PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI f Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSK® ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. CHICAGO, ILL., PETEK, 13. OKTOBRA •— FRIDAY, OCTOBER 13, 1944 LETNIK (VOL.) LIII Aachen v razvalinah in ognju RUSI RAZVIJAJO NOVE OFENZIVE; ZAVEZNIŠKI USPEHI V DRUGIH KRAJIH TITO DELI JUGOSLOVANOM ZALOGO RUSKE PŠENICE -DRUGE BALKANSKE VESTI Pariz, Francija. — Za tem, ko so Nemci v začetku tega tedna odklonili izpraznitev mesta Aachen ob belgijski nemški, meji, so Zavezniki ukazali splošno bombardiranje mesta. V sredo je padal ogenj nad Aachen iz bombnikov vseh tipov in iz težkih topov. Mesto je vse v ognju in ne bo moglo vzdržati dolgo, trajo, da bo do kakih 15,000 Nemci se obupno borijo, da bi nemških vojakov, ki pa so ob* ohranili to postajanko . in za koljeni in ne morejo ne naprej, nemškimi vojakS stoje Hitlerje- ne nazaj. Na drugih krajih zave udarne čete in vsak, ki bi padne fronte so v teku pozicij-omagal ali se skušal udati, bi ski boji in ni trenotnih posebnih ga Hitlerjevi četniki na mestu sprememb. Po padcu Aachena ubili. Toda kljub temu odpor pa se pričakuje, da se bo ves lie more trajati dolgo. položaj na zapadni fronti spre- Mesto Aachen je za Nemce menil, vrlo važno mesto. Padec tega Rim, Italija. — Na italijanski mesta bo odprl pot Zaveznikom fronti Zavezniki zadnje dni na-v Porurje in tega se Nemci bo- predujejo kljub trdovratnemu je, zato ga branijo z vsem svo- odporu Nemcev. Angleška jim fanatizmom. V mestu sma- (Nadaljevanje na 6. str.) Meščani iz mesta Nijmegen. Holandska. obloženi« da so sodelovali z naziji. kažejo že na obra-xih. da so reč ali manj ▼ strahu, ko so jib tukaj njihovi somešačni prignali in izročili domačim straž nikom, ki čakajo na navodila višje oblasti, kaj naj napravijo ž njimi. KAKŠEN JE SE VEDNO DUH NEMŠKIH VOJAKOV? Moskva, Rusija. — Ameriški poročevalci, ki se nahajajo z rusko vojsko na fronti poročajo o utisih, ki so jih dobili pri sestankih in srečanjih z nemškimi ujetniki v Rusiji. Poročevalec White piše iz Tallinna v Estoniji: V Tallinnu sem najprvo po- - prašal Ferdinanda Seder, 38 vojaških postavah in političnih let starega avstrijskega pešca, zadevah. Na drugo proti pri-Zgledal je silno zbegan. Njego- pombo je dejal, da je bila nje-vo odgovarjanje je bilo tako, gova dolžnost le izvajati to, kar kakor da ni vedel kaj se je v' je predpisaval zakon za pre-svetu godilo. Taki bi se najbrže stopke, ne pa ocenjevati zakon dali z poukom predrugačiti. sam. Neki poročnik Raczek, do-Potem sem prišel do 47 let sta- ma s Pruskega je na vprašanje, rega majorja Heinricha Hap- kako je mogoče, da komunisti, pela, ki je poveljeval 113. za- židje in razpadajoči kapitalisti ščitnemu bataljonu. Bil je tudi i morejo poraziti nemško vojsko, v prvi svetovni vojni. Ta major je odgovoril: Nemci imamo preje bil že na pogled grob in hu- | govor, da kadar je zajec obko-doben. Tajil je, da je član na-; ljen od mnogo sovražnikov, je zijske stranke in da ni nikogar po njem. Glede nemške armade obsodil na smrt. Na vprašanje, pa je dejal, da misli, da nem-če odobrava zločine, ki jih je ška armada bo živela in se bo vršila nemška vojska v zasede- zopet borila, nih deželah, je pojasnil, da je ■ Tako Nemci. Dokaz, da sko-le nižji častnik in da ni njego- ro sleherni Nemec že zdaj mi-va zadeva podajati mnenje o sli na maščevanje v bodočnosti. ANGLEŽI 0 ODNOSAJIH MED RUSI IN ANGLEŽI DEWEY PODAJA NADALJ-NA ZAGOTOVILA New York, N. Y. — Republikanski kandidat za predsednika Tomaž E. Dewey vodi vstraj-no voliliio Jtampanjo naprej. Zadnje dni je ponovno dokazoval v svojih izjavah, da New Deal je bil le bogat na obljubah, katere pa ni izpolnil. Te cbdolžitve so malo težke, ker da se jih le izgovoriti, ne pa dokazati, tako kakor bi rad kak I političen nasprotnik. Dalje Dewey izraža mnenje,' ;da je Amerika na pragu velike j prosperitete, ki bo večja od i vseh dosedanjih in stalna. Za-' gotavlja dalje najhitrejši po-vrat mož in fant iz vojske, itd., j ako bo on izvoljen za predsed-j nika. Tudi to so le politična zagotovila in obljube. nemci požiga jo finska mesta Helsinki, Finska. — Finci so postali zelo razjarjeni nad Nemci. Na severu, kjer se Nemci umikajo proti Norveški, so požgali več vasi in mestec, pravi poročilo. Za seboj niso pustili drugega, kakor le gola pogorišča. Ker so Finci preje tako vneto pomagali Nemcem jih to zdaj toliko bolj jezi. Zdaj spoznavajo, da so' se družili v tej vojni z barbari. -o- wallace bo govoril v nedeljo v gary Gary, Ind. — Podpredsednik 1 Henry A. Wallace bo govoril v ■ nedeljo na velikem ljudskem shodu v Memorial Auditoriumu ; v tem mestu, Dne 22. oktobra . pa bo govoril v Chicagi. Tudi v - druge kraje bo šel, kjer bo imel i govore v prilog kampanje pred-s sednika IJoosevelta. - -o- priporočila proti i prehladom i Chicago, 111. — Edward Pi-i šek, pomožni zdravnik v okraj-. nem zdravstvenem uradu je ob-i javil priporočilo, da naj se v i teh prvih hladnih jesenskih dneh ljudje ne oblačijo pretež-j ko. Pretežko oblečeni ljudje se ■ pote in se na to ob vsaki sapici [ hitro prehlade. Priporoča tudi, da vsak človek.bi moral dnevne v spiti vsaj tri kozarce vode. u -o- ' ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! KRIŽEM SVETA — Chicago, 111. — Tiskarski -škrat je v zadnji številki de- j monstrirai svojo^^blast in je da- tiral na prvi strani list za cel ] teden naprej. Datum bi bil mo-ral biti 10. oktobra in ne 17. oktobra, kar naj čitatelji bla-;, govolijo vzeti na