Leto X:	St 37	Powgebüiu^aT'braSir* ' -	LfoMjana, pel	tek 16. febn	larja 1945	Preis — Ce	na t- L
<(U>U utv -HllUHU, ««.lUUjeV» OllCi S Teletu» k il 22. il-23 «-2*
Orr*—«Muck uufiiMufc Kuccuuie»» Bi*
a > - leletoc u il-iS. cHxlruzaics Novt »«to t.tubluuuk» cesta 43 (zkiiurtie astupsrn o *!asc a latlii* ir
«oozefmrv,, CHI s \ M II AMC.
^icuii. ^	ookmiuK on £xj4um>
JeKovriro amdi a	s »tale fcr*x
itahif tcrviar './mo '-on	No ll-Jllfc
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinljeva ulica St. & Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
Die Verteidiger von Budapest a Iis üem ßelagerungsring ausgebrochen
Sowjetangriffe bei Breslau und Glogau abgeschlagen — Schwere Häuserkämpfe in Posen — Ergebnislose Angriffe der Bolschewisten in Ostpreussen — Englische Angriffe zwischen Niederrhein und Maas zerschlagen — Feindwiderstand an der unteren
Drina gebrochen
Aus dem Führerhauptquartier, 15. Febr.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Nach völliger Erschliessung von Budapest haben die Verteid ger die Stadt last 50 Tage lang gegenüber heftigsten feindlichen Angriffen gehalten und weit überlegene sowjetische Kräfte gebunden. Die tapfere deutsch-ungarische Besatzung ist nunmehr, als Munition und Verpi legung zu Ende gingen, hefehls emäss aus c'em Belagerugsring ausgebrochen. Die ersten Teile haben bereits unsere Front westlich Budapest erreicht.
Zwischen Platten ee- und Sarvlz-Fanal wurde ein Einbruch, de n der r e'nd am Februar mit 9 Schützend ivitJonen und einer schnellen Brigade hatte erzielen kennen, durch unsere Panzer in mehrtägige Kämpfen bescitgt. Neben hchen blut'gen Ausfällen verloren die Bolschewisten 22 Panzer, 166 Gesch"tze. zahlreiche sonstige Warfen. 134 Fahrzeuge und mehrere hundert Ce'argene.
Nördlich der Wes'besk den gri'fen die Sowjets zwischen Saybasch und Schv/arz-wasser vergeblich an. Auch an der reuaufgebauten Abriegelungsfront In ' ied r-schlesien sowie bei Breslau und Glogau schlugen unsere Truppen starke Angri "e der Bolschewisten in harten Kämpf n ab Bei Sir erau, nordwestlich Bunzlau und nördPeh Sagan wurde der Feind durch Gegenangriffe zurückge-o-fem Im O^er-kni- konnten die Sowjets bis Grünberg vorbringen.
Zwischen Filrstenbcr-r und de-i rHorbruch gelang es die örtllc'en ei	en Br ckenkcp e be; Wfesenau u"'1 Gülden dorf noch me^r einzuengen, nürdl ch davon in ir.rbrTon Abschuüteti sowj.? ische Angriffe abzuv eisen.
Im Svdteil Pommerns behaupte*™ im Vorfeld unserer Front die Stü zp nkt-Arnswalde und Mä kiseh-Fried and gegen he tige bölschewistische Angrif e Im Stadigebiet von Pos:n teben schwer? Häuserk :-mpfe. In Wes preussen setrten die Bolschewisten zwischen Könitz und Graudenz ihre Durehbruchsversuch fort S?e wurden in erbitterten Ki;rrp'-n naen Absdiuss von 40 Fanzern aufgefang n.
In Ostpreussen blieben die ieindlishen Angriffe südlich Eraunsberg und beiderseits Zinten ergebnislos. Mit dem gestrigen Absibuss vin CO Panzern wurden sei: üeia 12. januar in Ostpreussen übe/ 2t»ö0 Panzer vernichtet.
Schlucht- und Jagdbiiegerverbände
■ä	«• ■A o


brachten mit ihren Angriffen auf sowjetische Verbände und Nachschubkolonnen den Truppen des Heeres Entlastung und vernichteten zusammen mit Flakartillerie der Luftwaffe 59 Panzer, 24 Geschütze ud 400 Kraftfahrzeuge.
An der Schlachtfront zwischen Niederrhein und Maas zerschlugen unsere Truppen auch gestern alle unter starkem Ma-terialeinsatz geführten Angriffe der Engländer. Südlich des Reichswaldes wurden einige örtliche Einbrüche abgeriegelt.
Schnede deutsche Kampfilugzeuge und Schlachtflieger griffen mit beobachteter guter Wirkung in diesem Kampfraum bei Tag und Nacht feindliche Nachschubstütz-punkte und Bereitstellungen an.
In den Strassen der Stadt Prüm w rd heftfg gekämpft. Erneute Versuche der Amerikaner, aus ihrem Brückenkopf an der unteren Sauer nach Xor'e.i vorzudringen, wurden vereitelt. Die Kämpfe i dauern noch an. Zvisclea ta lli: e n ! und dem Re n scheiterten mehrere feidli-j che Verstösse.
J Im Westalpengebiet machten Gebfrgs-j jiiger bei einem erfolgreichen Unterneta-j men an der französisch-ital enischen Gren-! ze Gefangene. Ein eigener S osstrupn ver-I nichtete In den Eergen südl ch Eo'ogna j eine feindliche Slützpunktbesatzun * und brachte gleichfalls z^hl eiche Gefangene 1 ein. Mehrfache britische Angriffe nordö t-lich Faenza brachen fn uns rem Abwehrfeuer bb.it"» zrsamroen. 1 In der Herzegowina srelang es üverl ge-ven feindlichen Kräften na~h erbit erten Kämpfen in Mostar einzudringen Auf dem Westufer der unteren Drina haben : unsere dort seit Ta~*m srh~'er kämpfen-| den Trennen den feindl ch n Widers and • ee^rorben und sind im zügigen Vordrin-i gen nach Norden.
! Rüitf eldeutsckland mit dem sächsischen Raum, das Münsterland und Südost-| deutschland waren bsi Ta? und Nacht i das Angriffsziel angloamerikanisc her Ter-; rorbomber. Durch mehrere Angr ffc wurde die Stadt Chemnitz besonders sch er getroffen. Umfangreiche Schädcn in Wohnvierteln entstanden vor allem in Magdeburg und erneut in Dre den, wo une setz-lfche Bau- und Kunstde.nkmäler vern ch-tet sind. Luftverteidigunskräfie der Luftwaffe und Kriegsmarine schössen 59 feindliche Flugzeuge, fast ausschliesslich viermotorige Lomber, ab.
Das Vergeltungsfeuer auf London wird fortgesetzt.
ivensga
O vojaškem položaju
Poročilo vojaškega sodelavca DNB
BerMn, 15. febr. O vojaškem položaju na borjišču piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli:
Spoznanje Sovjetov, da je čelni napal na prestcdnico Reicha neizvedljiv, je pripravilo boljševiško vodstvo k veliki akciji v Spodnji šleziji. Tu je položaj še nadalje v razvoju ter njegova napetost še ni popustila. Vratislava je trenutno obkoljena, Sovjeti pa hočejo kot protiukrep proti nemškim napadom za osvoboditev trdnjave napraviti okrotr mesta s simk:«m iz Goldberga preko Jisueija ln dalie na jugu še Irueri obroč. Severno napadalno krilo s področja pri Llgnici prodira dalje proti zapadu ter je vdrlo v S rau. Sagan. katerega so boliš^viki cbšli. Gloesu. ki je obkoljen, ter Grünberg, so še nadalje v nem. Sich rokah. Zato boljše viki še niso mogli vzp>c3taviti zveze z b"'ilš<5em p'i Frankfur. tu. Bolfäev'ki oo^rirnjo zanadno rd Or're z izredno mednimi s:lami. iz česar sklepamo da .«"o ni'te°.nil: remkoj oddelke z Oft+a'ih delTv bojišča. To nam Txvfnsrtm'e mir, ki je zavladal na nekaterih drugih od«ekih.
Prv^bno težišče se ie raz\dlo v Zana-dni Pni^iii na r>v^oč*u Ch^Tnlce.TucVoln, kjer nritlrtka «rr.-rožnik mo^no nrctl S"-"»-rii Tu nalet »i porln" na k'-T^ko n°Tr>ške
pr^tina.-tn/te. Id po oremre^Hi vs?k ter v kratkem zooet uredili polo?-aj. Pri 1 no trši.
K^rašžslsč nemški ©dpur med spodnjim
Ben$m in Maaso
PocTava Rosre preprečuje sovražnikovo aktivnost
Tajna nemške odporne sile
Königsbergs pritiska sovražnik Zlasti z zapada vzdolž avtomobilske ceste, z vzhoda pa pri Zintnu. Kakih posebnih uspehov ni imel. Nevarnost za. vzhodnoprusko glavno mesto se je vidno zmanjšala tudi z uničenjem dveh sovjetskih divizij v Sam-biji.
Velenapad Angloameričanov mel Maaso in spodnjim R.enom popušča še nadalje. Poplava Roere je močno zamočvirila ozemlje te: veliko prip' mogla k onemogočen ju sovražnikovih večjih razvojev. Vzroki sovražnikovih težav so poleg nesposobnosti nasprotnika za operacije s težkim mate-rijalcm na težavnem ozemlju utemeljeni tudi v nemških protinanodih, ki stalno naraščajo ter glede trdote in vztrajnosti prav nič ne zaostajajo za večtedenskimi boji okrog Aaehena.
