARO ZA NOVO rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov novo na servisu - programsko diagnostiko preme-optiko Vljudno vabljeni v prodajni slon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA KOVINOTEHNA 0 Reška c. 23, tel. 853-621, fax 851-613, del. čas od 8.00-18.00 TRGOVINA KOVINAR Opekarska 41 a, tel. 861 064 sob. 8.00 12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. NUDIMO ŠE: servisne usluge za vodovod in centralno, dostavo na dom z možnostjo nakupa na kratoročni ali dolgoročni kredit, postavitev in montažo kotlov za centralno ogrevanje in cistern za kurilno olje za isto ceno! Belo tehniko prodajamo na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 7.000 SIT na 2 čeka, nad 10.000 SIT na 3 čeke brez obresti., za gotovinski popust nad 12.000 SIT 5% popust! VSEBINA Aktualno...............................4-9 Veliko lepih hiš je na našem koncu zrastlo tudi na račun nikoli vinjenih dolgov, ki so postali javno breme še naslednjih generacij. Kočevski revitalizatorji še vedno živijo v preteklosti, za kar poslušajo očitke tako doma kot od ministrov, ki so uprizorili pravo invazijo na Kočevsko. Ta se bo razdrobila na manjše občine, kar bi si želeli tudi v Sodražici, le da tega niso znali prav izraziti. Težav z izražanjem pa v Ribnici ni imel Janez Janša, ki je prišel na pravo mesto ob pravem času. Črna kronika...........................11 Grožnje s pištolo po kavbojsko postajajo že del naše folklore, tempirana bomba pa je huda stvar tudi na našem z vsemi mogočimi orožji obremenjenem koncu. Hudo nevarno pa utegne biti tudi ljubosumje... Nove novičke..........................12-13 Pomladna opravila, leto družine, materinski dan, strankarski obračuni, ohranjanje kulturne dediščine -ničesar ne uide budnemu objektivu Novih novic. Vaš intervju..........................14-15 Z Lovšinovo Marijo smo se pogovarjali o njenem delu, materinski vlogi in mnogih drobnih stvareh, ki so naredile njeno življenje bogato. Predstavljamo vam........................16 Melaminu so kakovost potrdili s posebnimi listinami, ki mu bodo hitreje odpirale vrata v svet in povečale zanimanje domačinov za njegovo lastninjenje. In memoriam..............................25 -m T NOVE ^ N o vicE I Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja Debeljak Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Oblikovanje in prelom: NOVE NOVICE. Organizacija: Luxuria d.o.o.. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po ; odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega i značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki i je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1400 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : I NOVE NOVICE 51310-685-1349. i_________________________________________________________ OB VELIKEM PETKU IN VELIKI SOBOTI Čaščenje križa je v središču bogoslužja velikega petka, seveda ne zaradi križa, ampak zaradi Njega, ki je ’za nas’ visel na njem. To v bistvu pomeni, da je bil Jezus žrtev ljudi, med katerimi je živel. Bil je žrtev hudobije in zaslepljenosti, žrtev nehvaležnosti in politične računice, žrtev strahopetnosti in brezvestnosti. Če je križ še danes v središču vere, potem ima nalogo spominjatina to, da na tej zemlji ljudje še vedno postajajo žrtve drugih ljudi. Jezus je bil torej žrtvovan tako kot mnogi drugi. Sicer pa se je Jezus tudi sam žrtvoval, in to tako, kot se le redki. Tistim, ki so pozabili, koliko dobrega jim je storil, in tistim, ki so ga zapustili ali celo mučili, ni grozil z maščevanjem, pač pa je molil: ’Očc, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.’ Jezus sc zlu, ki se je zgrnilo nadenj, ni umaknil. Sila zla sc je amortizairala v njegovem telesu in tako je pretrgal začarani krog zla, da namreč mučeni hoče spet mučiti in ponižani hoče maščevanje za svoje ponižanje. Še več: Jezus je s križem sprejel nase breme greha. Vse grehe, na katerih odpuščanje moramo upati in katerih odpuščanje moremo doživeti pri spovedi, je sprejel nase in zanje trpel. Trpel je za vso krivdo sveta: tudi za čisto osebno mojo in tvojo. In tako nas je osvobodil in odrešil! Česa? Predvsem obupa, ki mora zagrniti vse tiste, ki vedo, koliko so zagrešili - ki se zavedajo, da drugi trpijo zaradi njih. Se mar zgodovina ponavlja? Le od kod je dandanes v ljudeh toliko srda in maščevalnosti, nestrpnosti in neodpuščanja grehov svojih najbližjih, do sosedov, sokra-janov, sodržavljanov? Mar se res ne zavedamo, kakšno je Jezusovo sporočilo? Prav te dni je čas za to, da o sebi in svojih pogledih nasvetin na ljuditemeljito razmislimo. UREDNICA Tvy NOVE ^ N o vicE Eurotransovi in Itasovi dolgovi preneseni v javni dolg 1.000.000.000 SIT JAVNEGA DOLGA V zadnjem času se je veliko, po mnenju vladne koalicije kar preveč, kredit za izplačilo plač Itasovih časa in energije posvečalo t.i. javnemu dolgu, ki po ocenah Gasparijevega delavcev, vendar dolg ostaja, davko-ministrstva za finance znaša skoraj 380 miljard tolarjev. Okrog plačevale! pa bomo tako ali drugače tolikšnega zunanjega in notranjega dolga, ki je nastajal zaradi moral> pokriti skupaj preko 600 neodgovornega in z zdravo pametjo skreganega zadolževanja na vseh miljonov tolarjev dolgov, koncih in krajih v preteklih desetletjih in ki ga bomo morali odgovorno llašerm koncu smo torej uradno odplačevati še več prihodnjih generacij, so se predvsem v zadnjem tednu vcč kot 1.000.0000.000 lomila kopja tudi v državnem zboru. Opozicijske stranke pod vodstvom (m>ljardo) tolarjev dolgov, ki jih Marjana Podobnika so dosegle celo izredno zasedanje skupščine, da bi ^0,110 sl°vcnski državljani plačevali se pred javnostjo razčistili sumi o nedopustnem tlačenju v javni dolg kidamo z ostalimi dolgovi še kar države tudi dolgov umetno uničenih podjetij, da bi se navedla nc' n j> . . ... , ... i i • u-i i .,1., , .. se je velika večina tega denarja to, koliko denarja iz javnega dolga je bilo nezakonito odlitega v tujino J 0 J .. , .... . . ... ... .. .. .. . ... ., . pretopila v mrtev kapital, od ali v zasebna podjetja nekdanjih vodilnih l|udi in njihovih sorodnikov, f _ , . , „ . . . „ , , . katerega ne gre pričakovati, da nam Poslanci so tovrstna brskania po preteklosti sicer zavrnili, v okoljih, kjer , ° ? . • . bo v pomoč pri ustvarjanju nove se med sabo vsi bolj ali manj poznamo, pa kljub temu ostaja grenak r r J J priokus, da so nekateri na račun teh dolgov živeli in živijo bolje, zanje pa bomo plačevali vsi. iMed dvajsetimi največjimi dolžniki, ki so 31.12. 1992 dolgovali LB d..d., danes pa državi, sta tudi jibniški _Eurotrans in kočevski Itas. Na oba 1 že po malem pozabljamo, prvemu bomo davkoplačevalci kljub temu pokrili dobrih 450 miljonov, drugemu pa za 356 miljonov tolarjev dolgov. Kdo ve, kaj je vodilo banko, da je v tolikšni višini kreditirala podjetji, ki sta pred leti resda razvažala robo po celi Evropi in na veliko izvažala prikolice v Nemčijo. Sprava morda res predvsem zaradi vrednosti, od katere naj bi država pobirala davke za vračilo dolgov. ■■■■■■■ ‘ . ..cKfE veliko poceni denarja v obtoku, s jem kamionov po leasing sistemu, Drage davkoplačevalke in davko-katerim so nas velikodušno zalagali tako da so bili kamioni kmalu v plačevalci. Tako kot se ločujemo po zunanji kreditodajalci. Tedaj je lasti zasebnih podjetij nekaterih socialni, nacionalni verski in denar res šel za nakup (preveč) nekdanjih zaposlenih. Petrolu pro- politični plati, bi se lahko začeli tovornjakov in zidavo (prevelikih) dana upravna stavba s servisnimi ločevati tudi po tem, kdo je komu delovnih hal, zdraven pa še za zi- delavnicami, ki zaprta miruje že naprtil dolgove. V parlamentu so davo (prevelikih) zasebnih hiš skoraj leto dni, tako očitno ni pozive k tovrstni nestrpnosti uradno delavcev in vodilnih zaradi bistveno prispevala k zmanjšanju preglasili, da si ne bi jemali ugleda (prepoceni) kreditov in (previsokih) dolgov. plač glede na ustvarjeno novo vred- Podaljševanje Itasove agonije v nost. Pozeje, konec osemdesetih let, strahu pred nezadovoljstvom elementarno nesrečo, katere je bila lakota po kreditih prevelika delavcem je povzročilo tudi dodaten posledice bomo odpravljali solidarno: zaradi likvidnostnih težav in pri- dolg, ki ni prkazan v znesku enako tisti, ki so si na račun social- tiskov delavcev po rednih izplačilih javnega dolga. Z obrestmi znaša 3 iziranih dolgov za več generacij plač, vse skupaj pa se je s starimi miljone DEM in ga je Agencija za poskrbeli varno zavetje za svojimi dolgovi začelo vrteti v začaranem zancijo bank s sodno odločbo obe- zidovi, kot tisti, ki so nekdaj iz krogu. sila na kočevski občinski proračun, bogato obložene mize pobirali le Tisti, ki so imeli z vrha boljši pre- Ta se ga sicer brani, češ da ni drobtinice in nimajo zaloge niti za gled, so na Eurotransu začeli s pravna naslednica Sklada skupnih jutrišnji dan. (pre)zgodnjim in (pre)poceni lastnin- rezerv, ki si je pri banki najel 4 pred zunanjimi upniki. Z javnim dolgom smo zadolženost razglasili za j ~--------- št. 73 No yVjEc £ AKTUALNO Služba za revitalizacijo pod drobnogledom ZA NEPRAVILNOSTI BO ODGOVARJALA OBČINSKA VLADA Posebna komisija, ki je bila ustanovljena na zahtevo kočevske skupščine, je v zadnjih treh mesecih vzela pod drobnogled delo t.i. službe za revitalizacijo in pri tem ugotovila, da “službe kot take ni”. Zaradi neopredeljenih odgovornosti pa so številni očitki na delo službe leteli pravzaprav na kočevski izvršni svet. Tu bi bile po mnenju komisije, ki jo je vodil dip. el ing. Vincenc Janša, nujne kadrovske spremembe, zato se je ponovno sprožil mehanizem večine strank za sklic izredne skupščine, na kateri bi menjali vlado... Komisija je iz dokumentacije že na prvi pogled ugotovila organizacijske pomanjkljivosti, saj se je enkrat govorilo o IS, drugič o komisiji za razvoj drobnega gospodarstva, tretjič o službi za revitalizacijo, ki pa naj ne bi bila nikdar samostojna služba ampak le konkretna oseba: sprva g. Miro Ferlin kot član IS, pozneje pa ga. Snežana Čanak kot referent za revitalizacijo. Eden izmed večjih projektov “službe” je bila študija “Revitalizacija občine Kočevje”, ki je stala več kot 150 tisoč DEM, od tega polovico občino Kočevje. Komisija je očitala IS in “službi”, da iz nje nista črpala nobenih konkretnih programov, da ni bila predstavljena skupščini in da je bila neživljenska tudi zato, ker ker v njej ni sodeloval širši krog domačih strokovnjakov. Služba za revital- izacijo in IS komisijo nista uspela prepričati o veljavnosti pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje drobnega gopodarstva, hkrati pa naj bi pri dodeljevanju posojil oba tudi samovoljno odstopala od določil pravilnika. Nezadosten naj bi bil nadzor nad porabljenimi sredstvi prosilcev in njihov učinek. IS je dodeljeval sredstva tudi takim, ki ki niso izpolnjevali obveznosti iz kreditov v preteklih letih, slab gospodar pa je bil IS po ugotovitvah komisije tudi zato, ker krediti za letošnje leto drobnemu gospodarstvu še do konca februarja niso bili podeljeni. Komisija je bila sestavljena iz predstavnikov različnih strank, zastopanih v kočevski