znanje. Na . notranjih straneh pa je bil da- j tum pra^jlni. ^ — Garyy Ind. — Sam Puška- j rič, lastnik Calumet Packing j Co., je v svoj$^klavnici streljal s samokresom na junca. S stre- : Ijanjem jih najprvo omami, na- ' kar jim spušča kri. Krogla je pa bila tako mehka, ali pa jun- -čeva glava tako trda, da je , krogla odletela nazaj od junče-ve glave in rahila Puškariča v prsa. Zdaj se zdravi v bolniš- , nicL — London, Anglija. — Glavni zavezniški stan, kateri vodi in nadzira operacije proti Nemcem na zapadni fronti se je ta teden preselil iz Londona v Pariz. To radi razloga, da bo bližje fronte in radi tega nadziranje lažje. Opremo in arhive so prepeljali v Pariz v transportnih letalih. — Chungking, Kitajska. — Kitajsko vojno sodišče je obsodilo polkovnika Tsao Chenga na smrt in je bil ustreljen, ker ni branil mesta Pingman v Kwangsi provinciji, kakor bij moral. Sodišče je pronašlo, da' je bil umik nepotreben in da z malimi žrtvami bi se bilo mesto lahko ohranilo pred padcem. — New York, N. Y. — Mr. T. M. Rieble, načelnik od National Insurance-Committee, je izjavil v svojem govoru za Deweya in Brickerja, da ako bo New Deal ostal še nadalje v vladi, da je nevarnost za vse zavarovalnin-stvo v deželi, da postane vladno podvzetje. Morda bi pa ravno to ne bilo slabo? — Chicago, 111. — Poljska rimska katoliška zveza, pod-iporna organizacija, ki šteje | nad 150,000 udov, je podala po svojem glavnem odboru izjav6, da bo podpirala predsednika Rodsevelta in njegove odločbe v zadevi vprašanja Poljske. lajava je sicer na mestu, postavlja pa na predsednikove rame odgovornost v zadevi. FRANCOSKO OBRAČUNAVANJE S KVIZLINGI Pariz, Francija. — Nove 'rancoske oblasti, ki so prevze-e civilno oblast v osvobojenih crajih Francije nastopijd'Matije dni ostreje in ostreje proti /sem, ki so grešili na kakoršen koli način pod nemško'okupa-:ijo dežele. Te dni imajo pred sodiščem dva policijska načel-lika Pierre Boni in Henri La-lonta. Oba sta obdolžena, da so Dili radi njiju usmrčeni mnogi 'rancoski patriotje od gesta-»ovcev. Dalje jih dolže izdajstva in sodelovanja z sovražnikom. Dalje po drugih mestih je /se polno takih slučajev, v ka-;erih bodo premnogi plačali za ?vojo neprevidnost z glavami. V nekem pariškem predmestju majo nad 500 takih obtožencev. Zločina sodelovanja je obložen tudi bivši minister pošte Georges Mandel in z njim več drugih. -o- žalost radi vojne potrla sv. očeta New York, NY. — Newyor-ski nadškof Most Rev. Fr. Spell-man, ki se mudi v Rimu, je bil te dni v avdijenci pri sv. Očetu. V svojem pismu svojim vernikom omenja, da je žalost radi sedanje vojne in strašnega trpljenja, ki ga morajo prenašati ljudstva Evrope in drugih delov sveta, sv. Očeta zelo potrla. Sv. Oče se je v teh letih strahote vidno postaral, kar je znamenje velike teže in skrbi, ki jc ima sv. Oče v teh resnih časih. -o- ker so enega odslovili jih 70,000 stavka Cleveland, Ohio. — Okroj 70,000 mehanikov, ki izdelujejo razne izdelke in aparate, bc zastavkalo te dni v Clevelandu Cincinnati, Toledo in v Detroi tu. Vzrok pravijp je, ker je bi odslovljen neki Elmer Torok. -o- poljska Mora na novo vstati Washington, D. C. — Pred sednik Roosevelt je izjavil polj ski delegaciji, ki ga je obiskali v sredo, da on želi in da je zato da mora Poljska na novo vstat kot svobodna samostojna de žela. ______ ^ London, Anglija. — "Mane angleških listov piše zanimivo v nošajih med Rusi in Angleži. Li dva sveta, vsak sam zase. V nob ne Evrope ne soglašate. Le v enem sti edini in to je, da je prva najnujnejša potreba poraziti in uničiti nemško moč. Vse drugo kar je preko tega, pa visi v nejasnosti, pravi list. " Toliko je gotovo, piše list dalje, da dokler bo obstajala v Evropi nemška nevarnost, bosti Anglija in Rusija podpirali ena drugo. In morda strah, da nemška moč na novo vstane jih zna družiti še precej, časa tudi po vojni. V drugih zadevah, kakor n. pr. glede Poljske, imata vsaka izmed njiju svoje lastno razumevanje. Prav tako ne soglašate glede Španije in njenega diktatorja. Stalin ima generals Francota za Hitlerjevega tova riša, dočim ga je Churchil pred nedavnim pohvalil. Tud ester Guardian" eden vodilnih fojem uvodniku o sedanjih odpravi, da sti Rusija in Anglija tem problemu, ki se tiče povoj- lede bodočnosti Italiji niste dini. Stalin je- priznal Bado-lijevo vlado kar na svojo ro-;o. Roosevelt in Churchill pa ta podala svojo izjavo, ki je Irugačna, kakor Stalinova. An-:lija podpira v Grčiji monar-tijo in je zato, da ostane Grška teokrnjena na ozemlju. Stalin >a misli, da bi morali Bolgari lobiti izhod v Egejsko morje, jlede Jugoslavije ni posebnega lesporazuma. Glede Turčije pa :na priti še do razburjenja. OdnoŠaji v preteklosti mec. Anglijo in Rusijo niso sončni. Da bo v preteklosti bolje, bosti norali obe deželi sodelovati v novem tesnejšem prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Washington, D. C. — Naš Vojni obvestilni urad poroča, da je dne 5. oktobra 'oznanil radio iz Zagreba, kakor tudi švedski viri in radio iz Moskve, da je prejšnji jugoslovanski general Lazar Miroslavjevič pristopil k partizanom ter se izročil partizan- Zagrebški kvizlinški režim je izdal ukaz, naj se vsi mladi fantje, ki so bili rojeni leta 1927, to je vsi, ki so bili ali bodo letos stari 17 let, priglasijo za vojaško službo dne 11. oktobra ali pa prej. Razglas se obrača tudi na pravoslavne fante v Zagrebu in jim naznanja, da morajo napraviti in izročiti hrvatski policiji v Zagrebu posebno izjavo, v kateri izpričujejo svojo zvestobo do