ženeva, 15. febr. »Uporaba sijajno iz-vežbanih nemških čet ter na ravnost grozne» v:eme sta močno zavrla britansko ofenzivo na pod-očju Reichswalda«, piše vojni iop'snik »Newa Chronicla«. Vsaka j vožnja po cestah, katere je spremenila ■ odjuš-a v pravo mor« umazanije, pred-1 stavlja hude muke. Nemci, ki so ravnali : s svoje» običajno naglico in sorodnostjo, ! so te vojne pogoje sijajno izkoristi'i. Na vne^n bojišču je^ postal njih odpor bistve-
Sovjetski nap?.di pri Vratislavi in Glogau so b li odbiti — Hudi poulični boji v Poznanju — Brezuspešni bcljševiški napadi v vzhodni Prusiji — Angleški napadi med siK -lnjlm Renom in r. ko äiaias so biii raz b ti — Sovražnikov odpor ob spodnji Drini
zlom ijen
Fiilirerjev glavni stan, 15. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Po popolni obkolitvi üudijr.peite so se brau. to. mesta ui-žm skoraj 5o dni proti zeio močnim sovražnikovim napadom ter vezali daieko premočne sovjetske sile. Hrabra nemško-rnadžarska posaito se je sedaj, ko ji je začelo primanjkovati streliva -n hrane, vdrla po povelju iz obkolitvenega obroču- Prvi ucli so ie dosegli naše bojišče zasilno od Bud.nipešte.
Med Blatnim jezerom in sarviškim prekope; a naši oklopsiiki v . »čdnevnih bojih odstranili \ dor, ki ga je dosegel sovražnik 9. februarja z devetimi strelskimi divizijami ;n eno hkro brigado. Pr^eg visokih kr». nih izguo so izgubili boljši'viivi 22 oklopnikov, 6 topov, številno drugo orožje, 134 vozil in več sto ujetn kov. Severno od zapadnih Beskidov so So\jeti zaman napadali med Saybuschom in Schwarz vvasserom. Naše čete so odbile v hudih bojih večje boljše-viške napade tudi ob novo zgrajenem za-pahnitvenem boj Seu v spodnji šleziji^ kakor tndi pri Vratislavi in Glogau. Pri Striegau, severozapadno od Bunzlaua in severno od Sagana so vrgli prot-napadi sovražnika nazaj. V kolenu Odre je uspelo Sovjetom prodreti do Grünberga.
Med Fürstenbergom in Oderbruehom je uspelo sovražnikova krajevna predmostja pri Wiesenau in Güldendorfu še bolj zožiti, severno od tod pa odbiti sovjetske napade na več odsekih.
V	južnem delu Pomorjanske vztrajata v pred polju našega bojišča oporišči Arnswal-de in Märkisch-Frieland proti ogorčenim boljšev.škim napadom. V7 mestnem področju Poznanja divjajo težki poulični boji. V zapadni Prusiji so nadaljevali boljševiki s svojimi prebijalnimi poizkus, med Könitzom in Graudenzom. Po uničenju 40 oklopnikov so bih zaustavljeni v ogorčenih bojih.
V	vzhodni Prusiji so nstaii sovražnikovi napadi južno od Braunsberga in na obeh straneh Zintena brez uspeha. Z včerajšnjim uničenjem 60 oklopnikov je bilo od 12. januarja v vzhodni Prusiji uničenih preko 2,600 oklopnikov.
Oddelki tfžkih borbenih in lovskih letal
so prinesli s svojimi napadi na sovjetske
oddelke in kolone komor četam vojske razbremenitev ter so uničili skupno s protile- j talsiam topništvom letalstva i>9 oklopnikov, j 24 topov in 400 voz i.
Na bojišču med spodnjim Renom in reko | Maas so razbile naše čete tudi včeraj vse napade Angležev, izvedena z močnim posegom gradiva. Južno od Reichswalda je b-lo zapahnjenih nekaj krajevnih vdorov.
Hitra nemška bojna letala in borbeni letaki so napadli z opazovanim dobrim učinkom podnevi in ponoči sovražnikova preskrbovalna oporišča in pripravljalne položaje na tem področju.
Na cestah mesta Prüm se vrše ogorčeni 1» ji. Ponovni poizkusi Američanov, da bi prodrli »z svojega predmestja ob spodnjem Sauerju proti severu, sa bili preprečeni. Boji še trajajo. Meti Saarlautemorn in Renom so se izjalovili štev lni sovražnikovi sunki.
Na področju zapadnih Alp so privedli planinski lovci ujetnike pri nekem uspešnem podjetju ob francosko-italij:-\nski meji. Neka lastna naskakovalna četa je uničila v gorah južno od Bologne neko sovražni-
Berlin, 15. febr. Na žariščih zaipadnega bojišča, ki so ležala v torek zopet med spodnjim Renom in Maaso, ob Prümu ter ob reki Sauer, je narasel odpor nemških čet. Po prvotnem napredovanju Kanai-cev, ki so udarili s področja jugcvzliodno od Kleveja vzdolž cest, ki vodijo v Xanten in Goch, so napravili nemški oklopni-šla grenadirji v trikotu med obema cestama protinaipad. Kcrakoma so vrgli sovražnika v Bedburg ter :losegli dalje ju-žno-vzhodni rob Re chswalda. V zamočvirjenem ozemlju med tem gozdom in Maaso so se nemški padalci ogorčeno up rali. Južno cd Genneina so zajezili krajeven so. vražnikov vdor.
Z bojišča ob Roeri javljalo nemške čete nadalnve podrobnosti o naraščanju vode. Američani ~ so morali zapustiti svoje ?ik cb reki ležeče bunkerje in postojanke. Roe-ra je tamkaj, kier teče mel nasipi, narasla za tri met-re dočim ie ozemlje brez na-sirsov poplavljeno v veliki širini. Narasla voda in trajno deževje sta zamočvinla rečne bregove. Američani so bili prisiljeni, da izvrše premestitve svojih čet. Močno 7ibira.nie čet to materiala na odseku Jülich-Düren ter na všlnah ori Schmidtu pričata, da heče nasprotnik napasti iz obeh teh dveh prostorov. Narasla voda pa je doslej preprečila vsako večjo aktivnost
Pri Prümu je sprčo kivpkih nemških protinapadov v zalnjdh dneh popustil sovražnikov pritisk. Severnoameriške napadalne skupine so sicer znova prodrle do zapadnega roba Priirna, vendar so se ob obeh gti aneh mesta napravljeni sunki iz-jalovilL Na luxemburškem obmejnem ozemlju je potisnil nasprotnik p. i Vian-denu nemške zašč tnice, ki s-> bile zapadno cd Oure prot; reki. Dalje proti juru si prizadevalo Američani, da bi razširili svoje, se "aj komaj kake tri kilometre ši-rolvo enotno nredmostje, katerega so napravi' z združitvi-, mostišč pri Hösdorfu in Eobternachu., Ob izlivu Ou:e v Sauer so nanadl kmalu zooet obležali ob obvla-duVčlh višinah, zlasti še. ker je nemško tooništvo silovito obstrelievalo prevoz
Madrid, 15. febr. Berlinski poročevalec španskega I sta »Arriba« preiskuje tajnost neomajne moralne moči nemškega naroda. Dopisnik piše: »Iz ust nemških beguncev z vzhoda izveš dnevno, kak obseg zavzema nepremostljivi sadizem v Nemčijo vdrlih boljševiških tolp. Urad ha poročla so mnogo bolj skromna od izpovedi raznih beguncev, Slednji pravijo, da uganjajo podli instinkti boljševiških barbarov prave org je. Vse to krepi ono, junaštvo nemškega naroda, ki spravlja svet v občudovanje.«
Niti
z, niti brez pogojev!
Madrid, 15. febr. Nemško obnašanje kaže neverjetno trdnost, piše španski list »Infor-maclones«. Berlin postaja edinstvena utrdba. Nemškemu orožju ne stoji ob strani samo razum, temveč tud" božji blagoslov. Nemčija se ne bo podala niti z in niti brez pogojev. Ne bo šla v past leta 1918, ker predstavlja narodno - socialistično usodno skupnost ter Ima velikega voditelja.
Kozaki se bore
proti boljševizmu
Dr, Goebbels sprejel odposlanstvo i. kozaške divizije
Berlin, 15. febr. Minister or. Goebbels
ß sprejel odposlanstvo L kozaške divizije,
mu je izročilo za Zimsko pomoč milijon mark kot dar za nemško vojsko proti boij-šev.zmu borečih se k oz ako v. Narodni vodja tereških kozakov ataman Kulekov je izročil nabrani dar ter potrdil znova zvestobo in bojno odločnost vseh kozakov, ki so se od ruskih narodov prvi pričeli z orožjem v rokah boriti proti boljševizmu, ker so prav oni med 24-letnim zatiranjem najbolj spoznali tiranijo boljševizma. Odposlanstvo je izjavilo, da bodo kozaki tud: v časih težkih nevarnosti stali zvesto ob strani nemške vojske.
Dr. Goebbels se je s prisrčnimi besedami zahvalil kozaškemu odposlanstvu. Podčrtal je, da so kozaki v dveh in pol letih svojih junaških bojev prepričljivo dokazali svojo vojaško in politično udarno moč in strnje-nost. Narodi, ki so se odlikovali v boju proti boljševizmu, si ne bedo pr borili s tem samo svoje svobode ter si zasigurali svoje življenje, tako je dejal dr. Goebbels ob koncu nagovora, temveč bodo po vojni tudi kot pi*vi uživali sadove zmage.
Kako püstsrpafo bolfševlld
v sasedeaH? freajih
Berlin, 14. febr. Scvjetske poročevalske agencije razširjajo v inozemstvu poročilo^ aa je boljševišk rn četam pri njihovem prodiranju izrecno prepovedano samostojno vstopanje v nemške hiše ter da so za rope zagrožene hude kazni.
Nemške čete pa so po lastnih izkušnjah v ponovno zavzetih k a jih prišle oo prepričanja, da je ravno obratno rc3 in to potrjujejo tuli zaprisežene izjav» beguncev ter nemškji vojakev, ki so sz prebili skozi nemške črte do lastnih oddelkov. Sovjetski narelni'k nekega oklepnega zb:ra Aleksander Pikulev, ki je bil ujet v bojih pri Pyritzu, je izpovedal, da je dobil njegov bataljon dovoljenje, da sme vsak sovjetski vojak poslati dorrucv vsak mesec po en zavoj zaklenjenih stvari v leži 10 funtov. Častnik- lahko pošiljajo po 20 funtov težke zavoje, če je v enem kraju samo 200 boijševikov. pomeni, da ukradejo vsaldkrat najmanj 20 stotov dragocenega premoženja tamkajšnjega prebivalstva.