skupščini, zato se je pobuda o spremembi kočevskega IS neposredno prenesla v zahteve po sklicu izrednega zasedanja skupščine. Nekaj časa si jc za preučitev pobude vzela le združena lista socialnih demokratov. Podobnih pobud po zamenjavi vlade jc bilo v Kočevju v zadnjih dveh letih predsedovanja Alojza Petka že kar nekaj, vendar pobudniki zanje niso dobili dovolj podpore v skupščini. Tokrat naj bi bila pobuda vsaj neuradno podkrepljena tudi z konkretnimi kadrovskimi zamenjavami, kar pa naj bi se javno potrdilo hkrati s sklicem izredne skupščine. STANE HAFNAR SODIŠČE ZAČASNO ZAVAROVALO ZEMLJIŠČA Že pred novim letom smo poročali o tožbi krajana Grivca Martina Černeta proti občini zaradi vznemirjanj njegove in sestrine posesti. Sodišče je tedaj izdalo odredbo, ki naj bi do izreka sodbe j zavarovalo njuno posest, kar je bilo posebnega pomena zaradi gradnje sporne ceste med Petrino in Kužljem. Pred kratkim pa so Černetovi ponovno urgirali na temljno sodišče v Kočevju, naj se pospeši postopek proti občini za povračilo storjene škode, saj se le ta z vsakim dnem odlašanja povečuje. Zavarovanje treh parcel na območju k.o. Kuželj je pred sodiščem naknadno zahteval še Martinov brat Anton. Občina kot tožena stranka se mora po začasni odredbi vzdržati kakršnih koli dejanj, ki bi pomenila spreminjanje obstoječega stanja parcel, kamnitega podpornega zidu in nasada sadnega drevja, v nasprotnem primeru pa jo čaka denarna kazen 300.000 SIT. Sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da obstaja velika verjetnost, da bi se z nepremišljenim posegom v toženčevo posest lahko napravila zaradi drsenja tal nepopravljiva škoda. Ugotovilo je tudi, da je nevarnost še toliko večja, če niso bile opravljene meritve pred zakoličenjem trase. V tem času pa ne miruje tudi občina Kočevje kot tožena stranka: grozi, da bo za potrebe ceste zaradi javnega interesa sprožila postopek razlastitve Černetovih zemljišč. MINISTRI BREZ VELIKIH OBLJUB V petek, 18. marca, je Kočevska doživela pravo vladno in doktorsko invazijo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je s sabo pripeljal ministra za gopodarstvo dr. Maksa Tajnikarja, za kmetisjtvo dr Jožeta Osterca in za šolstvo dr. Slavka Gabra. Impresivno je bilo tudi ostalo spremstvo: državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, državni sekretar za privatizacijo Tone Rop ter direktorica dražavnega sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč Marija Lukačičeva. Lep, že skoraj spomladanski dan je predsednik vlade izkoristil tudi za obisk Kočevske Reke in Gotenice, kjer sta ga pričakala minister za obrambo Janez Janša in notranje zadeve Ivan Bizjak. Količine visokih gostov pa v nekaj urah obiska ni mogla odtehtati kvaliteta obiska: gostje niso v Kočevje prinesli nobenih zagotovil, po posebnem obravnavnju nekdanje slovenske kolonije, gostitelji pa predstavnikom pristojnih organov tudi niso ponudili nobenih konkretnih projektov. Celotno delegacijo so najprej sprejeli v prostorih kočevske občine, kjer ji je predsednik skupščine Mihael Petrovič na kratko predstavil vse kočevske travme: 80% državno lastništvo zemlje in gozdov (100%, če gledaš na Kočevje z okolico z Mestnega vrha), obubožano družbeno gospodarstvo (v stečaju tudi Oprema!), neenakopraven start za drobno gospodarstvo (nobene obrtne tradicije, z odhodom JLA Kočevju ni ostalo nič zgradb za industrijsko - obrtne cone), obremenjenost prostora z državnimi organi (vojska, policija) cepitev občine na dva dela (samostojne občine Osilnica in Kočevska Reka), komuniciranje vladnih organov z neuradnimi predstavniki Kočevske in upoštevanje pobud mimo soglasja občanov Kočevja (gibanje za razvoj Osilniške doline. Zeleni ESS) itd. In kaj so povedali ministri in njihovi spremljevalci? Kljub zatrjevanju, da je bistvo obiska v izboljšanju komunikacij z občino Kočevje, so sami komunicirali z domačim občinstvom v dvorani Seškovega doma precej enosmerno z v naprej izoblikovanimi stališči: Minister za kmetijstvo in direktorica sklada gozdnih in kmetijskih zemljišč: Z gozdovi lahko gospodarite, vendar ne samovoljno in v skladu z zakoni. V Kočevju je sklad zastopan z enim delavcem, ki je bil izbran na podlagi razpisa po strokovnih kriterijih. Sklad ne ovira upravljalcev pri izvajanju njihovih načrtov, saj nima upravljalskih temveč le razpolagalne pravice. Poskusi, da bi sklad uredil odnose s KG, GG in IS Kočevje niso obrodili sadov, zato ni dokumentacije, ki bi omogočila zemljiško knjižni prenos na sklad. Sklad bi od zakupa zemljišč dobil le okrog 100 miljonov tolarjev, večam pa bi vložil nazaj v sanacijo nedovoljenih sečenj, zaraščajočih površin in vlaganje v gozdnogospodarske načrte. Sklad oddaja v zkup zemljišča z 20% popustom za več kot 5 ha, daje olajšave za družinske kmetije, za škodo divjadi, plačuje večino geodetskih stroškov.. Dokler občina ne napravi bilance zemljišč, ki jih želi obržati, so vsi očitki na račun sklada neupravičeni. Minister za gopodarstvo in sekretar za privatizacijo: V Sloveniji se že kažejo začetki gospodarske rasti, od ljudi v konkretnih okoljih pa je odvisno, kako to znajo izkoristiti. Treba je priti s projekti, šele potem pridejo sredstva za intervencijo. Pobude ni niti v gospodarstvu niti v turizmu, vlada pomanjkanje pozitivnega vzdušja. Razmišljanja so naravnana na stare čase, ko so ministri hodili v občine z ljudmi, ki so postavljali nove tovarne. Oprema ima narok za vrnitev kredita iz sklada za razvoj konec junija, Avto Kočevje je v lasti državnega sklada, Kočevje ima le 0,25% delež v investicijah, čeprav je po ustvarjenem proizvodu udeležen z 0,5%. V občini skoraj ni investicij, čeprav so kočevska podjetja od države lani vendarle prejela 30, obrt pa 13 miljonov tolarjev.. Sekretar za ceste: Iz KS Kostel prihajajo pritožbe na ministrstvo, mi pa jih vračamo na pravi naslov: na občinski IS. Zaradi preuranjene odločitve za gradnjo ceste je prišlo do sodnega spora med občino in ministrstvom, ta problematika pa je tedensko na dnevnem redu kolegija, park pa bi utegnil problematiko cest še otežiti. Zbor krajanov v Sodražici GLASOVANJE NI ODRAŽALO VEČINSKEGA RAPOLOŽENJA ZA SAMOSTOJNOST Predsednik vlade: Tam, kjer je več težkih gospodarskih problemov, se pozitivni trendi počasneje kažejo. Ni intervencije, ki bi lahko reševala posaezne občine. Nekateri instrumenti so le v nastajajočem zakonu o uravnoteženem razvoju Slovenije. Prišli smo predvsem zato, da izboljšamo medsebojno komunikacijo. Vladni predstavniki po pričujočih izjavh sodeč prišli dokaj ostro prepričevat najvplivnejše Kočevaraje v svoj prav. Svojo nepopustljivost so polkazali prav v trenutku, ko sc kočevska vlada resno maje in glede na to, da jim domača opozicija ni stopila tako odločno nasproti kot Mihel Petrovič in Alojzu Petek, bo za sedaj še tiha opozicija najbrž napeljala vladne kritike na svoj mlin - kot dodaten argument za nesposobnost “starih” strulktur. Novih tovarn si od vladne invazije pač ni mogoče obetati, država bo v gozdovih in vaseh Kočevske Reke ostala še naprej dobro zasidrana, zaradi časovne stiske pa do zaključka redakcije nismo uspeli izvedeti, ali je minister za šolstvo nemara le obljiubil kakšno novo šolo. Zbor občanov v Sodražici je obetal precej razburljivo razpravo o določitvi referendumskega območja bodoče občine, čeprav pred njim nihče ni šel v jano kampanjo za sodraško samostojnost. Zbralo se je preko sto krajanov, ki se niso pustili prepričati argumentom, ki bi jim vzeli pogum za samostojno občino. Za sostojnost jih je res glasovala manj kot polovica na začetku ugotovljenih prisotnih, ker pa ostali niso galsovali proti, so po mnenju večine poznejših komentatorjev s tem vendarle na tiho podprli tiste, ki so se za sodraško občino zavzeli javno. Kljub temu, da so se pred glasovnjem v Sodražici za priključitev Ribniški občini že odločili na Slemenih, v Zapotoku Po mnenju predsednika KS Ludvika Zajca in člana sveta KS Antona Koširja so udeleženci zbora občanov pokazali večinsko odločenost za samostojno oblčino neglede na izid glasovanja, pri katerem se je zapletlo po zaslugi predsednika ribniške skupščine in njihoveha nekdanjega sokrajana Franca Miheliča. in na Gori, bi v bodoči občini živelo 1.750 ljudi. Dovplj, da bi si lahko sami upravljali. Zbor občanov KS Ribnica NEUDELEŽBA ODRAZ SPLOŠNIH GOSPODARSKIH RAZMER Zbora občanov KS Ribnica se je udeležilo presentljivo malo krajanov, pa še ti niso prišli toliko zaradi določanja referendumskega območja kot zaradi tega, da bi javno izrazili svoj protest nad gospodarskimi razmerami v Ribnici, za katere naj bi bila kriva tudi neodločnost ljudi v vodstvu občine. Ker je bilo zaradi premjahne udeležbe treba počakati uro na glasovanje o določitvi referendumskega območja, so najbolj glasni razpravljala premor izkoristili za ogorčenjo naštevanje vsega, kar je v zadnjem času v občini šlo na boben. Neudeležba naj bi bila tudi nekšen pokazatelj zaupanja v takšno občino, ki ni storila ničesar, da bi preprečila sesutje Rika, podobna usoda pa naj bi čakal še Inles. Večina je vendarle glasovala za občino v sedanjih okvirih, saj naj bi po mnenju nekaterih funkcinoiralo smo še tisto, kar je izven Ribnice kot meseta. Krajani na zboru določili referendumsko območje občine v KOČEVSKA REKA GRE NA SVOJE Na zborih občanov, ki so potekali po vaških skupnostih od 7. do 11. marca v Kočevski Reki, se je o lastni občini odločalo kar 25% celotnega prebivalstva. Vsi so se enoglasno odločili za samostojno občino, saj bodo le tako o sredstvih razpolagali sami in jih usmerjali tam, kjer bo to najbolj potrebno - za izboljšanje cest, vodopreskrbe, čistega okolja, razvijanja kulturne, turistične, športne dejavnosti, stanovanjske gradnje, skrbi za odpiranje novih delovnih mest... Nekateri so imeli na začetku sicer pomisleke, češ da bo nova občina bistveno dražja zadeva, pa so se jih hitro znebili, saj jim je g. Stane Gabrič, domačin, sicer pa tudi predsednik njihove KS, povedal, da je z odločanjem za lastno občino tako,"...kot bi imeli možnost izbire za asfaltno ali makadamsko cesto. Brez dvoma bi se vsak pameten gospodar odločil za asfalt." Asfalt je v primeru Kočevska Reka metafora za samostojnost. G. Gabrič nam je utemeljil svojo samozavest glede lastne občine s podatki. Tako bodo na glavo prebivalca v občino Kočevska Reka dobili 15.000.000,00 SIT. Glede na to, da so tudi doslej marsikaj opravili na matični KS, npr., kompletno komunalo in razvojne funkcije (revitalizacijo podeželja), ni bojazni, da jim to ne bi uspevalo še naprej. Seveda se bodo določena dela v koncesiji z državo opravljala še vedno na kočevski občini (izdaja vozniških izpitov, osebnih izkaznic, vozniških dovoljenje, delavskih knjižic...), vendar se bodo te stvari z novo občino precej poenostavile. Tisti, ki bo zaposlen na novi občini ( in računajo na samo enega zaposlenega!), bo zbiral potrebe krajanov in jih sam enkrat tedensko odnašal urejevat v Kočevje, seveda le v primeru,če sam ne bo mogel razrešiti krajanovih potreb. Denar, ki bo ostajal - in ostalo ga bo kar precej - bo šel za razvoj vsega tistega, kar se bodo neposredno na zboru vseh