Hrvatske. Le potem bodo imeli iste pravice in prednosti pri razpredelitvi reksu-tov, kakor tisti fantje, ki spadajo k ostalim veroizpovedim. Kakor poroča nazijski list Voelkiacher Norddeutsche dne 23."septembra, je Hristov* prej minister za notranje zadeve v Bagrianovem Nemcem naklonjenem kabinetu v Bolgariji, iz-• • -( vršil samomor blizu turške meje. O Turkih so zadnje dni na razpolago dokazi, da so odklonili zavetje nazijskim prijateljem in podrepnikom. Svobodni jugoslovanski radio poroča, da je Sovjetska Rusija dala Narodnemu osvobodilnemu odboru na razpolago 500,000 ton pšenice v pomoč jugoslovanskemu ljudstvu. Imenovani odbor bo pšenico razdelil s pomočjo svojih krajevnih organizacij po vseh krajih dežele, kjer jim preti glad. Zgodnejša poročila so povedala, da je isti odbor odklonil ponudbo, ko je UNRRA ponudila živež in obleko za potrebne v Jugosla-vijj. bi razdelitev take pomoči dila poverjena tistim Jugoslovanom, ki bi jih Narodni, odbor sam izbral za ta namen. KRITIŠKI IN GRŠKI BORCI ZAVZELI MESTO KORINT •=1 _______ Rim, Italija. — Britiške čete in grški domoljubi so domale-ga osvobodili celi Peloponez in so zasedli brez vsakega odpora pristanišče Korint, ki je silno važno iz vojaških ozirov. V Alba-niij so britiške čete prodrle v Saranda (Porto Edda) nasproti w -----—— ---- J -—V V** vratica, skozi katera bi se Nemci li.hko izmuznili iz Balkana. Britiške ladje in aeroplani so potopili nadaljnih 13 ladij, ki i so jih upravljali Nemci, nekajj na Jadranskem, nekaj pa na Egejskem morju. Tudi so poškodovali šest dodatnih ladij. Titovi partizani pa so zagozdili vse prehode r. suhem severno od Albanije, Črne Gore in Grčije. Neka po radiu naznanjena jugoslovanska okrožnica pravi, da čaka nemške sile po Srbiji, Macedoniji in Nemčiji popolen poraz. Brzojavka iz Kaire naznanja, da so Nemci opustili vsak poskus, da bi se skušali umakniti iz Aten, 40 milj vzhodno od Korinta. Angleški letalci so s svojimi Wellington letali udarili po treh naj poglavitne jših jnazijskih letališčih v atenski okolici, da Nemci ne bi imeli toliko prilike odfrčati po zraku. Kairo poroča nadalje, da so nemška kretanja iz otoka Kre-» te in Dodekaneških otokov do-malega prenehala. Poročilo naravnost iz fronte je povedalo, da so britiške čete ramo ob rami z grškimi patrioti še v nedeljo zjutraj prikorakale v Korint. Naziji so jo popihali, pač pa so pustili v pristanišču 250 mož grških nazijem naklonjenih varstvenih čet. Ko so tem Angleži obljubilifc.da jim ne bodo nič žalega storili, so se vsi takoj podali. Nemci v Grčiji so kakor ste- kli psi. Dvajset železniških lo-; komotiv in 200 tovornih vago-;nov, naloženih z grško živino, !so pognali v Korinski preliv. Tudi so potopili ladjo pri vhodu v ta preliv, da bi tako zaprli dohod. Nadalje so pognali v zrak večino mostov na 70 milj dolgi cesti od Patrajev do Korinta. - Novica, da so Angleži napadli Sarando, je prvi uradni glas o angleškem početju v Albaniji, odkar je bilo poročano, da so tam pristali posebej izvežba-ni angleški vojaki meseca septembra. Iz zračnih poveljstev pa je prišlo poročilo, da angleški aeroplani napadajo nemške pre-jvoze moštva in zalog vse gori do Trsta, kjer je bilo videti več velikih požarov na pristanišč-nih pomolih. V starih časih je bila Grčija zelo slavna dežela; dolgo časa najslavnejša. K tej njeni slavi 1 je veliko pripomoglo tudi mesto ' Korint, ki je bilo zaradi svoje ■ lege važno grško trgovsko središče,. Celo Homer omenja to i cvetoče mesto. Dandanes od i nekdanje slave ni ostalo druge-i ga kakor sedem velikih stebrov - nekdanjega Apolonovega sve- - tišča. Sv. Pavel je ustanovil tam t cerkveno občino in je napisal > dve pismi kristjanom v Korin-i tu. Velikanski potres je porušil ; mesto leta 1858, nakar so ga nanovo-pozidali proti severo- - vzhodu. talisti so najslabši patriotje za vsako deželo in njihov patriotizem je vedno le tam, kjer je gospod dolar. Seveda brez nekih kartelov pa v svetu ne bo šlo. Slabo je bilo dosedaj le zato, ker so bili karteli v rokah mednarodnih bankirjev. Ti pa so izkoriščali s svojo veliko močjo dežele in narode. Zdaj stremi n. pr. naša vlada za tem, da kolikor toliko stabilizira cene blagu, plače za delo, in drugo, kar je s tem v zvezi. Tudi to je kartel, le da ga vodi in upravlja vlada kot zastopnica vsega naroda in vse dežele. Po tej vojni bodo najbrže nastale slične pogodbe med državami, da bodo skušali stabilizirati svetovni trg in ga razdeliti v gotove sfere, tako da bodo v njih našli vsi narodi za svoje proizvodnje trg in v zameno bodo na njem kupovali svoje potrebščine, ki jih sami ne bodo izdelovali. Uredila se bo medsebojna uravnovešena zamenjava med narodi in to tako, da bo vsak v taki uredbi dobil svoje, kar mu gre. Le taka pravilna uredba med državami in narodi bo dala svetu se trudi, da bo dal na program najboljše točke. Vstopnice so razposlane na društva in vstopnina 50c je tako nizka, da ne bo nikomur žal. Torej sezite po vstopnicah takoj. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik. -o- zverin kot oni, kateri so nagrabili denar s pomočjoHeh, katerim danes niti ne privoščijo drobtin iz svoj$ mize. Franklin D. Roosevelt je storil več za delavne ljudi kot katerikoli predsednik pred njim, in da ljudje to upoštevajo, so najbolj pokazali s tem, da so ga izvolili trikrat za predsednika Amerike. Vse to veliko delo našega predsednika je imel odbor Južnih Slovanov v Chicagu pred očmi, ko je sklenil, da za ponovno DOGODKI med Slovenci po Ameriki \ > važni Časi Chicago, iii. Vsi čutimo, da so pred nami zelo važni dogodki, to je, dogodile se bodo stvari, katere bomo mogoče težko razumeli in prav I skliče velik shod gotovo jim težko sledili, ker vse j izvolitev Roosevelta. Shod se bo bo izvršeno s hitrostjo, katero i vršil v nedeljo popoldan, 15. ok-bo naš počasni razum le pola-jtobra v Bohemian American goma zasledoval in razumeval. Hali, 1438-40 W. 18th Street. Novi grobovi Detroit, Mich. — Tukaj sta umrla in bila pokopana 9. okt. Mrs. Anna Judnich, stara 63 let, ki zapušča žalujočega soproga, in Mr. Louis Solnce, star 64 let, ki zapušča eno hčer in tri sinove. Naj v miru počita va. Mrs. Knafelc iz Kanade v Chicagi Chicago, 111. — V ponedeljek nas je obiskala Mrs. Leopold Knafelc iz Saskatchewan, vseh deželah. V PUEBLI IMAJO POMLAD Pueblo, Colo. Svoje pisanje začenjem kar s tisto lepo slovensko pesmijo, ki smo jo prepevali v mladih letih: Hladna jesen mi prihaja, po dolincah slanca pala. Ali tukaj pri nas v Puetili nimamo zdaj jeseni, temveč pomlad. Na mojem vrtu spet cve-tejo češplje in cvetlice, ki jih navadno kličemo kar z angleškimi imeni, kakor honeysuckle in snowball; lilac grmičevje pa je vse v cvetju in kako lepo diši po celem vrtu! Človek ne verjame drugače, ako ne vidi na lastne oči. Morda se je Kalifornija k nam preselila. Saj tako je prav. Naj imajo zdaj Kali-forničanje naš sneg in mraz. To leto smo imeli dvakrat silno neurje in dvakrat nas je toča pošteno naklestila. Zadnja nevihta nas je obiskala 19. avgusta. Tega dneva ne bomo zlepa pozabili. Bil je vroč dan. Popoldne nekako ob treh je začelo temno postajati, bliskati se in treskati, nato pa se je čez kake tri minute začela sipati debela ledena toča. Gledala sem na cesto skozi okna moje gostilne, pa so kar kare za karo stale na cesti v vodi in niso mogle nikamor, dokler ni prenehalo pada- Beseda kartel izvira iz francoščine in je prvotno pome-* nila razne dogovore in pogodbe med dijaškimi društvi na vseučeliščih. Ima tudi neki bojeviti pomen in so rabili to besedo srednjeveški vitezi ob pozivih na dvoboj. V dobi gospodarskega liberalizma pa so začeli dajati to ime dogovorom med velikimi velepodjetji glede proizvodnje in cen. Zato že dolgo časa rabijo zdaj to ime za označbo raznih trgovskih udruženj, ki po posebnih dogovorih kontrolirajo cene in trg. Karteli so kolikor toliko škodljivi zlasti malim in srednjim ljudem. Od takih dogovorov med kapitalističnimi velepodjetji so odvisne cene raznemu blagu kakor tudi dobava in kvaliteta blaga. Karteli so neka tiha zakulisna vojna, ki neprestano deluje v škodo odjemalcev. Zato so proti kartelom vse one vlade, nad katerimi nimajo vpliva kapitalisti. Vlade, ki delujejo na to, da bi se stabilizirale cene blagu, delu, itd., imajo v kartelih največjega sovražnika. Sedanja administracija Združenih držav je proti kartelom, in kakor izgleda, jih bo skušala odpraviti, ker trgovski karteli so škodljivega značaja. Posebno se vlada zavzema za to, da se onemogoči nemškim velepodjetjim sodelovanje v kakih kartelih po sedanji vojni. Poglejmo od bližje, kako karteli delujejo in poslujejo. Nemška jeklarska in kovinska industrija je bila ddlgo let pred to vojno najbolj visoko razvita. Imela je visoko razvit raziskovalni aparat. Z njo se je mogla meriti le ameriška jeklarska in kovinska industrija. Postali ste druga drugi nevarni tekmovalki. Nekaj časa sta vodili ostro konkurenco med seboj. Znižavali sta cene svojim izdelkom. Pri tem sta se posluževali vseh mogočih sredstev, kot zniževanja stroškov pri obratih in drugih takih sredstev, samo da sta mogli ena drugi odjemati v svetu trg. Tako tekmovanje pa seveda dolgo ne gre. Obe strani trpita in končno mora ena stran propasti. Kaj so storili glede tega? Nemški kapitalisti in ameriški kapitalisti so se pri- ti strehe je raztrgalo> okna po_ bližali drug drugemu, in začeli so se razgovori, ako bi ne jn mreže razdejalo. Mnogo bilo mogoče najti kako pot, na kateri si ne bi sovražno tek- ljudi tukaj je imelo točo v hiši, movali naprej in drug drugega skušali uničiti. Rešitev so ker je prišla noter skozi razbita našli v tem, da je treba sporazuma in v tem sporazumu mo- okna• Neka ženska mi je pripo- dro razdeliti svetovni trg v gotove sfere - kroge - in te vedovala da so jo kar z lopato , . . . , ° , , - . . ° . _ metali iz hise. Takoj drugi dan razdeliti med obe stranki. Ker sta obe stranki, to je nem- j zj||taj gem §]a na yrt pogledat *ška kovinska industrija in ameriška kovinska industrija, j^iko žalostno*je bilo gledati monopolirali s kovinsko proizvodnjo in z njo kovinski trg V češplje in breskve. Vse na tleh svetu, sta sporazumno določili kovinskim izdelkom cene in , je ležalo in listje je bilo doli sta se jih sporazumno držali. Obenem pa sta sklenili do- zbito. Sedaj pa vse iz novega govor, da n. pr. ameriška kovinska industrija naj ima svojt^?Pet Ije^kak°r bl krog v vsej zapadni hemisferi, dočim nemška kovinska in-j^* ve/tak^'a *eu\™ dustnja naj ima proste roke in izključen monopol s svojo zv Potreba je ogromna, in prva toda kot skupina pa v Chicagi ko je rešil njihov denar, so ga pomoč zelo nujna. Zato prosi še nismo storili nič. Prireditev naenkrat imenovali komunista, JPO-SS št. 4 vse rojake in roja se bo vršila pod imenom slov. ker se je upal trcfiti, da delavec kin je v Sheboyganu in okolici, društev in organizacij in odbor |in kmet spadata v isto vrsto (Nadaljevanje na 4. strani} Poroka Milwaukee, Wis. — Poročila sta te dni Anthony Bevšek, 1558 W. Orchard St., in Florence Klein, 2330 W. Mineral St. — _ f Smrt kosi Milwaukee, Wis. — Dne 26. septembra je na svojem domu pri družini John Viderger, 524 W. Mineral St., umrl, rojak Frank Doki, samski, star 58 let in doma nekje iz Ptujske okolice. _ Isti dan je tudi umrl rojak Andrew Zupane, star 56; let. Zapušča tri sinove. Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC ^ Petek, 13. oktobra 1944 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC "] Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovens list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 ' Established 1891 Izhaja Tsak torak in palak Issued ry Tuesday and Friday 1 Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO* Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Germ&k Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL, 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina* Subscription* Za celo leto---$4.00 For one year---— Za pol leta_____ 2.00 For half a year-— 2.00 Za četrt leta__1.25 For three months--— 125 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year- Za pol leta_ 2.25 For half a year -- Z.za Za četrt leta__1.50 For three months .. 150 Dopisniki so proienL da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor sadn}e ura predno je lisi saključen. Za torkovo ilevilko morajo bili dopisi v ured-niiivu najkasneje do petka sjutraj prejini teden. Za petkovo itevllko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se na oaira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vasa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879.___ KARTELI , TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ' - - ■ Petek, IS. oktobra 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC H!iPHH mA. N Stran 8 ^ AMERIŠKI PREDLOG TAKEGA NADZORNIKA IMAJO Komisija, kateri je poverjena naloga, da najde najbolj primeren načrt, da se v Evropi zagotovi trajen mir, obstoji iz zastopnikov Združenih držav, Velike Britanije, Rusije in nekaterih drugih, manjših narodov. Člani komisije so sami predložili več svojih načrtov. Da bi pa bila izbira načrtov še večja in bolj raznotera, je komisija povabila najvplivnejše državnike raznih dežel, naj tudi oni povedo svoje misli in načrte k temu važnemu vprašanju. Dosedaj je že več načrtov glede tega. Ruski načrt je razkosanje Nemčije, dalje morajo Nemci popraviti vso škodo, ki so jo povzročili po raznih deželah v Evropi. Delo naj bi opravili Nemci sami na način, da se pod zavezniško kontrolo mobilizirajo nemški delavski bataljoni, ki naj bi šli gradit mostove, železnice in Vse, kar so poškodovali ali uničili kje. Angleži imajo že svoje načrte, ki jih pa niso še v celoti predložili. Ameriški načrti se razlikujejo. Najbolj odločen načrt je podal zakladniški tajnik Henry Mor-genthau, ki svetuje, da naj se Nemčiji vzamejo in zaseže jo vse industrijske tovarne ter naj se razdelijo med razne dežele v Evropi. Nemcem pa naj se dovoli samo obdelovanje zemlje in nič drugega. Edino na ta način je mogoče preprečiti ponovno oborožitv v Nemčiji. Ta ameriški predlog je naletel na ugovore. Nekateri Angleži temu ugovarjajo, češ, da bo v Nemčiji na ta način postalo do 20 miljonov delavcev brez dela, kar bi pomenilo težak problem za vso Evropo. Tudi v Ameriki so mnogi proti temu, zlasti v republikanskem taboru. Morgenthavov načrt se na videz res zdi zelo strog, to- APEL ZA POMOČ STARI DOMOVINI ROJAKOM IN ROJAKINJAM ŠIROM AMERIKE! • Kakor vam je znano, je že več kot tri leta in pol, odkar je kruti nazi-fašistični sovražnik kriminalno napadel Jugoslavijo ter brezobzirno podjarmil in zasužnjil ondotna ljudstva. Strašna žrtev podivjanosti in vandalizma ter krvavega nasilja je zlasti postalo slovensko ljudstvo. Čitali ste, kako je sovražnik J z gorostasno silo ognja in jekla vdrl v naše rojstne kraje, razbil in razdejal mlado državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. stvar storili in koliko je uspeha do sedaj, prišel je čas, ko se bomo morali zavzeti za to stvar bolj resno in prav vsi. Kot je razvidno, se razmere na vojnih frontah zadnje čase zelo naglo razvijajo in vsak čas se lahko zgodi, da bo sovražnik pregnan iz naše stare domovine ter da bo slovenskemu ljudstvu končno res zasijala tako zaželjena svoboda. Tedaj —- in znabiti še prej — pa bo nastala tudi možnost za dostavo naše pomoči temu sestradanemu in do skraj- j Takoj je začel s svojim teror-|nosti črpanemu ljudstvu, ka- da v resnici ni nič prestrog. Nemcem ni bilo treba te vojne ravnokar izšel tudi film o| se je opekel, ker so bili vsi ti začenjati. Začeli so z edinim namenom, da bi druge upro-; "Postwar Farms/' ki ga bodo sti bankovci tako zmleti, da se pastili, sebe pa obogateli in postavili nad vse druge. V bi- kazali po več kot 10,000 gle- jih ni moglo več spoznati, stvu je to čisto navadno piratstvo in roparstvo prve vrste. dališčih širom Zedinjenih dr-! Cemu imeti do takih piratov kako usmiljenje, ker se bo ta- *av- shka žlvo kaže\^° se , ... . r v , j . . . \r bo za naprej na ameriških far- ko usmiljenje samo maščevalo nad onimi, ki bi ga Nemcem mah vge delalo podobno kot izkazali. In vendar se dobijo ljudje, ki še zagovarjajo po velikih tovarnah. Nekaj po-nemške roparje. Seveda, to zagovarjanje je političnega sebnega je tudi to, da slika značaja. Nekateri hočejo zopet v bodočnosti imeti staro svari ljudi po mestih, naj ni- jem in pokončevalnim delom, ter kmalu izpremenil našo lepo in mirno staro domovino v pravi pekel. Vse od začetka pa do danes brezobzirno ropa, mori, požiga in pustoši po naših krajih in nasilstev, mučenj ter strašnih