Pspež «feofel
Stockholm, 15. febr. Papež je moral zaradi težke bolezni odpovedati vse sprejeme, javlja »Stockholmes Tidningen« iz Rima. Pij bi moral ostati v postelji. Zdravniki so mu odredili, naj nekaj dni popolnoma izpreže delo. Papež pa se je branil slediti zdravn škim navodilom ter posveča svojo pozornost nadaljnjemu razvoju svetovnih problemov.
Peta delitev Polfske
Begunski Poljaki se branijo CJrarchiüove in Rooseveltove izdajalske politike — Oster protest proti sklepom v Jalti
Stockholm, 15. febr. Končnoveljavno Izvedena Ciiurcliillova in Rooseveltova izdaja begunskih Poljakov je pripravila londonsko poljsko vlado, da je zdaia oster protest, ki .je sledil takoj po objavi komunikejo konference v Jalti. Poljska vlada izjavlja v njem, da ne priznava na konferenci storjenih sklepov o Poljski in da ti sklepi ne vežejo poljskega naroda. Vlada opozarja na spomenico, ki jo je izročila britanski ln severnoameriški vladi v pričakovanju, da ne bosta t: dve sili hoteli sodelovati pri nobeni od-ločtvi o poljski usodi, ne da bi preje dobili privoljenje in soglasje poljske vlade. Kljub
temu pa so bil: sklepi pripravljeni ne le ^.''LÄÄ STOÄ	& metoda pa je v nasprotju z naj-
pa je sovražniku usoe'o. da je nekoliko izboljšal svoV postojanke na visoki pla-n-iti ori Ferschweiler ju. Napredovanje pa ie bilo tudi tu tako malenkostno, da mu 1 ev* mesta, na ka.terih prevaža svoje čete preko Sauerja, še ve "no p<V strnjenim oo-niom točkeea nemškem orožia.
bolj elementarnimi načel", ki vežejo zaveznike ter pomenja prekršitev duha atlantske listina in prav ce vsakega naroda, da brani svoje interese. Poljska vlada smatra ločitev vzhodne polovice Poljske ob tako zvani Curzonov: črti kot peto delitev Poljske, ki so jo sedaj izvedli njeni zavezniki. Nakana
0.«5tali boji na zanadnem bofš*n so bili i velesil, da bi ustvarile povečano provizorič-
kra^evn-. omejeni. Na severnem delu pred. mostia pri Saarlautermi so Nemci takoj zoTv-t zatez-M maihen vdor neke sovražnikove na.rtad.ilne skunine. v severni Alza-eiii pa so se zrušili .slabš5 sovražnikovi «cink! pri Wö'^V-nermu Nie^ermodru in ObP"bofnu v obrambnem otmju.

la na krmski konferenci Francija, so občutili tudi v Londonu mnogi opazovalci za ne-
knvo nosadkr, onorišča ter istotako nrtvedla dopustno, ako ne za ponižujoče. S ponovnim koAo posadko oporišča ter istot^ko privedla	h omenjanjem potrebe francoskega
številne ujetnike. Številni britanski napadi	Hnhiia Franriia sicer noseben
ujetnike, številni britanski napadi severnovzhodno od Faenze so se krvavo zlomili v ognju naše obrambe.
V Hercegovini je uspelo premočnim sovražnikovim silam vdreti po ogorčenih bojih v Mostar. Na zapadni obali spodnje Dr ne so naše čete, ki se bore tamkaj že več dni, v hudih bojih zlomile .sovražnikov odpor ter se pomikajo vztrajno proti severu.
Srednja Nemčija s saškim področjem, Münsterland in jugovzhodna Nemčija so bili podnevi in ponoči napadalni cilj anglo-ameriških strahovainih bombnikov. Po več napadih je bilo mesto Chemnitz posebno prizadeto. Obsežna škoda v mestnih okrajih je nastala predvsem v Magdeburgu in ponovno v Draždanih, kjer so uničeni nenadomestljivi gradbeni in umetniški spomeniki. Zračno obrambne sile letalstva in vojne mornarice so sestrelile 39 letal, skoraj iz-klj'*čno štirmotome bombnike.
Povračilni ogenj na London se nadaljuje.
krimske konference
Berlin, 15. febr Berlinski tisk označuje tako zvano krimsko konferenco v svojih naslovih kot »osemdnevni zaukazani sprejem pri Stalinu« »Völkischer Beobachter« pravi, da je metoda, s katero hočejo sedaj rešiti politične probleme, boljševiška in da je v tem da mora ostati vse tako dolgo nerešeno, dokler ne bo sledila »rešitev« v sovjetskem smislu ter ne bo Angležem in Američanom preostalo nič ' -ugega, kakor da se sprijaznijo z izvršenimi dejstvi. V ostalem smarajo za potrjeno, da so morali večino važnih vprašanj znova preložiti. Poudariti pa je treba vsekakor dve točki, namreč	iitDv r.r.rr^-csrr.r^ga p.*.:.-*
nemškemu narodu in v zvezi s tem opustitev objave pogojev, ki jih nameravajo staviti Nemčiji. Ob koncu p~avi »Völkischer Beobachter«, da bo mogoče o miru govoriti šele tedaj, ko bo Nemičja dvignila svoj glas ter rešila svet more, ki so jo Stalin, Roosevelt in Churchill s svojo brezmejno samovoljo naprtili človeštvu.
Bern, 15. febr. Londonski dopisnik lista »Neue Zürcher Zeitung« opozarja v svojem komentarju o sklepih krimske konference posebej na izključitev Francije, brutalno postopanje z Nemčijo ln na mirovna jamstva, ki so kljub vsem izjavam še zelo dvomljiva. Postopanje, katerega je dož've-
pristanka je dobila Francija sicer poseben položaj, vendar ne moremo govoriti o kaki enakopravnosti z ostalimi tremi zavezniki. Razočarani so bili spričo krimske konfe-i renče tudi oni, ki so pričakovali akt'vne i »politične strategije« nasproti Nemčiji.
Tokio, 15. febr. O komunikeju korference v Jalti je dejal zastopnik japonskega infor-i macijskega ministrstva Iguči na sestanku inozemskih novinarjev, da ne bo komunike I na nemški narod v ničemer vplival ali pa ! le toliko, da bo še bolj sodeloval za dosego zmage. Iguči je označil zaključno poročilo ' kot vzorec za anglc-ameriško politiko moči ter je dejal, da ameriški trgovci ne bodo mogli ustvariti svetovnega m ru.
Tudi Vatikan nroii sklepom v Jalti
Stockholm, 15. febr. Vatikan je izdal po vesti »Aftonbladeta« iz Rima manifest h krimskemu komunikejo. V njem Izraža svoje razočaranje spr čo komprenrsne rešitve poljskega vprašanja ter zaskrbljenost za usodo milijonov katol'kov. ki žive na Poljskem vzhodno od Curzonove črte. Papež je posebej močno opazil, da sta doživeli "obe v Italiji in na zapadnem boj'šču boreč; se pol ski armadi novo težko razočaranje. »Aftonbladet« poroča k temu iz Rima. da so napravili v torek trije poljski častniki, ki so izvedeli za komunike trojne konference, samomor.
Usoda kralja Petra zaoečatena
Bern, 15. febr. Enako kot usodo Poljske so zapečatili na Krimu tudi usodo kralja Petra v Titovem smislu. Zato je pač zgolj ironija, ako je kralj Peter po Reuterjevi vesti na kronskem svetu v torek dal svoj pristanek in amen sklepom v Jalti. Vprašanje regentskega sveta je prepuščeno kronskemu svetu v Beogradu, torej Titu, v odločitev.
no vlado, predstavlja le legalizacijo sovjet-
! 6kega vmešavanja v -notranje poljske razmere.
i Tudi ameriški Poljaki so se oglasili. Na
i zborovanju poljsko-ameriškega združenja v vzhodnim državah Zedinjenih držav so označil: predvidevano določitev poljsko-sovjet-ske meje kot peto delitev Poljske — ukrep, na katerega ne bodo Poljaki nikoli pristali. Poljsko-amer ški poslanec O'Konski je imenoval rešitev poljskega vprašanja kot prodajo Poljskre in sunek z bodalom v hrbet svobodi.
Seveda pa ti protesti prav nič ne lzpre-mene sklenjene predaje Poljske boljševizmu. Poljsko so žrtvovali na oltar britansko-sovjetskega prijateljstva. Britansko jamstvo, s katerim so dovedli Poljake 1. 1939. v vojno, ni nič drugega kakor brezpomembna krpa papirja. Atlantsko listno so v istem trenutku v poljskem primeru zopet prelomili. Tudi Rooseveltove volilne obljube za Poljake so prazna pena. »New York Herald Tribune« opravičuje ta izhod z ugotovitvijo, da je v tem trenutku sloga važnejša od argumentov. Z drugimi besedami: Angloameriška slabost napram Stalinu je dikt rala sklepe v Jalti. Poljski gordijski vozel so nekoliko neokretno presekali, dodaja ameriški list, vendar pa je bil to gotovo edini izvedlj'vi način. Inozemski ured-nk Cripps-Howardovega koncema mora priznati. da je pogodba v Jalti uničila vsako nado Poljske na neodvsnost. Londonski Poljaki za Churchilla ne obstojajo več. To kaže že Reuterjev komentar k protestu Af-ciszewskega. V Londonu sicer niso računali, pravi Reuter, da bi poljska vlada sprejela sklepe z navdušenjem, vendar je slednja izbrala druero skrajnost ter j h kategorično odklonila. Njen protest pa nima na sklepe krimske konference nikakega vpliva, ker so dokončni. Sklepi, predvidevajo 'sprejem demokratskih poljsk'h voditeljev v Inozemstvu v vlado. Sestavljalci komunikeja poljske iz-seljenlške vlade pa so se namenoma iz te kategorije izločili. Reuterjev komentar hoče nato medsebojno ;zigrati lzseljenlSke Poljake, ko trdi, da govori komunike le v imenu dela londonskih Poljakov.
Da so lublinakl Poljaki nad vsem tem navdušeni, je jasno Lubllnski radio je iz-1avil v torek zvečer svoje popolno soglasje s krimsko izjavo.