občanov, z referendumom ali ljudsko iniciativo, sami skupaj domenili. Torej bo denar od npr. prodanih domačih zemljišč ostajal v lastni občini in ne v kočevski, kot je bilo to vse doslej. Sicer pa je Kočevska Reka od Kočevsko Reko so ustanovili Slovenci in ji po bližnjem potoku dali ime Reka. Ko so se priselili še nemški kmetje in je prebivalstvo močno naraslo, so prvotnemu imenu, zaradi razlikovanja od istoimenskega pristanišča ob Kvarnerskem zalivu, dodali še pridevek Kočevska. V urbarju iz leta 1498 je razvidno, da sta pod kočevskoreški urad spadala še osilniška dolina in gerovsko županstvo. Gospodarstvo je bilo že takrat dobro razvito, saj je imel naš urad kar 155 kmečkih gruntov ali hub... V vasi je bilo sedem gostiln, štiri trgovine, dve pekarni, mesnica, farna cerkev, Žandarmerija, pošta, hranilnica, občinski urad, od leta 1924 pa tudi hotel..." -iz glasila KS Kočevska Reka, marec 1994 vekomaj ločena od Kočevja. Po besedah g. Gabriča je bila Kočevska Keka vsa leta po drugi sv. vojni država zase in prav umetno so jo priključili h kočevski občini. Kočevska Reka se je gotovo sposobna sama financirati, saj se zavzema za status posebne občine (prisotnost glavnine vojske in policije), demografsko ogrožene, maloobmejne..., s čimer bi pridobili posebna sredstva za razvoj občine. Upoštevati je tudi treba, da je bilo z zasedbo Goteniške doline s strani policije vsem krajanom odvzeto eno najbogatejših in najlepših področij. Njihov cilj je, da jo bodo prej ali slej spet pridobili nazaj, saj je neverjetno, da v vasi Gotenica ne živi niti en sam domačin več - prisotna je le policija. Cilj nove občine je, da bi se začelo sicer izseljeno prebivalstvo zopet vračati domov, pa ne le v Gotenico, ampak tudi na druga področja Kočevske Reke. Računajo na gradnjo novih objektov in na širitev občine tudi v tem pogledu, saj je njihova (bodoča) občina tako rekoč idealna za bivanje. Poleg tega imajo za bivanje tudi vso materialno podlago, od pošte, banke, trgovin in še okrog 30 zasebnikov do vitalnega podjetja Snežnik... G.Gabrič pravi:"Bila bi skrajno nerazumna odločitev, če sc ne bi odcepili od kočevske občine. Vrnili bi se za 40 let nazaj, v obdobje, ko se je Kočevska Reka začela zapirati... V takem vzdušju pa jaz ne bi hotel delati..." IVy NOVE ^ N o vicE PREDSEDNIK SDSS V RIBNICI j POGOVOR Z JANEZOM JANŠO V petek, IS.marca, je bila galerija Miklove hiše polna tako kot menda še nikoli. Okrog 18. ure se je namreč začel pogovor vseh ribniških občanov z g. Janezom Janšo, predsednikom SDSS in našim obrambnim ministrom. Da je Janez Janša na našem koncu brez dvoma nacionalni junak, je bilo lahko jasno vsakomur, ki se je iz kakršnihkoli razlogov v tistih večernih urah peljal mimo Miklove hiše, saj so se ljudje zaradi pomanjkanja prostora začeli zbirati na hodniku, zamudniki pa so si pomagali s kukanjem kar skozi zunanja okna. Kdo je pravzaprav Janez Janša? Na to vprašanje lahko odgovori sleherni otrok v Sloveniji. Vsi tisti, ki so dihali z njim v osemdesetih letih in ga požirali v Mladininih tekstih (seveda njegovih lastnih!), so sc v devetdesetih letih, predvsem pa zadnja leta, razdelili na dva tabora. Zakaj? To je pač predolga zgodba. Zagotovo pa se tako eni kot drugi še vedno strinjamo v tem, da je Janez Janša zagotovo eden največjih intelektualcev našega časa in mož, o katerem je in bo še pisala zgodovina. V Miklovi hiši je tistega večera še enkrat dokazal, da do perfekcije obvlada retoriko in psihologijo množice in med prisotnimi je bilo čutiti iskreno zaupanje v vsako besedo, ki jo je izrekel. Človek s karmo, ni kaj. Niti z eno samo besedo ni silil in vsiljeval svojega mišljenja in celoten večerje pravponje-govi zaslugi minil kot mig (šlo pa je za dve debeli uri in čez...). V uvodnem nagovoru je g. Janša spregovoril o aktualni problematiki, o zadevah, ki nas vse pridevajo, ker niso dovolj zakonsko dorečene. Pravna država ne funkcionira na vseh nivojih, zato dandanes prihajajo na dan razne afere in korupcije. Zgodi pa se nič! Ljudje so nezadovoljn', saj sc jim dozdeva, da se kaznujejo le prekrški malih, navadnih ljudi, velik kriminal pa ostaja nekaznovan. Za primer je navedel Elan in Smelt, kjer ni bil nihče kaznovan razen elanovega finančnika Kodra, pa še ta je bil menda le najbolj naiven...Takšne stvari v temelju nažirajo zaupanje v pravni sistem v državi. Janša se je dotaknil tudi problema skupnega družbenega kapitala in njegovega neenakomernega porazdeljevanja. Na račun tega se pojavlja ozek sloj bogatinov (ljudi, ki so znali pravi čas vložiti svoj kapital v podjetja) in multimiljonar-jev, to pa povzroča razpadanje sistema vrednot. V zadnjem času se je v Sloveniji celo pojavilo načelo : znajdi se, kajti čim več boš nagrabil, več boš imel...Mnogi deli institucij, ki bi morali tako miselnost zavirati, so celo sodelovali z njimi ( npr. Catch the cash). Država je potrebna ravno zato, da državljana ščiti pred korupcijo. (Pri prej omenjeni igri bi ga torej tudi morala, pa ga doslej še ni. op.av.) Zanimivo se je Janša lotil tudi neenakomerne razporeditve ekonomskih, to je političnih moči. Izpostavil je problem enake startne pozicije zaradi poštenega odnosa do generacij, ki prihajajo. Pri tem se je dotaknil stanovanjske problematike. Zaradi prepoceni (cca. 10% realne vrednosti) odkupa stanovanj je izgubljena ogromna akumulacija in prav stanovanja bodo še pereč problem naših zanamcev. S tem v zvezi je omenil tudi korupcije.. Razlika je namreč, če startašs svojo pripravniško plačo v življenje - potreboval boš 10 do 15 let, da boš prišel do solidne osnove in boš lahko šele takrat začel podjetniško razmišljati - ali pa startaš v življenje s par sto tisoč markami od prodanega stanovanja (kupljenega za par deset tisoč mark). Tu bi moralo veljati načelo enake startne pozicije! Na vrsto so prišla vprašanja občanov. Zaradi velikega interesa so se ljudje odzivali pozivu moderatorja, prof. Janeza Debeljaka, naj z dvigom roke najavijo svoje vprašanje. In vprašanj je bilo pJhfc.’igL še in še, največje ogorčenje 'n neodobravanje (skorajda »ej poziv k linču!) pa je povzročilo prav vprašanje spodaj podpisane o zadevi Šcfkcta Suljeviča. Z zgroženo gotovostjo tako lahko trdim, da tisti večer v dvorani prisotni pač nsio simpatizirali z g. Suljevičem. Zaradi vsesplošno (glasno!) izraženega nezadovoljstva je g. Janša komaj uspel povedati, da je to zadeva notranjega ministrstva in da on s to zadevo nima nič, sam pa da se z g. Suljevičem ni nikoli srečal in ga osebno ne pozna. Prof. Debeljak je prosil vse prisotne, naj vprašanja omejijo na zelo nujna, saj da sc je čas za pogovor iztekel. Ljudje so godrnjali ob teh besedah, ko pa se je pogovor le iztekel, je skoraj sleherni želel osebno stisniti roko g. Janše. Mirno lahko zapišemo, da tako uspešnega strankarskega shoda v Ribnici še ni bilo. SDSS si je izbrala pravi trenutek za ustanovitev svojega odbora tudi na našem koncu, saj se je formiral istega dne. Njegov predsednik je g. Jože Kozina in po večernem obisku sodeč ni bojazni, da bi jim primanjkovalo članov. Darja D. Hafnar 9 OBVESTILA__________NOVICE VOZNIKI POZOR! Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. RS št. 1/91-1) določa, da vozniška dovoljenja, vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja, potrdila o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa, prometna dovoljenja in registrske tablice za registrirana vozila, potrdila za začasno registrirana vozila ter prometna dovoljenja in evidenčne tablice za traktorje in traktorske priklopnike veljajo le še do 25.6.1994. Iz razpoložljivih evidenc je razvidno, da še veliko občanov - voznikov oziroma lastnikov motornih vozil -ni zamenjalo zgoraj navedenih dokumentov, registrskih in evidenčnih tablic, zato utemeljeno pričakujemo, da bo prihajalo do velike gneče, če občani ne bodo pravočasno izpolnili te obveznosti. Obveščamo vse občane, ki še niso zamenjali svojih vozniških dokumentov, registrskih oziroma evidenčnih tablic, da to storijo lahko vsak ponedeljek od 7. do 15.ure, vsako sredo od 7. do 16. ure in vsak petek od 7. do 14. ure. Ob zamenjavi vozniškega dovoljenja je potrebno predložiti: - staro vozniško dovoljenje (tudi vozniško dov. za traktor) - eno fotografijo velikosti 35 x 45 mm - plačati 430,00 SIT Ob zamenjavi registrskih tablic je potrebno predložiti: - staro prometno dovoljenje - stare registrske tablice - plačati 2.635,00 SIT za 2 tablici (za 3 dodati še 1.100,00 SIT) Ob zamenjavi evidenčnih tablic za traktor je potrebno predložiti: - staro prometno dovoljenje - stare registrske tablice - plačati 1.835,00 SIT (za veliki traktor) - plačati 1.535,00 SIT (za mali traktor) Avto Kočevje je pooblaščena organizacija za podaljševanje veljavnosti registracije motornih vozil iz območja občine Ribnica. Pri svojem delu pa opažamo, da velika večina lastnikov motornih vozil ne koristi te ugodnosti in podaljšuje veljavnost registracije na oddelku za notranje zadeve občine Ribnica. Razlog temu je prav gotovo različna ponudba zavarovalnic, zato priporočamo lastnikom motornih vozil, da že pred opravljanjem tehničnega pregleda zavarujejo vozilo pri najugodnejšem ponudniku, saj bodo na ta način lahko podaljšali veljavnost registracije vozila že ob tehničnem pregledu. Pripominjamo, da je zamenjava reg-istskih in evidenčnih tablic možna izključno na oddelku za notranje zadeve. ODDELEK ZA NOTRANJ ZADEVE OBČINE RIBNICA NOGOMETNI SPEKTAKL ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM Ribniško društvo za pomoč duševno peizadetim prireja 8. aprila ob 19. uri že tradicionalno nogometno tekmo, s katero namerava pridobiti sredstva za svoje humanitarno delo. Lani so se domače Rdeče podvezice srečale s Pop Designovci, letos pa bodo zvezde petkovega večera domači in državni politiki. Pomerili se bosta ekipi poslancev državnega zbora, podkrepljena z ministri, ter ekipa domačih politkov iz vrst SKD, ZL SDP, SLS* in najverjetneje tudi noustanovljene SDSS. V Ribnico pričakujejo tako zveneča ministrska imena kot so Janša, Bizjak, Peterle, L. Janko, Dvornik... Program bo popestrila ribniška godba in nastopi plesalcev plesne šole Di in Fredi. Organizatorji vabijo sponznorje, naj s svojimi prispevki pokrijejo stroške prireditve, da bodo pihodek od prireditve lahko nameni delovanju društva. POPRAVEK V tekstu “Nasprotovanje lokaciji KD Ribnica” v Novih novicah št. 72 je prišlo do pomote, na katero je opozoril avtor teksta. Kinologom nekdanjih klubskih prostorov na stadionu ob Bistrici ni dodelil IS občine Ribnica temveč Športna zveza Ribnica. OPTIK i Vam v svojih prostorih nudi kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev j VSE VRSTE STEKEL: ♦ foto občtijiva, ♦ bifokalna, ♦ foto plastična, plastična, ♦ stanjšana (TITANIO), ♦ progresivna.. JANEZ POZNIČ Vrvarska 3, 61310 Ribnica,tel.:860-367 LUPE, VRVICE, VERIŽICE, ETUIJI, SPREJI PROTI OROSITVI MINERALNIH IN ORGANSKIH LEČ DELOVNI ČAS: ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 ure torek, četrtek in petek od 9.00 do 16.00 ure VOZNIKU GROZIL S PIŠTOLO 7. marca se je pri Retjah zgodil nenavaden incident. L.A. se je peljal proti