krivic in grozodejcev ni konca |ne kraja. Ameriški Slovenci smo se za-vedali takoj spočetka, da bo to i VELIKA KATASTROFA ZA SLIKA FARM PO VOJNI j zo za kokoši. Mislil je, da muiTexasu vse to brali, so se Za- STARO DOMOVINO. In V seriji "March of Time" je bodo dali druge bankovce, pa vzeli, posebno P. J. Prater iz veletrgovine v Forth Worth, Na otoku Saipan je vse polno plitvih majhnih morskih jezerc ali lagun, kjer se naši marini radi kopljejo, kaadr imajo priliko. Ta skupina ima s seboj opico, ki so jo imeli prej Japonci. NENAVADNA DEJSTVA Nova Gvineja je bil prvi o- v Texas, in zbrali zadosti denarja, da bo general Patton ne samo dobil novo ameriško zastavo, temveč tudi nov bankovec za $1,000. Tako bo lahko tok na Južnem Pacifiku, s ka- mahal z obema, ko bo korakal terim so se seznanili Evropejci. Blago enega žepnega robč- v Berlin. NOVI SPITFIRE Evropo zaplankano z novimi plotovi po starih receptih ta- kar ne silijo na farme, ko bo ka in papir 15 grocerijskih pa- p ler ali kozvanega ravnovesja velesil. Ta igra je bila še vsekdar | ^^jna zaposlenest. Ti- pirnatih vrečic ali škrniceljev dosedaj nevarna. Mir ni nikdar dolgo trajal v takem redu, pa tudi v bodočnosti ne bo, posebno ne, če bodo Nemcem stih 1,500,000 fantov iz farm, ki so sedaj v vojaški službi, bo namreč zadostovalo, da krije- pustili le najmanjšo priložnost, da pridejo zopet do kake; J0 vge potrebe na farmah, ko oborožitve v svetu. zadostuje za izdelavo knjige. \ * Limonada je bila dasi nismo tedaj zdaleka niti sanjali, da bo napadalec tako brezobziren in zverinski v ubijanju in pokončavanju, ter da se bo to krvološtvo razvilo v tako strašne posledice in trajak) tako dolgo, smo vendar začutili že tedaj, da bo naše ljudstvo najbolj nesrečna žrtev v tem tragičnem konfliktu izmed vseh prizadetih ljudstev na svetu, ter da bo moralo prositi po-na moči od zunaj. Zavedali smo se da dalje, da bo Slovenija klicala pridejo nazaj, in bodo prav • priljubljena pijača posebno mongol- poganjac ene pet rezil in s tako močjo, se je mogoče boriti .v višini 40,- na pomoč predvsem svoje bolj-000 čevljev in višje, ter nov še situirane sinove in hčere v Rolls-Royce gonilni stroj zmo- j daljni Ameriki, ter da je naša lahko nadomestili starejše lju- skim cesarjem. Postavili so po- di, žene in otroke, ki sedaj de- 1 sebnega visokega uradnika, da ||pit fire vrste za RAP letalce. Zato farmah. je pripravljal to pijačo, ki s0 Povrhu vsega tega trdi bntis- Chicagi mislili o njej^da jima zdravilno moč. -o- žen več kot 2,000 konjskih sil, j posebna dolžnost, da jim jo da-I je del novega borilnega letala I mo, kolikor največ moremo. so se 19. aprila 1941 v Chicagu zbrali zastopniki na-ko zračno ministerstvo, da je gih centraliziranih organizacij, ZNAČILNO ZA HOLLYWOOD Ko so nekega otroka v Hollywoodu prvi dan v šoli vprašali običajna vprašanja o er njegovi družini, je takole razložil učiteljici: "Nimam nobenega brata in nobene sestre. NAJBOGATEJŠA CERKEV j imam pa tri ateke po moji prvi ♦ Cerkev sv. Trojice, poslopje mami in štiri mame po mojem na čelu znanega Wall Streeta zadnjem ateku." v mestu New York, staro 237 -o- let, je najbogatejša cerkev v BANKOVEC ZA $1,000 Združenih državah in mogoče' O"generalu George S. Patto- novi model hitrejši kot kateri koli drugi Spitfire, kar jih je v rabi. ANARHIJA BO KRALJEVALA-- d k f Velike industrijske farme so •' * 'velika nadloga Za povprečne Mi smo že večkrat poudarili, da so Hitler in njegovi majhne družinske farme. V naziji povzročili nad Evropo in njenimi narodi vsestransko tem oziru bo treba manjšim gorje in slabe posledice. Ne bo samo materielna škoda, ne farmarjem storiti vsaj toliko bodo padle samo tiste žrtve, ki so jih pokosile nemške kro- kollkor J"im ie mogoče, da si gle, marveč po mnogih evropskih deželah, ki so jih zasedli 12boVfaj° sv°j položaj, to je ® . , , . j , J. ... , ._. ' * „, poprijeti se kooperativ in p^- Nemci, bo ostalo med domačimi ljudstvi strasno sovrastvo, deželske elektrifikacije, kj ki bo izvajalo med lastnimi ljudmi vsestransko ovaduštvo je to mogoče, in pobijanje. Prava anarhija bo sledila marsikje. Vse to samo radi Nemcev, ki so' prišli kakor roparji v deželo, vladali s strahovlado, in kdorkoli mehkejših je z njimi na kak način sodeloval, tudi morda iz poštenih namenov, bo zdaj preganjan, obtožen, in mnogi bodo celo kaznovani s smrtjo. Hitlerjeva napoved, da se bodo narodi sovražili med seboj, od kjerkoli bo moral iti, se že uresničuje. . na celem svetu. Cenijo, da .je '„„ ki je poveljnik Tretje ar- Ko so naziji napadli Jugoslavijo, SO točno po načrtu samo zemljiška lastnina te made v Franciji, vedno kroži- kratkim na vratih te lekarne Z^ i'i klin med E ate in Srbe. V Hrvatski SO hitro posta- cerkve po spodnjem Manhat- jG kakšne pripovedk«. Tako so naslednji napis: "Zmanjkalo da položijo čvrst temelj pomožni akciji za najbednejše, in to v trdnem upanju, da ta na-Nemški letalci se bojijo te- ša akcija doseže svoj namen, da ga letala in se mu izognejo, če doseže najpotrebnejše rojake v morejo. Četudi taka nova starem kraju brez razlike, kaj I letala že več mesecev letajo nad Nemčijo in iščejo boja, je bilo do zdaj silno malo spopadov. Podrobnosti načrta so dobi-! le tudi oblasti Združenih držav pod obratnim 'lend-lease.' -o- JE PAČ KRI2 Odjemalci gotove lekarne v Havana, 111., so brali pred vili na tron Paveliča in ga ščuvali proti Srbom. Hrvati so tanu vredna $27,879,400 preganjali Srbe, zdaj Srbi samo Čakajo prilike, da vrnejo Hrvatom dvojno, kar so od njih prejeli. Potem