Amsterdam, 15. febr. »Times« Izjavlja po Reuterjevi vesti v komentarju o poljskem položaju, ki je nastal s sklep! konference v Jalti, sledeče: »Grobi protest poljske vlade v Londonu spominja znova na v vsej zgo-
dovini znano tragedijo onih, ki se niso mogli ničesar naučiti in ničesar pozabiti. Oba glavna sklepa na konferenci v Jalti sta narekovala zdravi človeški razum in smotrnost.«
Angloaitieršškl darlzeen
Stockholm, 15. febr. Sedaj od Churchilla ln Roosevelta svečano potrjena izročitev Poljske boljšev'zmu ter odgovarjajoča ostra reakcija poljskih emigrantskih politikov v Angliji nista, kot je bilo p;eje običajno, vzbud la v Angliji in Ameriki kakih zavitih ali zlagam h komentarjev. Obratno: odkar so zapadnjaški vojni politiki enkrat za vselej odločili poljsko usodo, izgleda, da se čutijo uprav'čene, da povedo Poljakom resnico brezobzirno v obraz.
Tako so izjavili londonskemu poročevalcu stoclcholmskega lista »Expressen« na pristojnem mestu v Londonu: Jasno je. da bo odslej naprej marsikak Poljak ogorčen sovražnik zavezn kov. »Važno pa je,« tako pravijo dobesedno, — »da je bilo končno spravljeno s pota jabolko spora med tremi velesilami!«
Diplomatski dopisnik londonskega »Da-'ly Heraida« je izjavil danes, da deklaracija londonskih Poljakov ne bo imela nfkakega vpl'va na sedanji sklep o bodoči usodi Poljske. Izgleda, da zastopa washingtonska politika isto mnenje, kaj*! v ameriškem glavnem mestu so objavili, da se šele nedavno imenovani ameriški veleposlanik pri poljski izseljeniški vladi v Londonu Arthur Briss Lane ne bo podal na svoje mesto v London.
»Nagrobni kamen za poljsko begunsko vlado«
Stockholm, 15. febr. Konservativni list »Svenska Dagbladet« piše k rešitvi poljskega vprašanja na konferenci v Jalti: .»To je nagrobnik za legitimno poljsko vlado v Londonu, ki jo priznavata Washington in London in ki je bila s tem deležna iste usode, kot nekoč suverene baltske države.«
šubašič odpotoval v Beograd
Ženeva, 15. febr. šubašič ln ostali člani njegove vlade so po Reuterjevi vesti v četrtek zgodaj zjutraj zapustili London ter odpotovali v Beogral, da bi tamkaj v skladu z dogovorom s Titom napravili z jugoslovanskim Sovjetom fuzionirano vlado.
Dunaj, 15. febr. Pred odhodom šubaši-čeve vlade v Beograd je bil za odpravnika poSlov v Londonu imenovan dasei an ü namestnik zunanjega ministra šubašičeve vlade Vladimir Ribar. R"bar je bil dalj časa uradnik jugoslovanskega poslan štva v Washingtonu. Zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, aii je sorodnik predsednika Riba rja in tako zvanega jugoslovanskega osvobodilnega odbora, ki ga je Tito osnoval že ob pričetku tolovajskih boiev na Hrvat, skem.
Drago plačan napad na nemško letališče
Berlin, 15. febr. Pred nekaj dnevi je napadlo 10 do 12 angloameriških lovskih bombnikov nepričakovano v nizkem poletu z bombami in strojnicami neko nemško letališče na Hrvatskem. Posadka letališča je tako uspešno obstreljevala napadalce s strojnicami, karabinkami in strojnim* pištolami, da so se kmalu zrušili trije sovražnikovi bombniki. Dva nadaljnja sta dobiti tako hude zadetke, da ie računati z njur j izgubo,
Sav&fska hiša fe odigrala
Grenka pokora za izdajstvo — »Streljajte na demonstrante!«
Berlin, 14. febr. Italijanski narod gladuje in zmizuje. Za podlo izdajstvo Savojcev se mora grenko pokoriti. Socialna trenja razdvajajo prebivalstvo, napovedana splošna staviia rimskega delavstva pa bo položaj še poslabšala. Zato ni čudno, ako narašča med prebivalstvom v južni Italiji vedno bolj prepričanje, da je tudi v onem delu dežele, katerega so zasedli Angloamer.čani, monarhija dokončno odigrala svojo vlogo. Tako objavlja levičarski radikalni list »Uaitä Pro-letara« sliko, ki kaže prazne ulice nekega italijanskega mesta, po katerem se vozi cvton, oil s.danjega regenta Umberta. Prebivalstvo gleda ninj popolnoma brezbrižno, mnogo ljud. sedi v kavarni mirno dalje. Mnogo je k nerazpoloženju italijanskega naroda proti savojski h:ši pripomogel letak nekega višiega generalštabnega častnika o izdajstvu Savojcev Po njem je pričel Viktor Emanuel že kmalu po 25. jtiiiju 1944 cpra. ljati svoje premoženje na varno. 3. avgusta ga je vozil vlak z 21 plombiranimi vagoni preko Dcmodossole v ženevo. Drugi vlak ?. 20 plombiranimi vagoni so v Domo-ri os sol i odorli. V njem so našli dragocenosti i i umetnina lz Quirinala, državnega gradu v Il:mu, krt'rega oprema je last naroda in ne Savojske hiše. Izdajstvo in nato še po-
skus tatvine narodnega premoženja sta zbila sodu dno ter Savojce v Italiji za vse čase onemogočila.
ženeva, 14. febr. »Od prihoda zaveznikov poznamo samo še lakoto in bedo«, tako govorijo sedaj zagrenjeni evropski narodi in nihče ne bi smel prezreti te trde resnice, p.avi Hannen Swaffer v londonskem listu »People. Najbolj trpijo Italijani, ki velo že leto in pol, kaj pomeni an. gloameriška osvob:-ditev. Milijoni Italijanov so brezposelni nimajo strehe nad glavo ter hodijo krog raztrgani in prezebli. Umrljivost otrok je zavzela ogromen obseg. Od tisoč otrok jih umre nič manj ko 500 zaradi slabe hrane in odrasli so v velikem številu oboleli na I notici zaradi pomanjkanja h.ane. Drugi ie vsi Izčrpani zruši j:, pn delu. Njihova dnevna plača je tako maibna, da si ne morejo kupiti niti funta kruha.
Swaffer navaja kot primer, kako nastopajo Angleži in Američani v Italiji sledečo vesti" Bonomljeva vi a "a je obltubi'a višje nlafe delavcem neke tovarne k~n*»prv narad!žn'kov, zavezniki pa to odklonili. Ko ie prišlo zaradi tr^a do demonstracij, so izdale zaveznike opasti povelle • >ftre-l.^te na demonstrante!«
Olajšave pri rate^tv)
uporabe elektr'ke
Šef pokrajinske uprav* je izdal naslednjo odredbo:
»Zamdi izbojäanja preskrbe L ubljane z elefcktr.čno »Jo je Šef pokrajinske uprave predpisal naslednje spremembe m olajiave od doočb o omejitvi porabe elektr enega toka:
1 Dižavno gledališče sme ponovno pričeti z rednimi predstavami v prostorih Opere.
2.	Damske česaJn.ce &e tmejo zapirati cb istem času kot frizerski obrati.
3.	Kavarniški obrat, smejo biti za javnost odpiti tudi v čaau od 16. do 19. ure popoldne.
Prednje odredbe, «topijo takoj v veljavo«
it i.
d kriza vlade v Rtiinumji
Sovfeti pritiskajo na nadalpjo boljsevizac'jo
Bern, 14. febr Kakor pereča »UP« iz Ankare, pričakujejo v Rumuniji novo krizo vlade. Sovjetske oblasti so izjavile, da niso zadovoljne * politiko sedanje vlale, ter navaiajo, da Rumunija ni izpclni'a celo vrsto določb pogodbe o premi ju. Popustljivo je postopala vlada predvsem s protl-br'b'^v'Skiml silami.
D'ktati o rremir-ju nudijo bcl-"ševikom v sasedenih deželah vedno znova pretvezo za navijanja, la lahko vržeio ter postavilo za k "milo novo v'p d o, da dobi s tem bol'Savski vpMv odWWno stališče, kakor to Moskva *al!. K-k.r iavlja dono'n'lno ftoTic'-n.	i-oče tako zva'-a na-
ro^no-^emokratska fror.ta
boHševiška
i'ri^:iž;tcv sk^^na levice v Ru^miii — !z-Irliučlti ncspjr.ii-fi p-la*-nt stranki. Ifm^-o stroko Mn.n'u-'a t «t a'ce. da b1' lahko cama o'-pvz^'a	J'"" !! «e fiioh nt>
ur?a. več f'^orlti Ko ie v R"o_'em M^u objavil uvodnik proti narolr-o-^omckra.tski
it -n . j- . > i» v.Ml
•	Na Sakcburslr^m se Je poveže H. s
krompirjem zasajena povO'ina od 13S0 ha v letu 1911 : a 3257 ha v letu 1941. Za letošnje leto je predvideno povečanje zasajene površine na 3330 ha.
*	Pariz — veli! an-ka bolnišnica. ž,pan. r.ki list »Ya« objav .ja dop s svojega p ri-c-.cega dopisnica, k. pravi, da je aana.š ji p2riz *ena sama boin šnica«. Posle i'ce po-mar. kanja premega in drugega kuriva se kažejo v naraščaj.-Č:h prime, ih t-fusa, ki r:-. ; trikrat t< ^k; kakor I. 1939. število v.'raer'v da vice se je popetor lo, jet «a pa . č -ie dv.'givia od 3 -a 45 od-totkov. Francija jc b".":z zdravil, njeni bolniki so izročeni srerti.
is ljubljane
n— Novi grobovi. Za ve Ino ie zapustil
svojce stroji«! stavec g. Vladimir V i d -r. a r. Za n im žalujejo poleg žene in dveh •v š;: sestri Ivanka in Micka. Na zadnji ii-od rajnsga spremili v petek ob 15. z .rrtv «'• ce rološne boln šnice na poko-p lišče v Stopanji vasi. —• Preminila je go-3 1 Baty J'u v a n č i č - O r a ž e m. Po-. -.-••) bo v četrtek ob 9. z kapele sv. Jo-" fa na 2,-Ish k Sv. Križu. — V Gorici •-	g. Jesinina Komacova, roje-
na Dominko. Pokopali so jc dne 1. t. m. na domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spcirJn, njihovem svoj. cc-m na iš efeamo niše iskreno sožalje!