Ribnici za vozilom domžalske avtošole, ki je med vožnjo nenadoma brez vzroka močno zavrlo. Ker se je komaj izognil trčenju, je vozilo prehitel in se zaustavil pred njim, da bi inštruktorja opozorilna pazlivejšo vožnjo. Inštruktor pa je reagiral po kavbojsko: potegnil je pištolo in mu jo nameril v glavo, potem pa se presedel na kandidatovo mesto in se obrnil proti Ljubljani. L.A. je pohitel proti Ribnici in dogodek prijavil na ribniški policiji, ta pa je opozorila ljubljanske kolege, ki so vozilo avtošole zaustavili že v Škofljici in nevarnemu ištruktorju odvzeli orožje. UKRADLI BOGA Iz Strug so 8. marca obvestili policijko postajo v Kočevju, da jim je ponoči neznani storilec v vasi Tržič s križa odnesel boga. Križ je bila star preko sto let, zato ni mogoče natančno oceniti, za koliko se je okoristil nočni zbiratelj starin. DVE NESREČI V LIKU 9. marca sta se v LIK-u zgodili kar dve nesreči pri delu. Najprej je delavki krožna žaga odrezala sredinec ter poškodovala še dva prsta. V popoldanski izmeni pa je delavcu na rezkarju potegnilo pod stroj in mu raztrgalo štiri prste. Oba so oskrrbeli v ljubljanskem KC. VLOMIL V KIOSK V noči iz 8. na 9. marec je bilo vlomljeno v kiosk na Roški cesti. Neznanemu storilcu se je zahotelo živil, odnesel pa je tudi radiokasetofon. kasarne od nekega oficirja v zameno za zavoj Marlboro cigaret, kar bo moral pojasnjevati tudi sodniku za prekrške. IZZIVALEC POTEGNIL KRAJŠO 13. marca ponoči je Č.M. prišel prijavit na ribniško policijsko postajo, da ga je v diskoteki Jutro brez vzroka pretepel neznani moški. Ko so zadevo preverili na kraju samem se je izkazalo, da je bil prijavitelj pravzaprav postavljen pred vrata, ker je okolico maltretiral s hvalisanjem, da je pripadnik Morisa. Š. I. iz Kočevske Reke se namreč na to ni oziral in ga je odstranil iz diskoteke. S TOVORNJAKOM V DREVO 14. marca se je med vožnjo proti Ribnici hudo poškodoval M.J. S služnbenim vozilom Mercator-Jelke je zaradi neprimerne hitrosti na Bregu trčil v debelejše drevo in ga prelomil, pri tem pa popolnoma uničil poltovorno vozilo. Zaradi odprtega preloma goleni in poškodbe kolena je bil prepeljan na UKC, sopotnik pa je bil le laže ranjen. IZGREDI IZ LJUBOSUMJA? Nekateri se težko spoprijaznijo s tem, da vidijo spomladi skupaj srečen par. Tako je v Babilonu prišlo do prerivanja, v katerem sta se zaradi poškodb, ki jima jih je prizadejal mladoletni M.M, morala zateči v UKC fant in dekle. Nevarno situcijo, ko je na stranski ribniški ulici B.O. v zasedi z železno konico krampa v roki pričakal dekle in njenega prijatelja, pa so razrešili policisti, ki so se slučajno znašli na tem mestu. Zaradi grožnje z nevarnim predmetom je bila zoper B.O. podana kazenska ovadba. OKRADENA MED PREZRAČEVANJEM BOČNO V NASPROTI VOZEČE VOZILO 11. marca je D.M. iz Praproč zakurila v štedilnik, pri tem pa se ji je tako zakadilo po hiši, da je odprla vsa vrat in odšla na dvorišče. V tem času je okrog hiše opazila dve Rominji in jih prijavila na policijo. Osumljeni sta bili, da sta iz hiše med prezračevanjem odnesli nekaj denarja. POSEDOVAL TEMPIRANO BOMBO IN NABOJE 13. marca so ribniški policisti na podlagi informacij opravili razgovor z R.K. iz Ribnice. Razkrilo se je, da poseduje 1/2 kg plastičnega razstreliva, električne in navadne detonatorje ter urni mehanizem za časovno nastavitev eksplozije. Imel je še 150 nabojev za pištolo in 60 za avtomatsko puško. Eksploziv naj bi mu prodal T.S. iz Ribnice, zoper oba pa je bila podana kazenska ovadba. Naboje naj bi dobil med blokado T.S. iz Ribnice se je 18. marca med vožnjo proti Ljubljani zaradi neprimerne hitrosti na Bregu bočno zaletel v prednji del vozila, ki ga je pripeljal nasproti N.V. iz Kočevja. T.S. in njegov sopotnik sta bila zaradi lažjih poškodb prepeljana v UB KC v Ljubljano. NOVE NOVIČKE ]\ o vYt E št. VABI K VPISU IN VPLAČILU DELEŽEV 1. Hranilnica razpisuje vpis in plačilo 3.100 deležev po nominalni vrednosti 11.000 SIT. 2. En delež zagotavlja en glas v skupščini. 3. Deleži prinašajo pravico do dividende, kot jo določi skupščina po zaključnem računu. 4. Dosedanji družbeniki imajo prednostno pravico nakupa deležev do 31.3. 1994. Deleži se vpisujejo na sedežu Hranilnice, Roška c 8, Kočevje od 01. 03. 1994 do 30. 4. 1994 v tajništvu družbe. Deleži se vplačujejo revalorizirani z rastjo drobnoprodajnih cen na dan plačila. Vse dodatne informacije glede vplačila deležev dobite na sedežu hranilnice osebno ali po telefonu 853-777. V Kočevju, dne 07.03. 1994 HRANILNICA IN POSOJILNICA KGP d.o.o. Direktorica Anuška Kordiš, dip. oec. HRANILNICA1 in / POSOJILNICA Kmetijsko Gozdarske Pokrajine KOČEVSKE Lepovče 23, Ribnica stavba Riko-Robotika tel. 861 147 kontaktna oseba Trdan Mirjam d>0 0 Ribnica PODJETJA! Nudimo vam vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Vabimo vas na poslovni dogovor. DOVQLJ JE, DA ZADRGETATE V TELEFONSKO SLUŠALKO... in za prehod iz trdega na tekoče gorivo bomo poskrbeli v enem dnevu brez prekinitve ogrevanja. Dovolj je, če ob sveči zavrtite tel. številko 855-130 ali 06 09 617 506. Prišli bomo in poskrbeli za dotrajano električno napeljavo in naprave. => prodaja in montaža toplotne tehnike => vse vrste installacij => pooblaščeni servis oljnih gorilcev Libelo, Joanes itd. krmilne regulacije Firšt električnega orodja varilnih aparatov => varčevalna tehnika in prihranek pri prometnem davku CHX šot U topla, moleč Ob materinskem dnevu OTROCI MAMAM, ŽENAM, DEKLETOM... Slovenska ženska zveza občine Ribnica pripravlja za Materinski dan, t.j.25.03.1994, v TVD Partizanu v Ribnici proslavo Otroci mama, ženam, dekletom... Leto družine 1994 KONCERT CANTATE DOMINO IN RECITAL TONETA KUNTNERJA Slovenska ženska zveza in MKD Kočevje sta 18. marca v Šeškovem domu pripravila kocert vokalne j skupine Cantate Domino ter recital pesnika Toneta Kuntnerja. Pevska skupina je nastala že leta 1989 iz skupne želje sedmih pevcev cerkvenega pevskega zbora, prvič je javno nastopila pred polnočnicol990, prvi samostojni kocert pa je pripravila ob 600 letnici kočevske župnije. Pesnik in igralec MGL Tone Kuntner je recitiral pesmi iz svoje pesniške zbirke Moje bregače, ki so blizu tako vaškemu kot mestnemu človeku. Kočevje POLJUDNO-ZNANSTVENO PREDAVANJE O RISU Srednja šola Kočevje in Gojitveno lovišče Medved sta v sodelovanju s strokovnjaki dunajskega inštituta UNIVERSITET EUR BODENKULTUR WIEN priredila v sredo, 16. marca 1994, ob 18.00 uri v dvorani Srednje šole Kočevje poljudnoznanstveno predavanje o velikih zvereh na Slovenskem (predvsem o risu). Predavanja se je udeležilo kar lepo število vseh, ki jih ta problematika zanima. Predavanje so vodili CIRIL ŠTRUMBELJ, dipl. ing. gozd., sicer vodja Gojitvenega lovišča Medved in mag. Thdmas Huber z inštituta Universitet für Bodenkultur Wien ( s prevajalcem za nemški jezik). To temo bo g. Huber uporabil za doktorsko dizertacijo. št. 73 -m T NOVE ^ NovicE NOVE NOVIČKE | OŠ Dolenja vas PROJEKT ’LONČARSTVO’ V petek, 18. marca, so se ob 18. uri zbrali v DC-16 vaščani Dolenje vasi, da bi si ogledali zaključno predstavitev projekta ’LONČARSTVO’. Tako je projekt, ki ga je pripravilo 121 učencev, učiteljice, lončarji in zunanji sodelavci, dobil precej na veljavi tudi navzven, saj so bili obiskovalci (bila jih je polna dvorana, med njimi tudi gostje iz ribniške OŠ) nad izvedbo celotnega programa navdušeni. Projekt so pripravile vse dolenjevaške učiteljice: SONJA POGORELC (vodja projekta), MARIJA HENIGMAN, VALERIJA LUBEJ, BERNARDA KLJUN, ALMIRA LEVSTEK in SLAVKA TANKO. V štirinajstih dneh, kolikor je projekt trajal, so s pomočjo otrok in njihovih staršev, lončarjev in zunanjih sodelavcev, zbrale ogromno gradiva, tako pisnega kot materialnega, ki je kakorkoli povezan z razvojem lončarstva v Dolenji vasi in okoliških vaseh (Prigorica, Blate, Rakitnica) in ga potem razstavile v dvorani DC-16. Marljive tovarišice so s svojimi učenci opravile tudi razgovore z dolenjevaškimi lončarji g. LEOPOLDOM BOJCEM, g. JAKOBOM NOSANOM st. in ml. in g.TONETOM NOSANOM st. in ml.. POMLAD PRIHAJA. M-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je pripravilo dobro obiskano predavanje na temo spomladnskih opravil z znanim strokovnjakom za cvetje Slavkom Zgoncem, in domačimi predavatelji. Ribnica LETNI ZBOR SKD RIBNICA V sredo, 16. marca, je bil v ribniški dvorani TVD Parižan v redni letni zbor občinske organizacije SKD Ribnica. Redni zbor je bil tudi priložnost, da so se pripadniki te stranke srečali z nekaterimi vodilnimi ljudmi z republike. Zato so povabili medse glavnega tajnika SKD, g. Edvarda Staniča in ministra za kmetijstvo g. Jožeta Osterca. Letnega zbora se je udeležila tudi pomembna gostja iz Kočevja, prof. Meta Prelesnik, ki je predsednica kočevske Slovenske ženske zveze. Hkrati pa so se na letnem zboru člani SKD javno zahvalili ga. Stanki Hitij Hočevar za njen nekajletni trud, ki ga je iskazala kot tajnica ribniške SKD. Hitijeva se je namreč od te funkcije zaradi zdravstvenih razlogov poslovila, nov tajnik SKD pa bo Tomaž Rus. USTANOVLJENO DRUŠTVO i DL KATOLIŠKIH PEDAGOGOV SLOVENIJE ZA KOČEVJE V petek, 4. marca 1994 so v Kočevju ustanovili območno enoto Društva katoliških pedagogov Slovenije za Kočevje in Ribnica. Na ustanovni skupščini v Kočevju se je zbralo okoli 40 pedagoških delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol z območja Kočevja in Ribnice. Za uvodno duhovno misel je poskrbel kočevski župnik g. Marjan Lampret, nato pa so poslušali predavanje prof. Marije Žabjek Učiteljev pogled na probleme vzgoje. Izvolili so tudi upravni odbor območne enote. Društvo bo vodil prof. Ludvik Mihelič. RAZSTAVA PASEMSKIH MAČK Srednja šola tehniških usmeritev in družboslovja iz Kočevja bo v nedeljo, 27.03.1994 skupaj s Felinološkim društvom Ljubljana priredila RAZSTAVO PASEMSKIH MAČK. Razstavo si bo moč ogledati v prostorih Srednje šole Kočevje od 10. do 18. ure. VAŠ INTERVJU NOVE ^ N o vicE Marija Lovšin JDOBRA VZGOJA JE NAJVEČJA DOTA V ŽIVLJENJU Za pogovor z Marijo Lovšin smo se odločili iz več razlogov. Prvi in glavni je bil zagotovo ta, da je Marija pred kratkim dopolnila šesto desetletje svojega pestrega in dinamičnega življenja. Drugi, a prav tako pomemben razlog zapogovor, je bil bližajoči praznik vseh mater in Marija kot mati Andreja Lovšina, bivšega direktorja VOMO, zagotovo zasluži posebno mesto, saj prav ona nosi levji delež zaslug za to, da se je Andrej prebil iz ribniške anonimnosti in postal eden najbolj znanih Ribničanov v slovenskem, evropskem in ne nazadnje tudi svetovnem merilu. Marija je poznana širši ribniški, kočevski, loškopotoški in sodraški javnosti tudi po svojem nesebičnem delu v zobozdravstvu, saj je prav ona orala ledino s preventivo v zobozdravstvu. Predvsem pa je Marija znana po nazivu ’Breška Marija’. Ga ni Ribničana, ki ne bi vedel, za koga gre. Pa ta nadimek ni dobila kar tako. Znana je namreč po svoji veliki ljubezni do rodne vasice Breže, kamor se je vedno - kakor tudi danes - vračala. Sama rada pove, da ji naredi lepši dan v Ribnici, kjer sicer živi, srečanje s slehernim od vaščanov Brež. *Kje ste preživeli mladostna leta? Marija: Rodila sem se v Brežah kot najstarejša hčerka. Za mano sta se rodila še dva brata. Najmlajši, Tine, je danes žal že pokojni, drugi brat pa živi v Ljubljani. Na starše me veže zelo lep spomin, saj so imeli izreden odnos do nas - otrok. Imela sem izredno lepo mladost, kljub vojni, prav zaradi topline, ki je vedno vladala v naši družini. *Med vojno je bilo tudi pri vas hudo. Marija: Bili smo partizanska družina in prav zavoljo tega smo vsi dosti pretrpeli. Zaprti smo bili celo v ribniških kasarnah, tudi otroci. Najmlajšega Tineta je mati takrat še dojila...Kot otrok se spomnim, kako so pobili Sodražane v Jorasovem gozdičku. Naša družina je bila tam blizu zaprta in slišali smo strele...Očeta so kot pokončnega moža poslali v internacijo na Rab. Takrat je bilo zares hudo. Sama sem dala vojno skozi in vem, koliko smo vsi Slovenci takrat pretrpeli. Bog ne daj, da bi se to še kdaj ponovilo. Mi smo imeli srečo, da se je oče vrnil iz internacije. Marsikateri se ni. Prišel je peš iz Raba, čez Čabar in Loški Potok. *Vaša prva zaposlitev je bila v ribniški ambulanti. Marija: Leta 1953 sem se zaposlila kot zobna asistentka pri gospodu Fegicu. V tistih časih smo delali vse dni, tudi v soboto in nedeljo. Preprosto smo dobili odločbo, da moraš delati tu in tu in - moral si. Takrat se nismo zmišljevali tako, kot se dandanes mladi. Tako sem delala med tednom v ribniški ambulanti, ob sobotah in nedeljah pa sva z zobozdravnikom Fegicem hodila delat v Kočevje, kjer sva morala poskrbeti za rudniške delavce. Hodila sva tudi v Loški Potok...Vso mladost sem pustila v zobozdravstveni ordinaciji. *Na otroškem oddelku ste delali dobrih četrt stoletja... Marija: Hkrati s tem, ko sem začela asistirati dr. Cvarovi, sem se se začela ukvarjati z otroškimi zobki. Tudi to obdobje, dobrih petindvajset let, je bilo zelo pestro in dinamično. Z dr. Cvarovo sva se zelo dobro ujeli in' še danes menim, da je prav ona ena najboljših zobozdravnic pri nas. Zelo lepo se je znalaz otroci pogovarjati. Tako je enkrat rekla neki punčki: " Kako imaš lepe trepalnice! Kaj ko bi jih meni malo posodila? " Naslednjič ji je taista punčka prinesla v majhnem papirčku nekaj svojih trepalnic... Strahotno lepi spomini so to...Meni je nekoč neka Urška prinesla svoj prstanček...Še danes ga hranim. ♦Praktično ste pionir v otroški zobni preventivi. Marija: Pa še kako rada sem imela to delo. Že po naravi sem taka, da zelo rada pomagam ljudem, če le morem. Otrokom pa še toliko bolj. Prav rada sem hodila po drugih ambulantah gledat, kako oni to počnejo, saj sem vedela, da otroci potrebujejo pomoč. Vsepovsod sem prosila za sredstva, da sem šla lahko potem v Ljubljano kupit zobne ščetke, kismo jih -zastonj-razdelili osnovnošolskim otrokom iz Ribnice, Sušij in Dolenje vasi. ♦Sinu Andreju ste bili vsa leta oče in mati hkrati. Marija: Z Andrejevim očetom sem bila poročena le 18 mesecev. Praktično sem potem v glavnem res sama skrbela za vse okrog njega, pa naj bo to le igra, ali pa varstvo, učenje, prehrana...Vse sem uspela zorganizirati tako, da je bilo za vse najbolje. Andrej je bil do svojega sedmega leta pri mojih starših v Brežah in prav njim sem dolžna še posebne zahvale za vso pomoč, ki so mi jo izkazovali vedno za časa svojega življenja. Brez svoje mame in očeta si res ne predstavljam, kako bi vzgojila svojega sina, ki je danes izredno dober oče in sin. Pomagali so mi vsi domači, celo moja babica, sicer Cešarkova iz Nemške vasi, mi je vedno stisnila kak dinar v roke, češ: "Kupi si kakšno lepo obleko!" Babico sem imela zelo rada in sem jo zelo cenila, saj je bila načitana in za tiste čase zelo napredna, predvsem pa od srca dobra. Tako sem v tistih časih cele dneve preživela v ambulanti, vmes pa sem hodila jest v Breže...Za Andreja pa je bilo v času moje odsotnosti zelo dobro poskrbljeno... ♦Rodne Breze vam veliko omenijo? Marija: Res je. Najlepše obdobje svojega življenja - mladost - sem preživela prav tam, pa tudi vsa svoja življenska obdobja, vse krize in veselja, so vezana prav nanje. Se dandanes rada posedim na klopčici pred rojstno hišo, kamor se vsakodnevno vračam, saj po smrti svoji staršev sedaj tudi sama kmetujem. Lani sem pridelala krompirja za dve družini, pa pšenica je dobro obrodila...Ljubim zemljo in rada jo obdelujem...Nobena stvar mi ne more nadomestiti te vaške idile in spominov na ličkanje, pa na dni, ko smo mleli proso z nogami...Ogromno bogastvo nosim v sebi prav zato, ker sem svojo mladost, pa tudi kasneje, preživljala na vasi, v mojih ljubih Brežah... ♦Tisti, ki vas poznajo, pravijo, da ste ’šarP... Marija: Sem zelo komunikativna, rada imam ljudi in rada prisluhnem njihovim težavam. Če se le da, jim tudi pomagam. Res pa je, da sem tudi zelo odločna, saj me je tega naučilo življenje. Ko se je npr.Andrej odločil, da bo šel v vojaško šolo, so bili vsi okrog naju proti, jaz pa sem podprla njegovo odločitev, čeprav mi ni bilo vedno lahko. Vsa leta študija sem mu stala ob strani, ga bodrila in podpirala v trenutkih kriz... ♦Od kod je bila v Andreju želja po vojaškem študiju? Marija: Dedek ga je tako vzgojil. Moj oče je bil pošten in tisti pravi partizan, z dušo in srcem. Andreju je ob večerih govoril zgodbice iz partizanskega življenja. Odločilna odločitev za šolanje na vojaških šolah pa je bil moj bratranec, ki je bil pilot in Andrej ga je vedno zelo občudoval. Prav zavoljo njega si je zelo želel postati pilot in najbližja pot, oz.najbolj blizu željam, ki jih je gojil, je bila vojaška akademija. ♦Andrej je bil dober študent... Marija: Razen vmesnih osebnih kriz s študijem v Beogradu res ni imel težav. Ravno nasprotno. Bil je celo tako vzoren, da je postal celo že ..takrat medijsko zanimiv in je bil na neki slovenskiTV oddaji predstavljen kot eden boljših slovenskih študentov. Sama ga v Beograd nisem obiskovala, raje sem mu poslala denar za pot domov in vedno je prišel v Slovenijo, če se je le dalo. ♦Ste imeli kaj težav zaradi njegovega pomembnega dela? Marija: Med desetdnevno vojno in po njej je bilo prav obupno. Anonimni klici, grožnje...Kaj vse sem morala prestati. Najhuje od vsega pa je bil moj strah, da se ne bi Andreju kaj zgodilo. Hvala Bogu, zdaj je to za nami. Andrej se zdaj ne ukvarja več s tako nevarnim delom. Zaposlen je pri zasebniku in je daleč stran od vsake politike... *Za svoja šestdeseta leta ste prav neverjetno vitalni. Obstaja kakšna čarobna formula? Marija: Res sem človek gibanja. Vsi znanci in prijatelji vedo, da me je zelo težko dobiti doma. Vsakodnevno kolesarim v Breže, tudi sicer se dovolj gibljem...Mislim, da čarobne formule za večno mladost ni. Mene je vedno držala pokonci dobra volja in smisel za humor. Se danes se ne ustrašim nobenega dela. Rada sem urejena gospa, sem pa rada tudi kmetica, po potrebi pa tudi kuharica in čistilka...Imam pa tudi ogromno hobijev, tako se zanimam za vse oblike alternativnega zdravljenja, rada berem, pletem, obiskujem razne predstave, predavanja, hodim v gledališče in v opero... Darja D. Hafnar POSLOVNA STRAN mr NOVE ^ N o vicE NOVO GLASBENA TRGOVINA Branko Zaletelj Koldvorska 9 a Ribnica Top Musič jjV KOMERCIALNEM ^CENTRU IDEAL JJ ^Vabimo vas v JZ prodajalno J7 J7 J3 J7 JJz najnovejšimi CD ploščami in ^kasetami jj VHS kasetami (risanke, glasbeni filmi) J? J? A/a svoj račun bodo prišli jj ljubitelji zimzelenih melodij! J3 j: tudi j: j: j: j: j: jj J7 J? j: J7 jj J3 J3 J? J3 J3 J7 V? J? J7 J7 v: J7 j: j: j? J3 NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na tel.: “S* (061) 213-475 Čang - ŠlciTlg shujševalni čaj Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo. Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju. ’ " • ’ •« s I ={! ■ '! r «T ■ IME IN PRIIMEK ULICA IN ŠT. POŠTNA ŠT. IN KRAJ ŠTEVILO ZAVITKOV BOUTIQUE f 0 T 0 S Gorenjska c. 7 (pri zavodu za zaposlovanje) Ribnica NOVO NOVO NOVO NOVO spodnje perilo,srajce, puloverji, obleke... ^ SVETOVNO ZNANE ZNAMKE ART FASHION vse za vas STORITVENO PODJETJE Wprofesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4, Kočevje, delavnice Reška 25fnovil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Šeškova 31 Ribnica tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 15.30 do 19.00 sob. od 8.30 do 12.30 POSEBNA PONUDBA: srajce KANTAROS jeans hlače (barvne in klasične) jeans jakne otroške jeans jakne spomldanske jakne št. 73 N O vYfc E POSLOVNA STRAN I MELAMINU PODEUENA ŠVICARSKI IN SLOVENSKI CERTIFIKAT ZA KAKOVOST ISO 9001 Kemična tovarna Melamin je 18. marca slavnostno prejela certifikate sistema kakovosti švicarskega združenja za certifikate SQS in slovenskega instituta za kakovost SIQ. Direktorju Melamina dipl ing. Marjanu Kozincu jih je podelil dr. Igor Likar, prisotni pa so bili še predsednik gospodarske zbornice in dober poznavalec Melamina Dagmar Šuster, predsednik združenja kemične industrije g. Štefan Trajbanič, predstavniki bank in številni novinarji. Prizadevanje za kakovost je v Melaminu povezano z neprestanim dokazovanjem pred močno mednarodno konkurenco, saj podjetje izvozi že 50% svojih izdelkov. Projektna skupina je pod vodstvom ing. Staneta Pogorelca in s pomočjo zunanjega sodelovca Štefana Trajbariča začela z delom pred tremi leti, v tem času pa je opravila težko delo od organizacijskih predpisov do internih standardov in usklajevanja treh med seboj močno različnih programskih enot in do krovnega dokumenta sistema kakovosti - poslovnika kakovosti. Cerfißra/za s&temMovosä/Certi/iMeforffua/ä!/System MELAMIN Kemična tovarna p. o. Kočevje celotno podjetje razen PE Trgovina Smndard ' Slandard ________________SLS ISO 9001______________________ St. certifikate M.wwda Certificate Xo. ropinW. ______________________004_________________________ Certifikat ičija do i Ihis certificate is valid umil ______________1997-01 - 19_____________________ Ljubljana 1994-01 -20 I imenu in za SIQ In the name and on behalt ol SIQ Direktor / Direclor Schweizerische Vereinigung für Qualitätssicherungs-Zertifikate Švicarsko združenje za certifikate o zagotovitvi kakovosti SQS potrjuje, da spodaj navedeno podjetje razpolaga s sistemom kakovosti, ki ustreza mednarodnim normam za upravljanje kakovosti in sisteme kakovosti (serije ISO 9000/EN 29000), in podeljuje podjetju MELAMIN — Kemična tovarna Kočevje p. o., KOČEVJE/SLOVENIJA na podlagi certifikacijske inspekcije certifikat SQS, stopnja ISO 9001/EN 29001 Pri certifikacijski inspekciji je SQS ugotovil, da je sistem kakovosti v celoti dograjen in smotrn, da se vzdržuje in uporablja, ter da v celoti izpolnjuje zahteve omenjenih mednarodnih norm za navedeni model. Ta certifikat je veljaven 3 leta. Zollikofen, 17. januarja 1994 Ta certifikat velja do vključno 16. januarja 1997 Številka registracije 10954-01 Uvajanje sprejetih rešitev v prakso je uspelo zaradi odločne podpore vodstva podjetja in pripravljenosti vsega kolektiva za sodelovanje, kar je zahtevalo spremembo zakoreninjenih navad in sprotno izobraževanje zaposlenih. S certificiranim sistemom kakovosti je bil znotraj podjetja dosežen jasen in urejen način nalog in kompetenc in izboljšanje komunikacijskih poti, kar se vse odraža na večji