so še v DRAGA KOKOŠJA vsaki deželi posebej delovali tako, da so med ljudmi povzro- L *forda bo ™lslll> da Je ve, segel v zep čili naivečie sovraštvo Od začetka so Nemci Dodniralii* fa™ar Pokušal iznajti na- bankovec za $1,000 in z njimjfenamk, nimamo cm največje sovrastvo. Ud zacetKa so JNemci podpiranj da bi kokoši nesle-zlata mahaI po zraku General sam sti, ni nas doma.1 pisali, da je tedaj, ko je skočil! nam je sladoleda, nimamo več na suho v Normandiji in ni;kozarcev, nimamo cigaret, ni-HRANAjimei pri rokah ameriške zasta- i mamo filmov, nimamo žvečil- potegnil ven j nega gumija, nimamo poštnih potrpežljivo- nem naključju, da je John Nel- vljenju še ni videl tisoč dolar- son iz Hillsdale, v 111., spustil skega bankovca. Pa je le imela svojo denarnico s $50 v mlin- ta dogodbica dobre posledice, ček, ki v njem drobijo koru- Ko so njegovi občudovalci v KONEC BOJEVANJA komuniste, tako tudi Lahi v Sloveniji. Pozneje se je zopet jajca, pa ni bilo tako, temveč pa je ta pripetljaj zanikal in obrnilo,da Nemci pomagajo nasprotnikom komunistov. Kaj se je zgodilo čisto po nesreč- rekel, da v celem svojem ži-je bilo s tem doseženega? To, da se zdaj lastni slovenski ljudje doma osvražijo med seboj in čakajo prilike, da se bodo maščevali drug nad drugim. Vse to je povzročil in vsega tega kriv je tuji meč. Podobno se godi v Franciji, na Poljskem in še marsikje drugje. Tako je zmešal zločesti nazizem vso Evropo točno po načrtu. Za slučaj, da bi ostalo pri nemški zmagi, bi Nemci pod pretvezo, da so podjarmi jeni narodi nekulturni in necivilizirani, te na debelo naprej iztrebljevali in zatirali. Ce bi se pa morali umakniti, kar zdaj že delajo, in vedo, da so borbo zgubili, pa bodo zapustili vse narode med seboj razdvojene, da se bodo sami med seboj klali in pobijali, in v tej splošni zmedi naj bi zopet Nemci našli priložnost, da se izognejo odgovornostim za vojno in vso vojno škodo, ki so jo povzročili. Kakor že zdaj izgleda, bo v mnogih deželah po zmagi v Evropi zavladala prava anarhija. Razpaljene strasti bodo vladale marsikje in zdrava pamet in razum ne bosta imela mnogo besede. Vzelo bo precej časa, predno se bodo narodi zopet vrnili nazaj k treznemu razumevanju in pameti. -o-* Redni odjemalci so se nasmehnili, ker so vedeli, da je prišel lekarnarjev sin na dopust od vojakov, pa se družina ni dala motiti, ko biznesa tako ni bilo kaj prida. Če je sreča preveč naklonjena človeku, napravi iz njega bedaka. Dati obotavlja je ter odkloniti, je ena in ista stvar. Znanje je bogato skladišče, v slavo stvaritelja ter v pomoč človeku. Kdo je bolj zaposlen kot oni, ki ima najmanj dela. so in kdo so, pravimo, da jih doseže brez ovir in diskriminacij čim prej bo to fizično mogoče. V trdni veri, da bo ta svetovna kriza končana z zmago demokracije in da bodo štiri^svo-bode, ki jih je postavil naš predsednik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodočemu miru in socialnemu redu sveta, in da v okviru tega miru in reda najdejo pravo svobodo in demokracijo tudi naši bratje in sestre v starem kraju, so ti zastopniki ustanoviil posebno organizacijo z imenom Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija — skrajšano JPO-SS — ki naj v imenu in pod kontrolo naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo med ameriškimi Slovenci za našo staro domovino. V smislu teh sklepov in nalog je ta odbor opravljal pomožno delo vse od tedaj. Toda uspehi tega dela do sedaj niso niti zdaleka tako veliki, kakor je ta stvar važna in kakor velika je potreba. Toda neglede, ka^/ smo za terega so okupatorji okradli in oropali žita in hrane, orodja in živine ter sploh vsega. Veliko naših krajev je požganih in popolnoma opustošenih. In skoraj gotovo je, da bodo Nemci vzeli s seboj ali pa pokončali še tisto, kar je ostalo, predno se popolnoma umaknejo. Vesti iz stare domovine pravijo, da vlada tam nepopisna beda in da bo veliko ljudi moralo to zimo umreti od lakote in pomanjkanja, ako jim pomoč ne pride od zunaj. Vsled tega je JPO-SS na svoji seji, ki je bila pred kratkem, sklenil, da podvzame posebno intenzivno kampanjo za zbiranje pomoči naši stari domovini. Apeliramo torej na vse rojake in rojakinje sirom Amerike, da se takoj odzovejo in velikodušno prispevajo ki pomagajo; posebno pa apeliramo na rojake, ki so se prej izgovarjali, Češ, da je še čas in da bodo že dali, ko pride čas za pošiljanje! Apeliramo na vse in vsakogar, da pomaga, kakor največ more! Imejmo zavest, da so to naši krvni bratje in sestre in da ^ih mi ne smemo zapustiti v tej strašni nesreči! Strašna sramota bi bila za nas in neodpustlji-vo, če bi jih pustili umirati od gladu in pomanjkanja, ko mi živimo v izobilju in jim lahko pomagamo. Če kdo, smo mi dolžni pomagati! In če je kdaj bila pomoč na mestu in potrebna, je potrebna sedaj! Apeliramo na vse podružnice JPO in SANSa ter vsa podporna, kulturna, gospodarska in druga društva in klube ter sploh na vse organizacije in ustanove, da podpro to akcijo ter pomagajo po svoji moči in prevdarnosti, da bo čim večji uspeh! Pomagajte nabirati denarne prispevke in jih pošljite glavnemu blagajniku Leo Jurjovcu, 1840 W. 22nd PJace, Chicago 8, Illinois. Pomagajte zbirati obleko, katero, ako želite, lahko pošljete takoj na War Fund Relief of Americans of South Slavic Descent, 282 Ninth Ave., New York, N. Y.! Omenjena organizacija ima že za to pripravljeno skladišče ter potrebne urade za oskrbo, ki so v ta namen brezplačne. Za Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, Vincent