5?Pr?TAT.TST ZA OTROČKE BOLEZNI
te ŠALAMUN BmS\KO
javlja telofoi" ko številko S3-07 za posete na dom. — Stanovanje (brez ordinacije): BEŽIGRAD 10.
v.— R.-n za *Tar-ihänserja« v Oper-, V sredo
; oj,o diic j ci.a , <-r -r -.em gledališču draga predstava Wagnerjevega »Tannu&userja«. Kakor na premieri, je tudi tokrat vzbujal pozornost ln jrr -•uaje :• op	1 wagnerijaaskega tencr.sta
dr. J. P č U z e r J a, _rav ta fco odlične pevske in igralske kvalitete V. Rejrbalove in Borisa Popova. Vio.jo 'uiürlnäkega deželnega grola Jlermana je pel tok.at Julij Bet Bito kot go:.t. 6 svojo siifcno silo. e pevsko fculturo. razodevajoča 'posebiio izkušenost v interpretaciji tn petju .V .r,... ler po. , j se z odlično igro jO Je po-vzd g<.il ca raven vodilnih vlog ln Jo tako po.ta-vll v živo umetni&fco žarišče uprizoritve. Poroči C o premieri je treta spopolnitl še s posebno omembo M. Kogojeve v idrgl Venere. Igralfko prav kakor pevsko se ji ta ptri ;« dobro prilega tn pr še, a /ua.- n deiiž i: učinku prve sl.fce. sta fcate.e . 6.:-.lba:.o.-t gra hvala tudi fcoreogrtUTu m eodelu-Jcč.ir.u baletu. V drugi sliki z&siuži pozornost M. Zakrajšfcova s pastirsko pe-.mijo, v drugem dejanju pa izmed mladih pevcev opozarja na.:e ne sicer znatni, vendar že sigurni ln pri-k pni pevski nastop F. Lsngus». Nasploh Ja -.udi prva repriza p-okozal?.. da kaže naša Ops:a ■jilic v:cm težavam vojnega časa znatno umetniško zmogljivost.
u— Otvoritev pošte Pir.n-Jis pri Rakekn. Pošta Planina pil Rakeku prične poslovati dne 13. februarja t. 1. za celokupno poštno službo.
u— V sklad Podpornega fonda Slovenskega do-moöran tva so darovali za ranjene ticmobranco: Meden Karel 700 Ur, Pekom Marija, mag. urad-
Premalo slsii kruh
Zaradi preu^aio t.l-iicga	pr» pekih so sad-
nje t.dne- zeio pogojte priccšoe med preb-val tvi.m in tudi objavljene v čaor-ikih. Po nal-gu županstva je mestno tržno nadzur.tvo vse Uto nadzorovalo peno kruha po Voej občin' ter -iKoraj brez tm ugotovilo najlepši red pri vseb pekin vsaj -.s^o leto. Leta 11.-4-3. so kont.oinl organi mest-ue a tržnega uruda vzeli vzorce kruha pri 55 p.'-kih, meseca februarja pri 53, meseca marca pri 60. apr.ia pr; 58 in maja tudi pri 53 pex h, veudar 1e pr ska.a povsod ugotovila primersn üruh. Lsnl me eca junija Je mestni tržni urad pveiskal 53 vzorcev kruha ter je moral ugotoviti že dva zaradi s;abe pe*;e neprimerna vzorca. Meseca julija, avjusta in septembra ie biio preiskanih po 53 vzorcev kruha. p:av tako pa tudi oktobra 57 vzorcev ter je bil ugotovljen samo dober kruh. Novembra meseca je bilo preiskanih 52 vzorcev, decembra pa 60 ter sta bi.a oba meseca zaradi sla .e neke spoz.iana po dva vzorca za ueprimerna. Pri eh pekih je bil torej vse ians.:o leto po vzorcih •-otovljea dosti slan kruh. Letošnjega Januarja bilo spet preiskanih 60 vzorcev ter so bili trije crci ugotovljeni za dosti premalo elane. Dokler je bila za prebivalstvo racionirana večja Količina soli. torej pri pekih ni bilo opaziti za--dl premajhna množine soli neprimernih vzor-! sv kruha, pač pa je bilo nekaj vzorcev premalo lic nega kruha. Tisti peki so bili klicani na tržil urad, kjer so povedali, da so imeli mokra drva i r zato ni^o mogli peč: dosti zakuriti. Nato je Prevod pe-com znižal množino soli na 3 rika za 100 kg moke. Tudi prebivalstvo Je za-jla dobivati manj racionirane sol! Pred zniža-.jeiri Je mestni tržni urad napravi) poskusno ci.o ln -'o loč U dosti slani okus po tem razmerju m moke pečenega kruha. Cena soli Je na rut borzt "a-=la ter je bilo zato letošnjega janu-rja t'idl 1 dno ugotovljeno pr) trel pekih, da so" pekli pre-nalo slan kruh Trko Je bilo ana';t Vo ugotovljeno v vzorcu kruha prvega peka. da Je bilo namesto 00 dkg samo 19.2 dkg soli na 100 kg moke, pri drugem peku Je bilo še mnogo slabše, •saj je analiza ugotovila ssmo 5.14 dkg soli na 100 V.?, moke, a prt tretjem peku Je bilo 24.2 dkg soll ra 100 kg moke. Prof v-atn te» o»—+-"—--! je bil" uvedeno kazo-.;'
organi rne tnega žup^	<
najstrože nadzorujejo poj^ij^.
fronti, so crganlzirali njegovi nasprotniki stavko stavcev v niesrovi" tiskarni in odtlej njegov list ni več izšel.
Kam pene pot Rumunijs, ki jo vodi Moskva. je oovedal namestnik notranjega mi-n:^t.ra H-iurprescu ki nripada svetu borše-viške stranke. Izinvil je, da ie vlada Ra-diosca dokazala, da prrb'emov noče in ne more rc$it;. Pot'ebne so radikalne sore-menabe v Iržavnem an'-ratu in po'icüL Po^-^bno kakor v Eol^p.rn'i bočejo i^t'"ev,ti vod'tel>ako plast rumun^kefra raro-da Gl-ur^escu ie izroo^o stavil svojim rojakom B->i^.r!>o za zgled.
Kako	'■'e do^el rarvoj, izdala
iz nrkoora poroTn a^e^c'l" weii'«r. k' pravi, da sa ie Ra^-oscu v rnd'u pritok', da ga na n~kem z.bTovn^i nl^o nu^jb sro» vorit'. p-or-^o v Va^-ri ■'a h'-tel "'O v riti, le zaap/'k» n-fM'5-ao lf)00 '^ri neka stmn. k», kl b«u tani vso neč, da, bi- drugim pronrečPi dostop.
n le?.. 300 Ur, Seme IsmarilJ 200 lir, Ba'SelJ Irma
200 lir, Herman Otmar 500 lir. Nakrst Rudolf 5"0 lir. Rsa teh vel'fcadufn h darovalcev bo pr spe-vala dekle ta iz Ponove vasi v i^ti namen 1000 lir, lz up ček od prireditve. Vsem darovalcem na.top-lejia hvala!
u— Diiuki ljubljanskih šol so se te dni plavili
na ulicah s krampi in lopitemi v rokah. V Flori-Jsnr.fci riiini, na Vodnikovem trgu, na Sv. Petra cesti, Po'ip.nski cesti in tudi drneod izginjalo s sodelovanjem dljaSVe mladine kupi snega. Ul'ce dobivajo norma'neJSe lice. Mladina vihti krampe dobro rarpo'ožen& ter bo s svojim delom pripomogla, da se liiubljana čimprej znebi preostankov letošnjega snega.
u— V vrsti za sfr. Ljiibljanskl potro'nlkl od 12. februarja d alle pridno kupujejo sir, ki jim ga Je dodelil Prevod po 15 d!-:g na osebo. Pred m'e-karnami stoje dolga vrste kupovalcev, prav tako pa mrgoli kupcev ori stojnicah na Pos-ač.arjevem trgu. Kupčija je živahna, saj bodo v celem raz-del'li m'v-! ljubljanske potrošnike okoli 15.0C0 kg trdega sira.
u— -..a^iipovainica Socialne pomoči tfupuje
stara oblačila, obutev, periio, posteljnino Itd po dnevni aenl.
u— 20 delavk in 10 delavcev potrebuje mestna vrtnarij* za sezonska dela pa vrtovih tn javnih t&sadlh. ReHektantje dobe podrobne podatke v mestni vrtnariji, Cesta na Rožnik št. 2, med 8. in 9. uro dopo-dne v pisarni.
u— Draštvu slepih darujeta Martin in Marija Dolenc 150 lir namesto venca na grob pok. Franceta, Ivanke ln Anice Miiavec.
Z Csafesfskcga
Prehranjen a"pe naloge Go"eoj»ke. Okrrž.
ni va ja kmetovalcev no G ren s'rte ^ Kaufmann ter njegova sodelavca dr S an t' er jn or ITarin.^-o skl!c?,l; pretekle dni voditelje gorenjskih kmetov na posvetovanje ter obrav avalj crsramiz?torne r.al r e prehran i evalneora gospodarstva na Oorcni_ skem. Zborovanje ie ob skol tudi kranjtk[ okrožni vodja >or. "H*ohs;te;nor. ki je ore-dočl prehran bori položaj na gorenjskem področ"u ter poudaril, da se ^e d"s'ej na G"ren-!skem lepo posreč i- oskrbovati prebivalstvo z lastnimi prd^k*. Tud; v b"'Jo-če se mera-io p-^-roalski kmetovalci izk?-zati kakor v preteklosti.
BELE2NICA
KOLEDAR Petek, 16. februarja: Juüjana.
DEŽURNE LEKARNE Bases: Mr. Leustek. rcesljeva cesta 1: Pahovec, Koagre-ni trg 12: Nada Komotar Vič. Ti4?5ka ces.
Zatemnitev od 18.15 do 6.50
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Nedelja. 18. februarja ob 16. uri operna predst-va: Tann- ivaser. Izven. Gortovanje komornega pevca tenorista dr. Julija Pöltzerja.