storilnosti. Melamin pa si je kot eno prvih podjetij kemične branže v Sloveniji zaradi nevtralne mednarodne potrditve sistema kakovosti za celotno dejavnost zagotovil povečano zaupanje tudi navzven Zaradi usklajenih kakovostnih zahtev se je zmanjšalo število presoj kakovosti pristojnih organov in kupcev, v končni fazi pa podjetje lahko doseže ugodnješe cene. Podelitev listin švicarskega združenja za certifikate in slovenskega inštituta za kakovost je hkrati potrditev konca nekega dela in tudi začetek procesa, ki nima konca. V ta proces Melamin vstopa z novim imageom, ki nedvomno odstopa tako od slovenskega kot posebej od kočevskega povprečja. Ker se Melamin hkrati pospešeno pripravlja na lastninjenje, si z mednarodnim priznanjem za kakovost pridobiva zaupanje med številnimi lastniki certifikatov, ki bodo svoje lastninske deleže že v jeseni uveljavljali z notranjim odkupom, in povečuje interes tistih, ki bi v podjetje želeli vložiti certifikate na podlagi razpisa za zunanji odkup. £tU Livold 19, Kočevje, tel.851-355 • ženske in moške pižame že za 1.950,00, ženske spodnje majice za 500 SIT • trenerske od 1900 do 2200 SIT, platneni copati, otroški športni copati • kava MINAS 539,00 SIT/KG Vabljeni tudi v okrepčevalnico Lili, kjer vam bomo ob petkih, sobotah in nedeljah postregli s svežimi domačimi torticami. i t dobiiE • srajce, bluze, puloverje, maje • hlače, pajkice, špichoze, jakne jopiče, parke • perilo • modne dodatke, izdelke iz usnja • šolski in pisarniški program VELIKA IZBIRA POSLOVNIH IN OSEBNIH DARIL. UGODNI PLAČILNI POGOJI! Delovni čas:od 9.00 -17.00, sobota od 9.00-12.00 Kočevska Reka, tel. 860-102 V TRqovii\i i Qmm% Žaga Predelava in obdelava lesa Blate 12 61331 Dolenja vas ODKUP HLODOVINE: smreka I. kvalitete smreka II. kvalitete ZOBEC telefon:0611864-070 061/864-071 telefax:061/864-071 11.000 SIT 8.500 SIT PLAČILO TAKOJ! POZOR! ZA NAKUP MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV /ŠKORNJEV/ POKLANJAMO KUPON. PRI NAKUPU 5 PAROV PRI SESTEM NUDIMO 50% POPUSTA. IZKORISTITE PRILOŽNOST! TEL 851-056 usnjeni supergi (tudi otroški od št. 18 dalje) ortopedski natikači modne vbalerine iz nabuko rjave in plave modni plavi sandali in salonarji obutev za svečane priložnosti (obhajilo, birmo, maturantske plese) -a-L« d rr m A 7 /n 1 iffir Km Am i ' 1 ^F^iGREGORČIČ, do 0 LrT-i-; 061 “ 851-196 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 PRI BEMOZU DOBITE: gotov beton za vgradnjo gramoz vseh granulacij kritine armature veziva opeke stavbno pohištvo betonsko galanterijo keramike dimnike ter zunanje in notranje kamine INFORMACIJE TER POSLOVNO - RAZSTAVNI PROSTORI V KOČEVJU, FRANKOPANSKA UL. 7 TEL./FAX 851-198, BETONARNA MOZELJ TEL. 804-150 Delovni čas 8.OO-18.00, sobota 8.00-12.00. ffolollb**- NUDIMO VAM ♦ EXPRES slike za dokumente ' ♦ 15 % poust pri družinskem slikanju za dokumente ♦ starejše in onemogle slikamo tudi na domu ♦ sprejemamo naročila za slikanje in snemanje porok, rojstnih dnevov in drugih svečanosti ♦ ugodno prodajamo filme, fotoaparate in drugi fotografski material ♦ filme v razvijanje nam lahko pošljete tudi po pošti - slike vam še isti dan z odkupnino pošljemo nazaj V aprilu vas vabimo na fotografiranje v naravi pod strokovnim vodstvom mojstrov fotograije! Gorenjska c. 6, Ribnica tel. 061/860-569 Del. čas: dop. od 8.30 do 12.30 pop. od 16.00 do 19.00 Sodražica v torek od 16.30 do 18.00 četrek od 16.30 do 18.00 sobota od 9.00 do 11.00 UGODNOSTI ČLANOV DRUŽINE FUJI * 10 % popust pri vseh uslugah * enkrat letno brezplačno razvijanje in izdelava fotografij * vsak 100-ti član družine Fuji dobi za nagrado fotoaparat znamke Fuji v vrednosti 200 DEM SAJ NI RES - PA JE! * barvni film vam razvijemo in izdelamo fotografije v 1. uri (cena slike 29 SIT) * pri nas kupljen barvni film vam razvijemo zastonj * v 5. minutah dobite povečavo 15 x 21 cm * za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje in izdelavo slik vam podarimo barvni film ROZALKOMERC NAGRADIL PRVE KUPCE VOZIL HYUNDAI ROZALKOMERC je v prodajnem salonu na Kolodvorski 14 v Kočevju 18. marca slavnostno izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal prvim šestim kupcem ob otvoritvi salona lani poleti. Mednje je izžrebal tri nagrade: TV sprejmenik, avotradio in 7. penzionv v tremah Čatež. Rozalkomcrc se je na našem tržišču uveljavil poleg ponudbe vozil Hyunai tudi z vozili Škoda in Lada, pred nedavnim pa je dodal še ponudbo vozil Peugeot. V času od 28. do 5. aprila Rozalkomcrc pripravlja v Kočevju, Ribnici in Cerknici prestavitvev hyundajevih vozil LANTRA, SONATA, SKOUPE in PONY. Vozila bodo na razpolago za testno vožnjo, tako da se bodo zainteresirani vozniki lahko v živo prepričali v vozne lastnosti naštetih modelov. LAGUNA V KOČEVJU RENAULT se je na svetovnem tržišču pojavil z novim vozilom višjega srednjega razreda z nazivom LAGUNA. 16. marca je avtocenter RUFAC predstavil v svojem prodajnem centru Laguno tudi širši kočevski javnosti, prisotni pa so se lahko v živo in preko video predstavitve prepričali o elegantnih linijah in , vrhunskih tehničnih lastnostih vozila, ki ga je proizvajalec označil za mogočno cestno križarko in elegantno jadrnico obenem. Avtocenter Rufac je priložnost izkoristil tudi za kratko predstavitev svoje uspešne prodaje in za napoved razširitve servisa s sodobno avtokleparsko dejavnostjo. LAGUNA V RIBNICI Med zastopniki RENAULTA, ki so predstavili novo vozilo LAGUNA, je tudi HAST d.o.o. iz Dolenje vasi. Predstavitev 16. marca je bila podobno kot ob otvoritvi salona družabno-kulturni dogodek, popestren z improviziranim skečem, ki je poudaril erotične dimenzije Lagune. Gostje so si ogledali tudi sodobno servisno in avtokleparsko delavnico z ravnalno mizo, v družabnem delu srečanja pa izmenjalli svoje poglede na predstavljeno vozilo in ostalo Renaultovo ponudbo, saj je tudi na ribniškem področju ta francoski in novomeški proizvajale vozil vse močneje prisoten. DOBRO JE VEDETI i__________________ NoTicE ZDRAVSTVO Pripravlja in svetuje dr. Tihomir Odorčič ARTERIJSKA HIPERTENZIJA Arterijska hipertenzija ali povišan krvni tlak je lahko bolezen sama zase in hkrati dejavnik tveganja za nastanek drugih bolezni, ki so lahko usodne. Prav tako je povišan krvni tlak, če ga vzamemo samo kot izmerjeno vrednost, le simptom (znamenje) neke bolezni. Fizikalno, arterijski tlak pomeni tlak na steno arterij, ki je rezultat delovanja srca kot črpalke in upora samih žil. Stene žil niso mrtve "vodovodne cevi", ampak žive iz mišic in drugih tkiv zgrajene strukture. Meri sc posredno s pomočjo zračnega manometra in sicer tako, da z napihovanjem manšete zapremo arterijo in po tem izpuščajoč zrak iz nje pazljivo spremljamo s slušalkami, ko sc bo pojavil prvi šum potisnjenega toka krvi. V tem trenutku pogledamo na manometer in si zapomnimo vrednost. To je vrednost sistoličnega tlaka, ki nam govori o utripnem volumnu srca in prožnosti krvnih žil. Utripajoči šum spremljamo naprej dokler popolnoma ne izgine. Vrednost, ki jo v tem trenutku odčitamo, je vrednost diastoličnega krvnega tlaka, ki nam govori o žilnem uporu. In katere so normalne vrednosti krvnega tlaka? stanje starost krvni tlak v Hg normo- pod 6 do 110/75 tenzija 6-10 do 120/80 10-14 do 125/85 14-18 do 135/90 18-40 do 140/90 41-60 do 150/90 nad 60 do 160/90 hiper- 7-60 160/95 in več tenzija nad 60 175/95 in več mejna 17-60 141/90-159/94 tenzija nad 6 161/91-174/94 Prirejeno po Juliusu in Hanssonu STROGI KRITERIJI Kot je razvidno iz zgornje tabele, so kriteriji za povišan krvni tlak bolj strogi kot si mi to predstavljamo. Lahko ugotovimo, da niti med mejnimi vrednostmi ni videti, da bi bil diastolični tlak trištevilčno zaznamovan. Zal kot zdravnik ugotavljam, da je zelo pogosto diastolični tlak 100 mm Hg in več. Neka epidemiološka študija v Sloveniji je pokazala, da ima 19 % Slovencev in Slovenk v starosti izmed 40 in 70 let povišan krvni tlak. Velika obolevnost za arterijsko hipertenzijo pa je posebej značilna za območja, kjer prebivalci uživajo nadpovprečno veliko soli PREVEČ SOLI IN MAŠČOB .Prav v tem je najboljša prevencija hipertenzije in naravno zdravljenje mejne hipertenzije, da se zmanjša vnos kuhinjske soli. Seveda ne smemo prezreti dednih, stresnih, socialno-ekonomskih, starostnih, spolnih in drugih prehrambenih dejavnikov, vendar je vnos soli natrijevega klorida daleč v ospredju. Z omejitvijo vnosa na 3 g soli na dan dosežemo znižanje krvnega tlaka za 5 mm Hg ali celo več. Tudi drugi nefarmakološki ukrepi niso odveč: omejitev zasičenih maščob v prehrani, omejitev uživanja alkohola, redne izotonične (zmerno naporne) telesne vaje in sprostitveno zdravljenje. Vaš zdravnik bo tisti, ki bo sprejel dokončno odločitev kdaj in katera zdravila boste morda potrebovali. KAKO MERITI KRVNI TLAK Se beseda o tem kdo najbolje meri krvni tlak. Ni dvoma o tem, da je strokovnjakovo uho (zdravnikovo) najbolj izurjeno za merjenje tlaka, vendar so nam izkušnje pokazale. da so vrednosti tlaka premo sorazmerne stopnji strokovne izobrazbe tistega, ki ga meri. To pomeni, da je arterijski tlak izmerjen doma, v domačem okolju, pri sosedu ali sorodniku, vedno nižji od tistega, ki ga izmeri medicinska sestra. Le-ta pa je nižji od tistega, ki ga končno izmeri zdravnik. Zato je osebni merilec tlaka postal nujni del domače apoteke, kot je to termometer za merjenje telesne temperature. Zdravnik bo upošteval vse izmerjene vrednosti in ne le od enkratnega merjenja ter bo presodil o načinu zdravljenja. HIPERTENZIJA-DEJAVNIK NASTANKA VRSTE HUDIH BOLEZNI Arterijska hipertenzija je skupaj s kajenjem, s povišanimi maščobami v krvi, s sladkorno boleznijo in s stresnimi stanji eden od dejavnikov nastanka vrste hudih bolezni obtočil. Med njimi naštejmo le hipertenzivno bolezen srca z odhodom v odpoved srca ter možgansko kap. Prav tako ateroskleroza se pri hipertenzivnih ljudeh pojavlja prej kot pri normotenzivnih. Če nimamo kje drugje izmeriti krvnega tlaka in ga do sedaj še nikoli nismo izmerili ali že dolgo ne, zaprosimo svojega zdravnika. Zavedajmo se, da na podlagi ene meritve še ničesar ne moremo sklepati, vendar če je že ta prva meritev enormno visoka, je gotovo nekaj narobe. NOVE N o v i gE GRADBENIŠTVO Pripravlja in svetuje Andrej Rus, inž. gradb. PRAKTIČNI PROBLEMI GRADNJE V dosedanjih člankih sem opisal priprave na gradnjo s papirnate strani, sedaj pa lahko preidemo na praktične probleme gradnje. Prvi postopek po pridobitvi gradbenega dovoljenja je geodetska zakoličba objekta. To delo opravi lahko le strokovnjak geodetske stroke. Geodetska zakoličba pomeniprenos objekta iz situacijske skice na teren. O opravljeni zakoličbi se napravi zapisnik, ki vsebuje podatke o prenosu točk na teren in po možnosti tudi zavarovanje teh točk. Zapisnik o zakoličbi je tudi obvezna priloga pri tehničnem prevzemu objekta, zato investitorjem priporočam izdelavo tega zapisnika. V prejšnjem članku sem pozabil navesti, da mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti tudi pismeno soglasje strokovnjaka gradbene stroke o strokovnem nadzorstvu pri gradnji (nadzorni organ). To soglasje lahko da oseba, ki