KORISTNO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV
Društvo obrtnikov občine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma po novem, združenje, ni stara stvar. Obstaja komaj nekaj let, vendar je v tem času uspelo zaživeti v polni meri in se tudi uve-Ijaviti tako v sami panogi obrti kot tudi v druž-beni skupnosli. To društvo je omogočilo akti vno vključevanje njegovih članov v reševanje pro-blemov te panoge in sploh v vključevanje v družbenopolitično življenje. Odkar obstoja v naši občini to društvo, se je marsikaj premaknilo na bolje in delavni člani društva oziroma zdru-ženja imajo lepe načrte za prihodnost. Nekateri cilji so povsem realno dosegljivi, če se bodo zanje zavzemali organizirano. Takšen nameii pa viški obrtniki imajo, saj so po svoji organizira-nosti vedno bolj vzor ne le v Ijubljanskem tem-več tudi v slovenskem merilu.
O položaju združenja oziroma dosedanjega društva smo se pogovarjali s predsednikom le-tega. FRANC ŠEBENIK — obrtnik z livarno, uživa nesporen ugled med stanovskimi tovariši. Povedal nam je:
» Mislim, da so v preteklosti večkrat gledali na nas zaradi nekaterih posameznikov v naših vrstah kot na škodljivce. Mislim, da smo že do-kazali, da to nismo, in zato tudi uživa obrt vse več podpore tako v ekonomskih kot tudi poli-tičnih programih. Seveda pa moramo tudi mi koristiti razvoju družbe. Tega se mora zavedati vsak posameznik v naših vrstah, saj je pri nas za-radi narave dela važnazavest posameznika. Ve-liko Ijudi se zanima in to je očitno pri delu. Ko smo delali anketo, kdo bi bil pripravl jen sodelo-vati v delu združenja, je le osem odstotkov obrtrrkov napisalo, da niso pripravljeni. Neka-teri pa so prosili za manj izpostavljene tunkci je ali delo, ker enostavno niso tega vajeni. So znani kot pridni in sposobni delavci, vendar se v takš-nem družbenem življenju ne znajo prav obrniti. Z vključevanjem v delo društva jih bomo priva-dili k temu in to je nedvomno nekaj pozitivnega. Nekateri so prav sramežljivi, saj jih vidim, da pordečijo, če tnorajo spregovoriti le manjši skupini ljudi.
Na področju naše občine obstaja tudi po-sebna osnovna organizacija ZK obrtnikov. Njeni člani in tudi drugi se aktivno vključujejo v delo na terenu in mnogi čiani našega združenja so aktivni delavci v krajevnih skupnostih in nji-hovih organih.
Sedaj smo temeljito pripravljali preobrazbo našega društva. Ne gre le za drugo ime,temveč tudi druge naloge, ki so v tesni zvezi z novim obrtnim zakonom. Novi zakon predvideva, da je vsak obrtnik že s svojim statusom član zdru-ženja. Združenje pa bo imelo nekatere pravice in bo olajšalo nekatere stvari. Lahko bo združe-nje podpisovalo samoupravne sporazume in družbene dogovore v imcnu vseh in tako bo od-padlo tisto tekanje, ki gre mnogim našim čla-nom »na živce«. Naše združenje bo prilagojeno zakonu ozdruženem delu in sodobnim tokovom družbe, Skupščina združenja bo štela okrog 75 članov, izvršni odbor pal7. Imeli bomo seveda vse potrebneodbore in komisije. Tako organizi-rani pa bomo imeli še večjo možnost, da se bomo zavzemali za naše predloge in se borili za uresničitev nekaterih naših zahtev.
Kakšne probleme vidimo sedaj mi? Obvez-nosti plačujemo po dohodku. Pokojnin pa ni-mamo v skladu z dohodkom. Celo daleč od teca! Pokojnino imamo v rangu srednje šole, čeprav prispevamo mnogo vee in mislimo, da bi si zaslužili višjo pokojnino. Naše združenje bo predlagalo, naj bi bile pokojnine vsaj v rangu vi-soke šole ali pokojnine nekega direktorja, saj prispevamo toliko in še več v sklad za pokoj-ninsko invalidsko zavarovanje.
Skušali bomo doseči ludi nakatere spre-membe pri uvoznem režimu. Sedaj lahko obrt-nik uvozi stroje v znesku 125 tisočakov. To je kapljica v morje, saj je znano, da velja toliko komaj glava za en stroj. Mislim, da bi bilo pa-metno dovoliti uvoziti več tistega, kar nimamo doma in kar omogoča proizvodnjo obrtniku in s
tem tudi industriji. Veliko naših članov je pove-zanih z industrijskimi organizacijami in dopol-njujejo njihov program.
Z novim obrtnim zakonom se bo krog naših članov tako še razširil, saj bodo lahko poslej člani tudi tisti s popoldansko obrtjo. Že doslej smo sodelovali pri vrsti pomembnih odločitev. Sodelovali smo pri pripravi odloka za davek občanov in pri izdelavi plana razvoja do leta 1985.
Pri pripravi predloga razvoja obrti smo bili prav tako vključeni. T\t smo skušali zagoto-viti prostor za uslužnostne dejavnosti v novih za-zidalnih naseljih in zagotoviti še druge nove obrtne cone. Predlagali smo, da bi bila obrtna cona še v južnem predelu Tržaške ceste ob progi. Naše združenje ima torej še veliko nalog in tako tudi precej možnosti za razvoj združe-n ja, hkrati s tem pa tudi razvoj obrti kot panoge v celoti,« ocenjuje Franc Šebenik.
MILOVAN DIMITRIČ