Zapfcaitba imovine upe račkov
»Službeni list« z dne 14. t. m. objavlja odločbo šefa Pokrajinske uprave o zaplembi imovine upornikov Jožefa Seiana in tovarišev. So to Jože Selan, roj. 1923. v Zg. Sliv-nči, Jože Pajk, roj. 1918. v Metnajti, Jože Boh, roj. 1919. v Gomnišču. Franc Zonta, roj. 1924. v št. Rupertu, Ludvik Dolinar, 1925 v Br.šah, Iüja Radič, roj. 1919 v S:-šleah, Janko Parik, roj. 1927 v Soäicah, Anton Novalt, rojen 1921 w Kočevju. Via-dislav Kisel, roj. 1918. v Radečah. Stefan Seliškar, roj. 1915. na Brezjah, Jcžef To-m;nc roj. 1915 v Plan ni in Martin Kos rojen leta 1924. v Malem Cirniku.
OBVESTILA „FS5EVOBA"
PRODAJA MESA
Potrošniki prejmejo v sob-to dne 17. tega meseca 10 Jkg govejega mesa na cd-rezka »št. 9 in 10 Feb « lebruaiske ž.v.l-ske nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada v Ljublajni.
Potrošniki v občinah Jež:ca hi Polje prejmejo v soboto za 10. t. m. in 17. t. m. — 20 dkg mesa na odrezka »št. 7 in 8 feb.«
Mesarji naj bodo v potek 16 t. m. točno ob 14 na mestni klavnici zaradi dodelitve mesa.
Kratke vesti 7 vsega sveta
Bern, 15. febr. »United Presit javlja iz Pariza: Kakor javljajo, .le bila špsnsko-lrancoska meja z^pr a z obeh strani za ves promet. V Parizu m Madridu odklanjajo izdajo vizumov ceio o=ebam, ki imajo potne naloge. O vzrokih tega pol-žaja nI nič znanega.
Bern, 15. febr. Grški zunanji minister bo odpotoval v London. Washington in Maskvo. Jav Ja fiancoska poročevalska ager.cija. Inozemski diplomati pri iz.el.ensKemu kralju Jur.ju bodo akreditirani s poverilnicami pri nadškofu Uamaa.-.inosu.
ženeva, 15. febr. Reuter javlja iz Aten, da je z učinkom od 14. februarja dalje prenehalo v Grč 1 vojno etanje. Viada je podelila amnestijo za vs'e politične prostcpfce, raz n za one zločlnstva ki fo kazniva po splcinem kazenskem zakoniku. ELAS-ovcl morajo do 15. marca oddati svoje orožje.
Stockholm, 15. febr. Britanski finančni krogi to se, tako javija »Fclkets Dagbladet« lz Londona, dolgo spraševali, kako Je biio mogoče, da si je dobil Stalin toliko delnic sueške družbe. Sedaj poroča »Times«, da Je kralj Viktor Emanuel osebno izročil StaMnu dcluice v zameno za eovjet'fco podporo Savcjski hiši. Tudi de Gaulle Je moral plačati sovjetsko pomoč Franciji s takimi delnicami
Stockholm, 15. febr. švedsfcl tisk poroča, da Je v sredo zvečer vsi zavezniških letal pre etclo Švedsko. Po rričetku delovanj» protile alskega topništva so se letala odda jila v smeri proti Ju u ; ln j- govzhodu. D.e letali s.a ve J.-tno strm ga vi t nad morjem. Švedska vojna mornarica Je že v sredo pozno ponoči poslala na morje iadje, da bi poiskale sirmcgl.avijena leta ;>. Našli so pa bsmo mrtvo truplo nekega kanadskega letalca. Poizvedovanja se nadaljujejo. Tudi z, ostalih švedskih krr.J.:v javljajo o preletu tujih letal, t*ko med drugim z otoka Gotlanda.
Oddajriška skupina .Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 16. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10—9.00: Ju-tranü koncert. Vmes od 7.30—7.4« poročila v slovenščini. 9.C0—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.SO: Napoved rporeda, nato opoldanski kon-oerc. 12 30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju, poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Salonski orkster, vodi Aibert Dermelj. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15 0J: Osrednji nemški sp red (pr. nos). 35..0—17 00: O redn.i nemš ci spored (prenos). 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medlgra. 17." 0 do 13.00: Komorni zbor. 18.00—13.30: Krneč :i tr o. 18.30—18/5: Iz našega leposlovja. 18.45—19.30- N -rodna glasba. Pevski kvintet Premelč ln dcmail sekstet. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Prenos branja članka ministra dr. Go''~-belsa lz tednika »Das Reich«. 21.00—20.15: Por č la v nemščini. 20.15—2200: Leharjeva opereta .-Der Göttergatte«. 22.00—22.15: Poročila v nem., nepovrd sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja. Plesni orkester vodi Dušan Prevoršek. 23X0 do 24.C0: Giasba pred polnočjo (prenos).
t Umrl Je naš ljubljeni mož, oče, svak in strx, gospod
KAJFEŽ MIŠKO
K počitku ga bomo spremili v soboto 17. februarja ob 10. uri iz kapelice sv. Cirila in Metoda na pokopališče k Sv. Kr.žu.
Ljubljana, 15. februarja 1945.
žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo.
URADNIK vešč nemike-g:i jez-ka. išče službo. Ponudbe Jutru p.d >Ta-fcoj«.	3741-1
MLKN ^R-JA ali nid: d» bven učenca star-g od 15 do 50 let. jprejmem
tiikoj v služba. Vra oskrba v hl i Ponudb; Jutru pod »Ml.nsr«.
34B5-1"
KUHARICO p-vovrtno. ki se razume tudi na go podinj ki dela. takoj jp-ejmem. Naslov v Jutru.	35:4-la COSPOOTČNO k 34 mesecev staremu otroku iščemo zi ve. dan Rožni doUna XV-8
39*3-1
GOSPODINJO poSttno in ?krat no ki ima nda otrobe, sprejmem n-bk-ramo čez dan) Ponudbe Ju tu p>d »Pridn i zo-fpod nji«	3614-lt
DEKLE sa poroč v kuhinji, ki im-i vpelje po-m-g-.t' in se mnr>go naučiti. «p-ejmem prot pljčl. Naslov v Ju^ru.
3647-1.1
MoS kapS^e
je velika. Kapljica za kapljico razje granit. Kapljica za kaplj co pri pipi vodovoda izteče na dan 50 litrov vode. Pri 60.000 Iztokih, kolikor jih imamo v Ljubljani, izkap-lja dnevno 3000 m3 vode, kar odgovarja protivrednost; 3800 lir na dan ali na leto približnih 1,300.000 lir. Čedna vsota. Zato: »Soj potrati!
Dr. Oton Fettich f
Med najbolj znanimi imeni ljubljanskih odvetnikov, ki izven svojega poklica posegajo tudi v širše javno delo, je bJo že vrsto let ime dr. Otona Fettielia. Bil je stoodstoten Ljubljančan, ki je bival izven rojstnega mesta pred sedanjo vojno prav za prav le v času visokošolskega študija. Letoa 1. junija bi praznoval 6u letnico, toda usoda je hotela, oa je ob nastopu svojega jubilejnega leta odšel v večnost.
Kot v.sokošolec — študiral je pravo na dunajski un-verzi — je b,l pokojnik ne-umeren sodelavec in zvest prijatelj ur. Žerjava in dr. Kramerja pri dslu za preporod slovenske akademske mladine in pri njenem prosvetnem udejstovanju med ljudstvom. Požrtvovalen javni delavec je ostal tudi vse nadaljnje življenje, zlasti še odkar je 1. 1916. ocprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. V dnevno politiko ni aktivno posegel, agilno pa se je udejstoval na gospodarskem, prosvetno-organizatoričnem in zlasti na karitalivnem polju. Bil je podpredsednik odvetniške zbornice ln vrsto let tudi član ljubljanskega mestnega sveta in predsedn k tramvajske družbe. Kakor je bil svoji družini prisrčno biag glavar, tako se je njegov plemeniti značaj razodeval tudi v njegovem poklicu, v družbi in v javnem dehi.
j Dr. Fettichu bo njegovo belo rojstno me-
i sto kot svojemu zvestemu sinu ohranilo ča-! sten spomin. Užaloščeni družim iskreno su~ ' žalje.
£z Navega mesta
Dolenjskim sadjarjem priporočamo, da pred nastopom pomladi oskrbe svoje sadovnjake. že v vseh dosedanj h vojnih letih se je pokazal pomen sadjarstva za ljudsko prehrano, še prav posebno pa bo letos velika potreba sadja, zlasti za mladino. Zato naj sadjarji 6tcre vse, da bodo škodljivci čimbolj zatrti in drevje osnaženo.
Zima, ki so jI zdaj že docela pošle moči, letos tudi na Dolenjskem ni bila prizanesljiva V januarju je nova snežna odeja pokrila že pol metra visoke stare plasti. Nato pa so se dnevi zjasnili n je pritisnil mraz, •da je kar škripalo. 2ivo srebro se je približalo 20" pod ničlo, kar je za novomeško kctlino že precejšen mraz. Drevje Je bilo pokrito z ivjem in so se ljub teljem priro-de razkazovale naravnost pravljične slike. Tudi Krka je letos zmrzovala ob bregovih in so bili zlasti lepi prizori pr" mlinih. Kliuo vsej zimski lepoti pa so si ljudje želeli sk v rajSnje pomladi ln ta želja se j m zdaj iz-i polnjuje. Po goricah se že pričenjajo prva ' dela.
Nov
zvezek Dobre kniige
Izäel je nov zvezek »Dobre knjigo«, znameniti roman Katrine Hollandove »Carlotta Torresanl«. Naročniki »Dobre knjigre« lahko dvignejo knjigo v naši upravi, tistim pa. ki j jo prejemajo po dostavljalcih, se bo začela j nemudoma dostavljati. Roman je ena najobsežnejših in nedvomno najlepših knjig, kar jih je izšlo v tej priljubljeni zbirki. Medtem se že tiska nadaljnji zvezek, izvirni roman L. Zupanca »Mlini stoje«.
Beri Oehfmamt	%
NE SAMO ZA ZLATO
Roman
Toda beseda, ki ji je bila na jeziku, Je ostala neizgovorjena, ker se je s stranskega hounika zacul vveliencampov glaa.