ima zaključeno najmanj srednjo šolo gradbene smeri in opravljen strokovni izpit. Nadzorni organ opravlja svoje delo strokovnega nadzora tekom celotne gradnje in je investitorjeva "desna roka’ pri gradnji in tudi obračunu del, v kolikor je investitor delo oddal pooblaščenemu podjetju. Po opravljeni geodetski zakoličbi objekta je na vrsti izkop gradbene jame, ki ustreza predvidenemu objektu. Tehnologija izkopov in s tem tudi gradbena mehanizacija sta v zadnjih letih izjemno napredovala, tako, da je možno izvesti praktično vse izkope, ne glede na težavnost. Investitorjem priporočam, da za sam izkop dobijo podjetje ali obrtnika, ki je registritrano za to dejavnost in znajo izkop tudi strokovno izvesti. Predvsem je pomemben del izkopa izvedba vrtanja in miniranja, v kolikor je to potrebno. Sicer pa na našem področju naletimo na zelo različne vrste temeljnih tal. Od vrste temeljnih tal pa je odvisno, kakšen način temeljnega objekta bomo izbrali. Način temeljenja je predviden že s projektom, ponavadi na osnovi poročila geomehanika. Ko pa se izvede izkop, se ugotovi dejansko kvaliteto temeljnih tal (to znova opravi geomahanik in o ogledu sestavi zapisnik). Pri samih načinih izvedbe temeljev ločimo nekje tri osnovne načine izvedbe temeljev: pasovni in točkovni temelji ter temeljna plošča. Temelji se predvidijo glede na zasnovo objekta. Od vrste temeljnih tal pa je odvisna širina in globina temeljev. Pri izvajanju temeljev bi investitorje opozoril na naslednje: najbolje je izvesti temelje s potrebno armaturo, tako, da se vsi posedki zaradi teže objekta čim bolj enakomerno prenašajo na temeljna tla. V kolikor je potrebno temelje izvajati globje, kot so projektirani temelji (npr. če so med kamnitim delom temeljnih tal žepi zemlje, ali, če je del objekta na trdem terenu, del pa v mehkem terenu), se te poglobitve temeljev izvedejo v pustem betonu (slabši beton) z dodatkom lomljenega kamna. Pri tem bi omenil pravilo, da mora biti kamen kompletno oblit z betonom. Minimalna globina temeljev naj bo vsaj 80 cm. Ta globina je predvidena zato, ker je na globini do 80 cm meja zmrzovanja temeljnih tal. Če bi temeljno dno ne segalo dovolj globoko v temeljna tla, bi ob zmrzovanju zemljina pod temeljem zamrznila in nabreknila. To pa je možnost, da se na objektu pojavijo razpoke. OBRTNA ZBORNICA RIBNICA objavlja BORZO POSLOVNIH PROSTOROV V OBČINI RIBNICA Oddamo ali prodamo: 7. Prostor v velikosti 18x15x5 m, centralno ogrevanje, primerno za skladišče ali delavnico, lokacija v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem 2. PODSTREŠJE v centru Ribnice oddamo v najem za ureditev poslovnih prostorov (pisarne, predstavništva...) 3. POSLOVNI PROSTOR vel. 12 m 2 poleg uprave Inlesa, oddamo v najem 4. POSLOVNI PROSTOR vel. 50 m2 centralo ogrevanje, voda, telefon, obrtniški el. priključek primeren za proizvodnjo, obrt ali storitve,v neposredni bližini Ribnice, oddamo v najem 5. ZAZIDLJIVO IN KOMUNALNO OPREMLJENO PARCELO 12 a v Kočevju, primemo za obrtno dejavnost (elavnica, skladišča, diskont) s starejšo stanovanjsko hišo prodam 6.20. m2 za pisarno ali trgovinico nasproti Ideala, oddamo 7. LOKAL za trgovino ali bife (70m2), oddamo - Lepič Nada, tel. 864-480 8.100 m2 v bivši kasarni oddam v najem 9.PARCELO v izmeril 1 ha v neposredni bližini Rika, primemo za industrijsko gradnjo (po zazidalnem načrtu), prodam Najamemo: 7. Na dovolj prometni lokaciji v Ribnici vzamemo v najem LOKALČEK cc.a 20 tn za trgovinico. 2. LOKAL-TRGOVINICO za prodajo frizerskih preparatov vzamemo v najem 3.. LOKAL za tekstilno trgovino do 50 m2 najamem 4. ENOSOBNO STANOVANJE (36 tn)zamenjam za večje ali prodami ZAPOSLIMO: L Mlajšega VODOVODARJA - CENTRALNO - STROJ. KLUČAVNIČARSTVO, zaposlim Vse informacije dobite v pisarni Obrtne zbornice Ribnica vsak delavnik od 8. do 14. ure ali po telefonu 861-556, fax 860-449. Sekretar: Pavle Hočevar ' GLASBA NOVE ^ N o vicE V prejšnji številki smo predstavili mladega ribniškega harmonikarja, katerega pot se praktično šele začenja, tokrat pa se selimo v Belo Krajino, k znanemu ansamblu, ki že vrsto let kroji slovenski glasbeni prostor. Toni Verderber s svojimi fanti uspeva, kot si lahko večina glasbenikov le želi. Po današnjem opisu bomo ansambel vsaj približno spoznali, slišali in videli pa ga bomo 8. maja na spektaklu v Ribniški športni dvorani ob 3. obletnici Novih novic. Nove novice in podjetje Le & Mo se kot organizatorja že pospešeno pripravljata na ta dogodek. ] ANSAMBEL TONIJA VERDERBERJA Zametki današnjega uspešnega ansambla so nastali pred petnajstimi leti, ko so se zbrali trije mladi fantje, ki jim je bila glasba več kot le veselje, hobi in razvedrilo. Fantje so hoteli v glasbi tudi nekaj doseči in s tem ciljem so pričeli muzicirati na raznih veselicah v bližini njihovih rojstnih krajev. V takratni zasedbi, ki se je imenovala SLAP, so delovali: TONI VERDERBER, ki je igral harmoniko, pel, v zabavnem delu programa z modernim melosom je igral tudi kitaro; kitarist PAVLE ŠTERK, ki je igral bobne in bas kitarist ZDRAVKO GORJUP. Glasbeno pot k uspehu je takratno zasedbo prekinilo služenje vojaškega roka in skupina je po dveh letih razpadla. Po prihodu od vojakov sta Toni Verderber in Pavle Šterk ponovno ustanovila ansambel, tokrat pod imenom Ansambel TONIJA VERDERBERJA. Pridružil se jima je še tretji član, kitarist JOŽE KASTELIC, ki je za Tonijem triu prispeval še drugi vokal. S tem je Pavle Šterk prešel z ritem na bas kitaro. In tako so leta "84 ponovno kot trio trdo prijeli za delo, prijavili so se na javno radijsko oddajo Kar znaš - to veljaš, ki je bila v Metliki. Na njej so zmagali s skladbo Prvi poljub, ki jo je napisal Jure Morvin, kar je fantom dalo novega elana. Toni je pričel aktivno zbirati besedila, povezali so se s tekstopisko gospo Fani Požek, ki piše za ansambel besedila še danes. Smo leta "87, ko je skupina v samozaložbi izdala svojo prvo kaseto z naslovom Vračam se domov, ki je doživela tudi precejšnje komercialne uspehe. Tega leta je prišlo tudi do spremembe v zasedbi, pridružil se je četrti član Tone Kralj, ki je igral trobento in je bil v zasedbi le eno leto. Posnetke s kasete Vračam se domov so z veseljem sprejeli tudi na radiu Studia D Novo mesto, kjer so šli hitro v ušesa poslušalcev. Ker je naklada prve kasete pošla dokaj hitro, so se člani ansambla dogovorili z odgovornim urednikom radia g. Sandijem Piršem za ponatis v njihovi režiji. S tem je imel ansambel dobro reklamno podlago in prodaja kasete je zopet stekla kot po maslu. Leta "88 so se Verderberjevi fantje prijavili na avdicijo Ptujskega festivala, ki so jo gladko opravili in na festivalu osvojili srebrni Orfej. V tem času je prišlo tudi do spremembe zasedbe. Na festivalu je mesto trobentača Toneta Kralja prevzel Borut Klobučar, ki igra tamburico. Tamburico so vključili že pri snemanju kasete, igral pa jo je Silvo Mihelčič (mlajši). V Ptuju jih je odkril znan glasbeni urednik Boris Kovačič in jih povabil k sodelovanju. Toni je hitro zbral skupaj skladbe, ki so jim še manjkale in ob Borisovi pomoči so posneli in izdali svojo drugo kaseto pri takratni založbi RTB. Naslov kasete je bil Pri nas Belokranjcih. Skladbe s te kasete so posneli tudi na video kaseto, ki jo je izdala založba Kobe iz Ljubljane. Vsi ti' projekti so bili zelo uspešni in nastala je še polurna TV oddaja v okviru oddaj Domači ansambli. Ansambel Tonija Verderbcrja je po izidu te kasete ponovno nastopil na Ptujskem festivalu "90 in spet so osvojili drugo mesto. Leta "90 so začeli sodelovati s Tonijem Gašperičem, ki za ansambel tudi piše besedila. Ko se je nabralo dovolj gradiva-besedil Gašpcriča in Požekovc so izdali še tretjo kaseto, z naslovom Staro vino. Da je bila kaseta ponovno uspešna ni potrebno ponavljati in sledili so nastopi, ki jih sanja vsak narodnozabavni ansambel. To so Alpski večer, Marjanca, Koncert iz naših krajev in ogromno drugih nastopov na veselicah po Sloveniji. Igrali so tudi v Italiji in Nemčiji in povsod od naštetih krajev so bili izredno toplo sprejeti. Leta "92 je ansambel prešel pod okrilje založniške hiše Sraka iz Novega mesta, ki je izdala njihovo četrto kaseto pod naslovom Nič ni lepšega. Letos so se Verderberjevi odločili za izdajo kasete in CD plošče, kjer bodo zbrani vsi njihovi dosedanji največji uspehi. Kaseta in CD nosi naslov Naši uspehi. S tem so šli po poti številnih znanih slovenskih ansamblov in skupin, ki so lansko leto snemali svoje največje hite kot po tekočem traku. Audio kaseta je izšla te dni, CD. na katerem je zbranih 26 skladb izide v začetku aprila. Promocija kasete Naši uspehi je prav danes v petek v pivnici v Novem mestu, za vse, ki danes ne boste uspeli priti na promocijski koncert, fantje pripravljajo še nekaj promocij, zlasti ob izidu CD-ja. Lani so posneli tudi tri skladbe za nočni videomeh, eno za božično oddajo, pripravljajo pa se za snemanje še treh skladb za televizijo. Dobili so vabilo za nastop v oddaji Lustingen muzikanten, ki jo pripravlja nemška televizija ZDF drugega junija letos. Toni ima v analih ansambla zbrane pomembne nastope, ki so se jim vtisnili najbolj v spomin. Predvsem so to Alpski večer, Ptujski festivali, prvi samostojni koncert v Polhovem gradcu, prva mesta z raznih lestvic lokalnih radijskih postaj, lojtrca domačih in številni uspešni nastopi širom Slovenije in v tujini. Na zabavah igrajo tudi druge glasbene zvrsti, na področju narodnozabavne glasbe pa igrajo predvsem skladbe iz lastnega repertoarja. Na samostojnih koncertih jih večji del spremlja znani humorist in moderator Toni Gašperič. Kdo so pravzprav sedanji člani ansambla, ki je v tej obliki združen že pet let. To je vodja, aranžer, komponist vseh skladb, glavni vokalist, harmonikar, kitarist, skratka glava ansambla 34-letni TONI VERDERBER doma iz Starega trga ob Kolpi, BORUT KLOBUČAR igra tamburico in klaviature, doma je iz Črnomlja in je dopolnil 27 let. Tretji član JOŽE KASTELIC 36 let igra kitaro, poje back vokal, doma je iz Predgrađa. Zadnji član kvarteta je bas kitarist PAVLE ŠTERK 36 let doma iz Kovače vasi pri Starem trgu. Preleteli smo največje uspehe ansambla, pa poglejmo še v prihodnost. Ob junijskem nastopu na nemški TV si ansambel želi še vrsto odmevnih uspehov, nastopov v tujini, kar ob njihovi angažiranosti ne bo prav težko. Taktika zasedbe ostaja že nekaj let nespremenjena, pozimi delo v studiu, pomladi izdaja kasete, poleti nastopi. Priznati moramo, da vse skupaj zelo uspešno usklajujejo. Na svojih nastopih se najbolje počutijo ob dobrem obisku, dobro vzdušje pa ob sproščenih zabavnjakih samo pride. Toniju je v veliko oporo in pomoč njegova žena Irena, ki mu pomaga pri izboru besedil in pri kontaktiranju preko telefona, ki pri Verderberjevih neprestano zvoni. V njuno usklajenost, delovno harmonijo sem se tudi sam prepričal med obiskom pri njih doma, ko so te vrstice nastajale. Toliko o uspešnem Belokranjskem ansamblu, ki je deloma še Kočevski s teh strani, ostale informacije lahko dobite preko telefona 068 55-130, kjer vas, čeprav zelo zaseden pričakuje Toni Verderber Na na vas drage bralke in bralci pa čakajo kuponi, da izpolnjene pošljete na uredništvo Novih novic MARKO MODREJ restavracija rAriion kočevje tzo 20 M r * t jedi po naročilu, pripravljene jedi (malice, kosila), pizze (mesna, mešana, vegetarijanska, sadna), lignji na žaru (ocvrti, nadevani), postrvi na žaru, žabji kraki Informacije po tel. 854-792 Leitvka 0&iB«jigQ & N (m C E ' tel./fax 061/861-670 tel. 061/861-559 Ribnica' 1. ALL 4 LOVE Adams, Stevard, Sting 2. ANYTHING Culture beat 3. WILD WORLD Mr. Big 4. ROCK N ROLL COME TROUGH Meatloaf 5. PLEASE, FORGIVE ME Brayn Adams 6. TEK JE 12 SATI E.T 7. I MISS YOU Hadaway. V kupočenk napoišite skladbo, ki vam gre terenutno najbolj v uho in glasujte za domač ansambl ali glasbenika, ki ga imate najraje. Med prispelimi kuponi bomo ižrebali tri srečneže, ki bodo prejeli kaseto s hit glasbo studia Le&Mo. Za lestvico bomo upoštevali kupone, ki bodo prispeli do 4.3.1994. Kasete lahko kupite v VC Riba, Trgovini šolarček, trgovini Krempa in drugod po večjih krajih I GLASUJEM ZA SKLADBO LESTVICE LE&MO & N.N I I ............................................ I . GLASUJEM ZA NAJ ANSAMBL Z RIB. KOC. j KONCA:................................... J I__— — ___ — __ __ _ __ _ __ _ __ __ _ __ ____i POSLOVNA STRAN -m T NOVE N o vicE št. rRQoV,NAr TEksTl^ obuTEv BOBEK teI.: 061/«52^29 Šalka vas 65, Kočevje NOVO V ŠALKI VASI: • široke jeans hlače CASUCCI, Levi’s, UNICO, jeans srajce CASUCCI • trenirke za odrasle in otroke • ženski čevlji, moški in ženski unikatni puloverji, brezrokavniki... • otroški ortopedski čevlji PETAJAN • copati za vsakogar • igrače in še marsikaj drugega POSEBNA PONUDBA: mikice kratek rokav še po lanskih cenah Pri večjem nakupu možnost plačila na obroke. PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU 10 % POPUST! Če želite, da bo vaša pričeska modna in vedno lepo urejena, se oglasite v frizerskem salonu . Byuty. _!\u(luno vam trajno KUENE za poškodovane in porozne lase za tanke in beljene lase za lase, ki se težko kodrajo IMATE TEŽAVE S PRHLJAJEM? S prhljaju vas bomo rešili te nadloge. ODPRTO: ponedeljek 8.00-12.00, 16.00 -19.00 torek, sreda, četrtek, petek 13.00-19.00, sobota 7.00 -13.00 kuro proti noro! noro! noYOi Bistro & PRENOČIŠČA IZLATY Prigorica 115,61 331 Dolenja vas, tel.:864-515 Trgovina ZABOJČEK Koblarji 85, Stara Cerkev tel 854-094 • kruh iz Hrama • ob sredah sveže meso iz KRKE Novo Mesto • krvavice, pečenice • bogata izbira čistil • trenerke, srajce Del. čas od pon. do sob. od 8-12, od 15-19, ob nedeljah od 8-12. TRGOVINA MOJCA Kočevje, Ljubljanska 73, (pri Petrolu) tel. 851-633 Vam nudi: * AVTOPREVLEKE za vse tipe vozil že za 3.960,00 SIT * POHIŠTVENO BLAGO za obnovo sedežnih garnitur, stolov, jedilnih kotov... Dodatna ponudba: * FAX ROLE, 30 m, 400,00 SIT odprto 10-12,, od 16-18, sobota od 9-12 I * I I I L ♦ gre mm Vabimo vas s pestro ponudbo ribjih specialitet in drugih okusno pripravljenih jedi. Nedeljsko kosilo že za 500 SIT! Rezervacije za zaključene družbe in poroke sprejemamo na tel. 854-101, 854-102. NOVO: pedikura in depilacija SOI ARI J (5x uporaba 4.000 SIT, lx uporaba 1.000 SIT) I * ♦ I I ♦ I JOŽE ŠILC -LEGENDA RIBNIŠKEGA ROKOMETA V torek, 15.3.1994, smo se na ljubljanskih Zalah poslovili od JOŽETA ŠILCA, med prijatelji in ljubitelji rokometa znanega pod vzdevkom "ŠILJO". Jože Šilc sc jc rodil 30.3.1944. Svojo mladost je preživel v krogu številne in revne kmečke družine v Sajevcu pri Ribnici. V družini je bilo šest otrok. To in vsekakor tudi nekaj ribniške vztrajnosti in odločnosti je začrtalo nadalnjo Jožetovo življensko pot, ki jo je v celoti posvetil rokometu. No, ne le rokometu, temveč tudi svoji družini, svoji ženi Tatjani in otrokoma Urbanu in Urši. Rokomet je spoznal kot osnovnošolec v Osnovni šoli v Ribnici in bil nato v letu 1960, kot šestnajstleten fant med ustanovitelji RK Ribnica. V našem rokometnem klubu se je pričela Jožetova igrlaska rokometna pot v letih od 1960 do 1967. V teh letih je RK Ribnica naredil svoj prvi strmi vzpon. Soigralci se ga spominjajo kot fanta polnega energije, veseljaka, ki jc bil zelo priljubljen med tovariši. Spominjajo pa se tudi, da je Jože rad dejal, ko so se med potovanji ustavili pri kozarčku pijače v osvežitev in ko ga je kdo vprašal: "Jože, kaj boš pil?", je malo v šali, malo zares, odvrnil: "Sendvič!" Leta 1967 se jc RK Ribnica uvrstil v tedanjo 1. slovensko ligo, Jože pa se je po nagovoru trenerja Cveta Pavčiča "preselil" v RK Slovan, kjer je uspešno igral dve leti. V tem času se je pokazala vsa njegova vztrajnost in odločnost, saj je bil prisiljen sam služiti svoj kruh in to tako,da je med 4. in 7. uro zjutraj raznašal mleko po Ljubljani. Poleg tega pa je še študiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani. Kot igralec in trener se je leta 1969 zopet vrnil v Ribnico. Že naslednje leto pa je odšel v Sevnico, kjer je njegova žena Tatjana dobila službo zdravnice. Z RK Sevnica je bilprvo naslednje leto v 1. conski ligi, leto za tem v 1. slovenski ligi in leto za tem, v sezoni 1972/73,nastopal zelo uspešno že v tedanji 2. zvezni ligi. Leta 1974 je prišel ponovno nazaj v svojo Ribnico in kot najbolj borben in najboljši strelec pod vodstvom trenerja Cveta Pavčiča osvojil naslov republiškega prvaka in s tem tudi z našo ekipo RK Ribnica prestopil v 2. zvezno ligo. V sezoni 1976/77 je nastopal z RK Ribnica kot igralec in trener in se v 2. zvezni ligi uvrstil na 5. mesto. Ta čas se je kot učitelj telesne vzgoje zaposlil v Ljubljani in vodil pionirsko rokometno šolo pri Slovanu. Vodil je tudi slovensko pionirsko reprezentanco, ki je pod njegovim vodstvomj dvakrat zapored osvojila jugoslovansko prvenstvo. V letu 1978 prevzame trenerske dolžnosti prve ekipe Slovana. Z njim je dosegel 4. mesto v zvezni ligi in nato v letu 1981 do takrat največji uspeh slovenskega rokometa: uvrstitev v finale evropskega pokala državnih prvakov. Že naslednje leto pa ga je njegov nemirni duh zopet pripeljal v rojstno Ribnico, kjer je z našim klubom dosegel naš doslej največji uspeh z uvrstitvijo v 1 B zvezno ligo. Kaj kmalu pa je ponovno prevzel trenersko taktirko Slovana. Pa ne za dolgo. S trebuhom za kruhom je odšel v Italijo. Najprej je bil v Neaplju, nato pa dve leti v Messini na Siciliji. Tam je z drugoligaško ekipo italijanske lige igral v finalu italijanskega pokala. Tako kot doma jc bil uspešen in priljubljen tudi v Italiji. Zaradi njegovih uspehov ga je rokometna zveza Italije povabila v Rim za trenerja reprezentance italijanske vojske, s katero jc tudi dosegel vidne uspehe. Nadaljno trenersko pot pa mu je sredi leta 1991, ko se je hotel ponovno vrniti v Rim, preprečila bolezen. Bolezen, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Tudi tu pa ga ni zapustila njegova ribniška šegavost in dobra volja. Ko smo ga skupno obiskali, nas je znal okregati:"Pa kaj hodite vsi naenkrat, raje bi prišli vsak dan po eden, saj se vendar ne morem pogovarjati z vsemi naenkrat!" Kot svetovalec je ostal aktiven pri RK Šešir in mu pomagal pri prodoru v 1. slovensko rokometno ligo. ŠILJO jc živel za rokomet in z rokometom vse svoje življenje. Kot rokometno legendo se ga bomo spominjali v Ribnici kot izvrstnega strokovnjaka, trenerja in igralca, v istem spominu ga bodo gotovo ohranili tudi v RK Sevnica, RK Slovan in RK Šešir. V spominu pa ga bo ohranila tudi vsa slovenska rokometna javnost. Pomagal je postavljati temelje našega slovenskega rokometa in je pripomogel, da je slovenski rokomet danes to, kar jc: enakovreden tekmec drugim rokometnim organizacijam v svetu. Jožetu izrekamo zahvalo za vse, kar je storil za naš ribniški in slovenski rokomet. Jože, hvala ti! Za Rokometni klub Ribnica Nikola Radič Janez Ilc Lado Orel AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica avtoprodaja Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax 860-653 odprto od 8. do 13. in od 14. do 17. ure Na zalogi še nekaj oplovih in seatovih vozil po zelo ugodnih cenah Gruppo Volkswagen IBIZA 1,2 CLX od 12.990 DEM naprej TOLEDOO 1.6........21.900 DEM TOLEDO 1.9 TD......24.900 DEM ASTRA 1,41 GL...........21.950 DEM VECTRA 1.6 iGL 4 vrata..25.900 DEM ASTRA 2,0i GSI 115 PS..31.900 DEM CALIBRA 2.0 i, 115 PS..39.900 DEM SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSA SEATOVA VOZILA. ROK DOBAVE JE DO 14 DNI ^T.VXT.TXT.T.T.T.T.T.T.T.V.TaT.V.TXT.TT.TXT.V.V.T.T.T.T.T.T.TaT.T.T.T.T.T* ^ ^ p s INTEGRAL d.o.o. I turistična agencija 8 ti Potovanja za mlade: Ja Španija, Pariz, Italija, Madžarska itn £ g Prvomajski izleti: -Provansa - 27.4. - 1.5., avtobus -Berlin - 27.4 - 1.5..avtobus - 23.-.30.4 avtobus TURA - 22.4. -2. 5., avtobus-ladja -London - 27.-.30 4..letalo -Gardeland, 27. 4., avtobus KRIŽARJENJA VAŠIH SANJ: Velika spomladanska križarjenja v aprilu (odhodi: 9., 11.,18., 20., 25.) po vz prilu hodnem 8, 10 in 13 dni. Španiji, Portugalski, Maroku ” ' ' " stanki v Italiji, Franciji, Grčiji, Turčiji, Tuniziji in aroku. Pestri izleti. Razkošni ladji -Dalmacija in Adriana. Polni penzioni (A kategorija). Organizirani prevozi z avtousom Ljubljane. Odlična kuhinja. Dalmatinska osadka. Vsak večer zabava s plesom, agotovljeni odhodi! *5 Informacije: INTEGRAL, Ljubljana Kolodvorska 16, telefon: 061/13-15-297 in £ 302-276 g INTEGRAL Kočevje, telefon: 851-332 ^ATATiTATATATATATATATATiTATATATATATATATATATATATATATLTATATA'fl,TATATA’'’A','ATATATATATATA^ MORSKA KRAŠKA SADNA ~i e vrst sadne kupe, hamburgerji... @lokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek INTEGRAL d.o.o. INTEGRAL STOJNA, avtobusni promet d.o.o. Trg zbora odposlancev 38, 61 330 Kočevje Na avtobusni postaji Kočevje oddamo v najem manjši poslovni prostor, primeren za menjalnico ali predstavništvo. Informacije na tel. 061/851-332 LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE, Trg Zbora odposlancev 30 USPOSABLJANJE za brezposelne in zaposlene 1. za priučeno šiviljo 2. za turističnega animatorja 3. za turističnega vodiča 4. za vodenje poslovnih knjig 5. za skladiščnike 6. za viličariste 7. začetni, nadaljevlani tečaj strojepisja 8. higienski minimum 9. varstvo pri delu 10. gradbinec 11. specializacija - računovodja (po V.st.) VRSTE PROGRAMOV: TEČAJI 1. za vodenje poslovnih knjig 2. za komercialiste 3. računalništva 4. priprave na izpit za prodajalce in poslovodje PROGRAMI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina 1. splošni (začetni, nadaljevalni 2., 3., in 4. stopnja, konverzacija) 2. specialni (prilagojen stroki, poslovna korespondenca, posl. komunikacija) 3. slovenščina za neslovence 1. šivanje krojenje 2. ročno, strojno pletenje 3. kozmetika 4. zeliščarstvo 5. gobarstvo 6. kuhanje in peka 7. aerobika 8. ples 9. joga INFORMACIJE: • svetujemo prodajlacem in poslovodjem (nov zakon) • 15. marca seminar “KULTURA POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA” • ta mesec: a) začetni tečaj angleščine b) nadaljevalni tečaj italijanščine c) konverzacij ski tečaj nemščine d) začetni tečaj nemščine NOVOST: USO PROGRAM: ZIDAR, TESAR Ponujamo vam možnost plačila na obroke! Vse ' informacije na tel. 851-262. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM GORENJSKA C: 20 a, RIBNICA ^9, °