>Halo, Kasch!«
»Prosim, gospod Wcllencamp?<
»Dajte, vrnite se za trenutek.«
Kasch je stisnil ustnice.
»Tak icLte že!« je Hela siknila. »Ali mar ne slišite?«
Da, Kaschu ni ostalo drugega. Izginil je v stranski hodnik. Hela je v zdi lini la. Vendarle bo morala govoriti z Wcllencampom. Danes seveda ne več. Jutri popoldne, ko pojde na ladjo.
Počasi se je zavedala, da nima tu prav za prav nič več iskati. Wellencamp ji je bil ual za Ootanek dneva in za jutriš-iji dopoldan prosto.
»Do svidenja,« je rekla četrt ure kasneje Agati Möller jevi in ji podala roko.
»Kaj že greš?«
j.Da,« je pr.kimala. Hela, »na .Utvo' sem dodeljena. Dräger me bo nadomestoval.«
»Oh,« je hlastnila mala Agata, tolikanj veselo presenečena od te novice, da ji je kri kar planila v oPraz. »Dräger! To ti ja strašno prikupen človek!«
^Strašno!« je pritrdila Hela.
Cez nekaj minut je že stala pred veliko poslovno stavbo. V pr istanišču so tulili mali vlačilci. Nekaj sekund je vlekla te dobro znane glasove na uho, kakor da bi slišala lep napev. Nato se je oklenila in s kratkimi, urnimi koraki odšla.
Doktor Hoyerle je pograbil vse, kar je bilo treba. Gottwaldcv slučaj mu je bil do dobrega znan. Napadi so imeli vsaki krat isti značaj.
»Ali ne bi poprej vsaj kaj malega pojedel?« ga je žena vprašala.
Hoyerle je zaprl torbo.
»Cez pol ure bom že doma,« je rekel. s-Saj ne grem daij kakor do Gorske ce3te.c
»H Gottwaidu ? «
Prikimal je in se nasmehnil. »Saj veš, to gre hitro. Vbr.zg ali dva, pa je. Ce hočeš, me lahko počakaš z jedjo.«
Gospa Hoverlejeva je vzdihnila. »Ta človek je vendarle zdavnaj zrel za zavod,« j», menila. »Ali ne bi mogel vendar že kaj ukreniti' Sestra se mi smili. Venomer sama s takim bolnikom!«
Hoyerle je st snil torbo pod pazduho. V zavod? Ne, te potrebe še "ni bilo. Mož m bil ofcčenevaren. A zdaj r.; bilo časa z > prerekanje o tem slučaju, in Hoyerle je krenil s svojim vozičkom na pot.
Ves Curih je poznal ta voz. »Satan« so mu pravili, ker je deial tak strašanski hrup. Hoyerle ga je bil dal že kdo ve kolikokrat v popravilo. Vsakikrat je bilo nekaj dni vse v redu, in vsakikrat so se nato znova začele komedije.
Nikak čudež ni bilo, da je Irena Gottwai-dova slišala »Satanovo« hližanje. Izraa olajšanja ji je za trenutek izpreletel zaskrbljeno obličje, ki ni več izdajalo, kako hudo je bilo še nedavno tega. A takoj nato se je po njenih črtah spet razlila toga resnoba.
Krenila je skozi vrt pred hišo in odklenila vratca.
Večer je bil hladen, in dasi nI več deževalo, je vendar še kapljalo od vseh dreves, zemlja je bila razmočena in na cesti, po kateri je bilo le malo voznega prometa, so stale velike, svetle luže.
sPred on greste gor k njemu, bi rada govorila z vami nekij besed,« je Irena Gott-vvaldova tiho dejala.
Zdravnik se je obotavljal.
»Napad je minil.« Pogoltnila je. -»Telefonirala sem vam, pa ste bili že lia poti.«
ALI e G L A S f
POZOR« PoJtr.inski Bi-ilužok! Z-posMm o*ebe. zmožne r.-znegi ročnega deia. Ela.ctl poecbno»ti. N»!o* v Jutru. 3485 3
(if/itm» t i t^-f^in
UČENKO sprejmem ti-to]. trud'm li~ano, stanovanje in plačo. N-«!ov v Jutru.	3748-41
LIMONO v Ččju. dob-o n.-rlomešča limon'n e':s 'rtkt Cltrol. Sre>i*ničko prme-iti: seboj. D.<i"f-1-jg, Anton Kane Židovska ul. 1.
3477-6
VOTNO lepo predeno, prodam. Čevlje št 37. spoml d nike. ln k-a.«no garnituro	voziček
svren.l-m sli pr-d^m. Javo nlkova 3'III, d-n«.
3341-6
DVE GARNITURI vi'on-
'ki. n-prodal v trgovini T^rneinocr«. Kolod*-- rki 30	3543 0
f
Umrl nam Je v 47. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, tast Itd., gospod
FRANCE VIRANT, delovodja mest. elektr. Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob pol 10. dopoldne lz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. LJubljana, Javornik, Ravensbrück, 15. II. 194S.
Žalujoči: žena JOSIPINA. hčerka JOŽICA ln sorodstvo.
t Po hudem trpljenju je umrl naš dobri gospod
GERBAC EMIL
bivši ravnatelj mest. pogreb, zav. v Mariboru
Pogreb bo 16. februarja 1945 ob pol 10. url dopoldne z Žal, kapelice sv. Petra. LJubljana. 14. februarja 1945.
Žalujoči ostali.
t Umrla nam je ra^a ljubljena mati. stara mati, tašča, svakinja m teta, gospa
FRANJA LUKAN. vdova po žel. Insp.
Pogreb do v soboto, 17. februar'- 1.1. ob 9. uri e £al, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Basel, Gras, Dobžina, Linz, 15. n. 1945. Žalujoče rodbine: BIEBER, inž. WIDAS, LUKAN, dr. PUCSKO. JOVANOVIČ
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. Drljateljem in znancem, da nas Je za vedno zapustil naš ljubljeni oče, stari oče, brat ln tast, gospod
AVANZO ALOJZIJ, uslvi. fin. dir. t pok.
Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v soboto 17. februar-a 1.1. ob pol 9. uri k žal. karcele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica bo v tre do 21. februarja 1.1. ob 7. url v iaml cerkvi Sv. Družine.
Ljubljana, 15. februarja 1945. žalujoii: LOJZE in inž. STANE, sinova. ANICA in SONJA, snahi, BERNARLKA in MIHEC, vnulva In osti Jo sorodstvo.
ZAHVALA
vsem, ki ste b nami sočustvova l ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina ln brata KREGELJ MIROSLAVA mu poklonili cvetja ln ga spremili do preranega grota. Posebno zah-.alo izražamo g. šefu primari u dr. Ivanu Jenku za njegov trud pri lajšanju trpljenja dragemu pokojnltcu. Zahvaljujemo se tudi g. ravnatelju in gg. profesorjem III. drž. reaine gimnazije za njihovo spremstvo.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 19. t. m. ob 9. url v cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 15. februarja 1945.
žalujoča mati in sestra.
ZAHVALA
Vsem, ki »te spremUl mojo nepozabno fceno. |
gospo jVANKO KRISTAN, roj, HOČEVAR
na njeni zadnji poti ln sočustvovali z menoj all I s cvetjem ln prispevki v dobrodelne namr ne po- | častili njen spomin, se najiskreneje zahva.juj>.m. Predvsem sem pa dolžan zahvalo g. primariju dr. Fr. Brandstet,ter'-\ ki Je z vso skrbjo lajšal ženi več let njen-. » -o bolezen Iskreno hvalo tudi čast. sestram 9 Ja »Vincentlnum« za požrtvovalno nego bo. -„-e zlasti v njenih zadnjih urah. — Sv. maš« zaduSnlca bo v ponedeljek 1®. t. m. ob 8. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 15. februarja 1945. VIKTOR KRISTAN, Int. polkovnik mon». T p.
5TROJ računski, sešte j »sini, najmodernejše iz- I islave. proda Ev-rest 'rešernova ul. 44
3463-6 ' OBLEKO moško, temno modro, hlače za v ikor. nje. za manjšo po*tavo, p-o<ia.Ti ali zmenim Naslov v Jutru. 3593-6 TEKAČ nov. 4.5 m dolg p-od-m ali zrunenjim ta p-ot-vrrdno t. Domo-bran.-ka 13/1, levo.
3378-B
BLAGO d^bro. Bi .-roško športno obleko ali za d nvk kostum, ugo. ('ro nrodam. Černetov* C I, Ši ka.	3368-6
KOZO b-ejo. prvovrstno mlekarico, pr od - m »a. md prmanjka^li krme Galetova 4, Siäfc-
2889-6
VKTNSKO SONCE original Han.-u, največji model, ni stativu. tovarniško nov p-o-i-m. Nid»v v Jut-u 3733-6 MOŠKI Pt.A'Sf. zimski črn, iS n-ijboUše^-i bla-pri. pro1->m. Info mao Je pri Ezdju Bukovnikti K-.rlovšfc» 25.	3-6
ME' F^JEV LEVS'KON 7. 'Zd-Ja. nov. p od.-m Z-lokarjeva ul. 14
36!«-6
DAlTTi.o zi d mo. zn-
p- tno prodem N-> 'ov v Jut-u	3734-6
ME^EHJEV irK'SlKON (7 .'zd-1a) m W:pr-n-.nri ><">e*<Jh*chte d-r Kun^t* (2 <zdajn>, oboi- novo polu-nts. p-cd-m ali za-nenjsm. N-.slov -tru.	3613 S
fliKNI" mo'ii kratki d?m-k'. fn. širok ••vii^n In vo'n«n fco«ni-n ln b-lo	volne-
no bl-f?o telo-n V Vs-z-'o dobro ohnn1»no ; n-od-'m	zam^nj-m
i mayerjeva 4'T de-1 mo.	341«-6
«"mo 1-Mco. ingl^o I prMim. °onudbe -T-^r'i i p^'l »Sedlo«.	3624-6
RADIO APA RAT kupi A Kovačič. Prešernova 44
3467-7
GRAMOFONE navadne
ter električne. grsmo-foi>kt pioiče kupuje Po ua^vi&j dnevni ceni tvr- . dka Evere^t Preš^i-n^va j nova Ul 44	3465-7 '
j RAD 0+4RNICE dobro 1 I ohranjene vseh vr-t. I kupuje tvrdita Everest Piešernova ul. 44
346U7
GALICO. kupim vsako,. I tud< majhno koii*lno. Naflov v Jutru 3511-7 tAAGO za aam^ki p - kostum tn moško ob'e-i ko. kup m P Et*rlč An j te kroja ki atelje. Ljub Ijana, Wolfova 12
3422-7
M \ ST. žaltivo. svi-ij i sko. čisto kupim Ni-• rlov v Jutru 13512-7 1 PISALNI STROJ kup! A i Kovačič. Prešerno-;-, ui. 44.	3465-7
SV PISMO icupim Ponudbe Jutru DOd »Sv IVmo«	3550-7
SNE^KE otrožke b nizko »>eto. št. 35—kupim Ponudbe Jutru p.xi »Nl^ka pet'i«. 3490-7 KOLO žen-ko ali moško tud v sbbcm stanju, brez gum. kupm. Ponudbe Jutru nod »Staro--.	3126-1
I KOI OVRAT t« ročni ; r-r>a:;ek. kupm. Por.ii-i dbe s ceno na Jut-o ! pod vK-lovrat« 3609-7 j BSISACE ter prt s ser-i vieti. kupim Ponudbe | Ju>ru pod fDobra ko» I litet.i«.	3610-7
ZNXMKE kompl zbirko ali po»m»7np prrtlje. kuol-r Pocudbe Jutru pod »Zn.im' » . 36:7-7 LJUBLJ. 7VON udi no-«ampzne letn'ke ln mesečnike. kup'm. Ponudbe Jutru pod »Lj Zvo-«
'Afnnen jam j
RJUHE z-imenrm zn pronvrednoft Petemel C irk rjeva ul. 7 '•fe^o	3580-a
OBLEKO rjnVO. za -rrd-njo po<-t;tvo ln z m-ko suknjo io letnega fnnta.. z-trenj m. Naslov v J
PLASC dežni, za sred-Jo tno'no pot-vo. temnejši. kupim. Nud m pr-,tl-
vrrdno t. Co«por.vets'Ti c. | SOBO * souporabo ln 13 50, Kolizcj. 3525-7 i hir.je ali ločeno kuh nj»
f kaučem, lš*« pod.ži-lan. sfc ro ves d-n n» delu PL-čara delno s pndr'ki. Ponudbe Jut-j TKi Kuhinj-;« 3523-2J • OCO v posebnim vho-d-m kitero bi ^arr-i pCKprav'j-ia, brez prri:-. ipr-'ti pl.ičilu !n p-imoč: ' rrl ea-r>rd njstvu. išlerr. črno ponudbe Jut u pod «Šiška ali cen trum s
3459-2ii
?0"0 oncrm'Jeno, ^ k!.'-vlr1 -m. i če s;mskl go-sepd. Ponudb- Jutru poa »Konze.-v^tor-t'.
3C32-23»
'U.
3
KUR-VO	rU-
dim protirrednot kadilcu. Naslov v Ju* U
3676-8
KURTVO d-.m z> t—--. fn; molkp »r-'ce .št. '0 Nulov V Jutru.
36'Jb 8
MrO dVcroČDo frr 30 ll-trf^k' lonec, z m°™--am zrv rv-.-tivrednost. N ■ >\-v Jurru.	TO02-3
CEVr.'JčKE f-t. 22 n 19 7/<mfnj«.m z.i ku-vo. N v Jut-u. 3617-8 i K0 5AP0 otro'ko v ^to- j ialu. 1 mo'.ke pilrš* št | 4-0 s če vir in 1 ce z.i to!o, r»r- d- m »J: n-menjitn, Nn^lor v Jutru.

SKT.ADTSCE ograjeno r veliko žuno. v 'redln me^a odd?ir v n-Jem Nulov v Jvtru 3?96-17 SKL\DT«ČE ali trg io-ImI, kjer ko!' v me tu iščemo z2 takoj N-«lov v .Turni	17
i X 4 3T5
<?K
REALITETNA P SARNA Habj-n Miro. Cig le c
^ .	"«MU, v^lg IC v-
BVGO	i "vbnPb pä yt ®
v.-lno. Zi spom adanskl ___ j„ .„. T..,
BLAZNE velke dobro ohr- njene, kupm Na. clov v Jutru. 3536-7 MUF pcz rmer, lep, dobro ohranjen, velik kupim Ponudba Jutru pod »Perzlla«.	3585-7
OBT/FKro s» prv0 JV. obhijilo Za 8-letnega dečka, najraje belo nll krem in deSki blcike'J. kupim. B onlk Antonija. Toma^evfki r. 11. poleg gostilne Se.Tira.1c.
3520-7
OLJE žal avo. jed Ino. kupi.n. Nif lov ▼ Jtttru.
3514-7
RADIOAPARAT prav
m-ijhn« oblike, kupi-n. Na«lov v Jutru. 3542-7 ELEKTROGRAMOFON kupim Naslov v Jutru 3541-7
KOMATE lahke al!
vpreJnice za par konj. ▼ do'orem 'tanju kupim aii zaTenJrm Ponudbe Jutru pod »Komati«
3538-7
KOČIJO, lahko, v dobrem -tiniu kuntm aH Etmenjsm Ponudbe Jutru pod »Kočija«
3537 7 dobr« Intm 7849-1 A 44
v.-Jno. zi oporna i pl-«. kupim. Naslov v Jutru.	3637 7
fpottrke, kapne in kuh1nj-ke cunjo, p-ed-Vojno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Zamena-.
3622-7
ZIMSKI PLA^^EK n
krznom ln enako čepi eo. iram^Se. sneike za I 1—3 'etneg-> otroka, p1.1-. ftisto črno Jopo s» moč-I ne.läo o=ebo vse zelo dobro ohr.njeno ter novo inoAko ?po-mo obleko, prodam. Nadov v J"tm 3613-7
KOLO mNHco in pifaln: ft-oj, kunl-r. Ponudbe Jutru pod »OhrallV^o^
7NAMKE pokrajinske in ▼se d-uge vrste, kup m Ponudb» Jutru pod j»*o-
ugr.-dm ceni
STANOVANJE 2=obno c kabineto-n komfortno
pod Rožn kom, zamenjam z-i 3. ali 4-cobno komfortno v me-tu Ponudbe Jutru pod «Svetlo zračno«.	3444-21
| -ki. B žisrad. Stanič»». • Einspil-Tjevi, L.vriče-.-i, SuvOborkl. Ker Je ik~ nid-me-tljlv, moro" -3 fr--č-i- i poštenega nejd-'ielj«. C* p» p-ot n-gradi c>ddi v j upravi Jutra. 3599-37 ! l iGUBILA SEM rJaV0 1 lismico z dekumrnti od Mllsrne do Tebične to-i vame. — N?Jd'telJa sa. 1 pro"- m, nai ti denar ob-d"žl. oetalo naj vrni: Trž i ika Cef ta 15. 3511-37 IZCTTBLA SEM 6. febr. po Vegovi do Trd no- a. ?.v :ko z-mestn'co. Poštp-nega najditelja pro='n. nr,f jo odd. v upr 7» »Jv-r«, proti !ei>; ns-gred:	3626-37
TZGUBIL SFM lesrt mn-Cljo na ime SliVnrft D-agomii in Ve a, izdane od Hr.-šl:'?i fcrn-zvlita 24 .6 1944 N ditelja pro«:m. da vrne oroti nag-'-di v trgov'a> ^-ng-.T, šivalni «trc.ii C jeva ul. 3. 3653 37 'ZGUBIT A SEM dne :2. febr. d-- no rokav:"->, b.-lo z rjavim vzo- c:ra <-d kina »S1cce« ca Strellške ul ce. Najd:^-lja p-opi.T, naj Jo proti mar d' cd>ia doooidn» v Kostlni »člnkoie«. Po-lj=n?ka c. 21. 3652 3T
Te! 36 9 33S3-20
l d«i kupec«
3636-7
d-m«ko ko-Dait tudi
TA VF SE in
I lo. kup'm. , p-ot v-ednost
Fr decke« 90 3635-7 : JFDTLNTOO lepo. 1 om Ponudbe Jutru
3623-7
KROŽNIKE porcelanaste
KINEMATOGBAFI
KINO SLOGA. »Natakarica Ana.« Predstave ob
16. in 18. url. KINO UNION. »Dun ja — poštarjeva hči.« Po Puškinovem romanu — Heinrich George, Hüde Krahl. Predstave ob 16. in 18. url. KINO MATICA. »La Habanera.« Žarah Leande^ Ferdinand Marian. Predstave ob 16. ln 18. uri.
t
SLOV KNJIG t kupm Ponudbe pod »B'bi'ofii« HARMONIJO kupi
Kovačič, Prejemov»
a«»;
fcupim a'i nudim zameno. Marto* v
3627-7
CHI»»T*Wrf. b'ite'k-in razne «teMenice. ku-ou<e go'Vln» Lo^in 13	3646-7
VOZ*/"■"K ort>»lti. Ho-bcHc »H ftporml knpTn Poniidbe Jutru ryvi »športni«.	3638-7
Globoko potrti Javi iamo. da Je dotrpel nai ljubljeni očka. dedek, brat ln tast. gospod
DP. OTON F E T TIC H
odvetnik itd. Sv. maSa zadušnica bo darovana v ponedeljek dne 19. t. m. ob 9. uri v cerkvi Marijinega Ozna» njenja. — Prosimo tihega sožalja!
LJubljana, dne 13. februarja 1945. MILENA, MAJDA, JELA. MIRKO. VIDA, JAKE^ otroci; vnnčkl in rodbine FETTICH, JURCA. TOMORI, dr. ALUJEV1C, MATUL, Inž. DOMICELJ, dr. BAEBLER
FUi die Schnrtieitune za uredntitve. Ml>s« Zadnek - Für den Herausgeber ca izdajatelja: Stanko Vlrant - Für Narodna tiskarna a» Narodno tiskarno: Fran Teran - Für den Ins*« raten teil / ca inserauu del: LJubomir Voltift. .