Caink&r, predsednik, Joseph Zalar, tajnik, Leo Jurjovec, blagajnik. MEH ZA SMEH Pod varstvom bole xasiave odstanjujejo finski vojaki žične ovire na cesti na prejšnji finsko-ruski fronti v KarelijL V ozadju se vidi, kako se cele vrste ovir razpresajo po pusti planjavi. NEVEDEN SINKO Mati (triletnemu sinku, k; stopa po lužah, da brizgs blato..: "Stopaj vendar narahlo!" Sinko: "Kje pa je r^thla* Jaz je ne vidim." NA CESTI Brezposelnik: "Gospod, smem prositi ..." Gospod: "Rad bi vam dal, pa nimam niti pare." Brezposelnik: "To je strašno! Vsak mi ostane dolžan, a dolgov zdaj nihče noče plačevati." NERODNA SAMOHVALA Študent stricu, ki ga je prišel obiskat: "Ko posije solnce zjutraj v mojo sobo, sedim že za mizo in se učim." Stric, ki je opazil, da leži soba proti zapadu: "No saj pa je že tudi skrajni čas." PRAVA SREČA A: "Pravo srečo sem spoznal šele, ko sem se oženil." B: "Torej ti moram čestita-tati. V čenfr pa je prava sreča?" A: "V tem, da ostane člo- j {vek samec." ~ '■ ' - * fretek, lS.oktoWl94£ AMERIKANSRI SLOVENEC NACISTI BODO POSKUSILI NOV NAČIN POLITIKE P02GANE IN OPUSTOSENE ZEMJE Za ONA napisal Donald Bell poštnega okrožja, da bi jo ti lahko rabili, ko jim odgovarjajo, niti ne napišejo na pismo številko poštnega okrožja tiste osebe, ki ji pišejo. Ta številka je majhna stvar, pa je zelo važna o vsakem ča^ su, najbolj pa tedaj, ko pritisne naval pošte za prazniško dobo. Blagovolite torej sodelovati tudi v tem ozira s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist. TEDENSKI KOLEDAR 15. Nedelja — 20. pobinkoatna 16. Ponedeljek — Hedvika 17 Torek — Bl. Marjeta M. Alakok 18. Sreda — Lukež, evangelist 19. Četrtek — Peter^Alk., sp. 20. Petek — Janez Kantij 21. Sobota — Uršula, devica Odženite Plin povzročen radi ... ZAPEKE , in ublažite vaš želodec £ da Ako m ru drži zapeki In tu del« pj-g mizerne, nervozne In iz redu in če trpite vsled glavobola, imrdijivega VOC diha, želodčne nerednosti, ne prebav- jjaj nost, izguba spanca, pomanjkanja ape-tila ter se čutite v želodcu zabatani pot vsled plina in zaostalosti—leda j v*e- _ mite Dr. Petersovo dolgo preizkaieni ' Hoboko. To je več kot navadna jo odvajalna —je zdravilna tonika — je zmes 18 naravnih koreninic, zelišč in ' cvetja. Hoboko pripravi zamazana čreva k delu, pomaga prijazno in p , gladko odvajanje zabasanih ostankov; * oJ odžene plin zapeke in' Lllj povrne želodca prijazno gorkoto. Uživajte ga na« nai tanko kol je pred pitano /TmB vel na omotn. Ako želite Jrw>JJ ponovno uživati veselje, ^^f I 7 na SSET-js: 4aaak °tto.-.. •.i • Ž2 j peter fahrnet a som« ce. | p( ■- tr Ljubi bližnjega svojega kot ^ >am sebe in ne bodi sebičnež. ni Daruj kar moreš, ena sirota ti CJ bo hvaležna za tvojo dobroduš-j^ nost, ker ji boš blažil gorje, da, morda jo otel celo smrti. Naj ^ živi narod iz katerega izvira- k mo MI! ir Za JPO-SS št. 4 u Leo Milostni k. -o--k NE POZABITE ŠTEVILKE J« POSTNEGA OKROŽJA! d Chicago, 111. ^ Trgovci in profesijonalisti vedo, kako važno je za dostavljanje pošte in koliko hitreje bo ^ ta dostavljena, če na pismih in zavojih zapišejo tudi številko poštnega okrožja, kamor spada " oseba, kateri je pošiljka namenjena. Tako ima na primer sve- S( toštefanska okolica, ki spada v * področje Pilsen postaje na Ashland Ave., številko "8". Ta P številka naj bo vedno napisana e na naslovu za besedo "Chica- 11 go" takole "Chicago 8, Illinois". Vsaka poštna postaja v Chicagi , ima drugačno številko. V katero poštno okrožje kdo spada, s lahko vidi, če pogleda svojo "Voter's Identification Card". * Če pa ne veste številke poštne- 8 ga okrožja za osebo v Chicagi, * ki ji želite pisati ali kaj drugega poslati po pošti, se pa blago- \ volite obrniti za obvestilo na * Postmaster, Room 409, Main Post Office, 433 West Van Buren Street, Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo uradniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi vam mogli dajati taka posebna pojasnila. Kakor rečeno, biznesmani se zavedajo, kako važno je, da zmeraj dodajo na naslovih tudi številko poštnega okrožja, ker dobijo vsled tega toliko hitrejšo in boljšo postrežbo; navadni ljudje pa, ki pišejo svojim sorodnikom ali prijateljem, pa največkrat ne dajo tistim, ka-j terim pišejo, številke svojega] TAM GA NE BO ZEBLO Švedska poročila pravijo, da je Adolf Hitler že vse pri- ["" pravil, da jo bo — kadar bo 1 voda pritekla do grla — popi- J hal iz Nemčije v 1,200 tonski potniški podmornici, ki lahko napravi 20,000 milj, ne da bi jo bilo treba na novo založiti z gorivom*. Napravljena je bila v ladjedelnicah v Gdynia, Poljsko. Kapitan Wolfgang Luth, prvi junak nemške mornarice, je bil imenovan za poveljnika te podvodne kočije, na kateri se misli Hitler nekam odpeljati. Znana Gracie Allen, ki zdaj J skoraj vsak dan napiše n$kaj c zabavnih vrstic za list The c Chicago Sun, je temu poročilu * še tole dostavila: "Na tisti j podmornici jim ni treba nobe- < ne peči, ker tam, kamor bo 1 Hitler prišel, je zadosti toplo!" -o- NE VIDIJO RADE Veliki listi imajo zdaj na?- . vado, da vsak dan pošljejo " svoje poročevalce na kakšen r vogal, kjer gre mimo dosti lju- d di, da jim tam stavijo kakšno p (navadno prismojeno) vpra- C dan je ter potem priobčijo v listu odgovore in slike tistih, ki ~ Iso kaj odgovorili. Ko so prišli (Amerikanci v Pariz, so Pari-žanke (večinoma niso bile ne posebno lepe ne posebno mlade, kakor so slike pokazale) skakale na ameriške tanke in : truke in objemale ameriške j. fante. Nekatere so tudi potegnile doli" in plesale ž njimi po I cesti. O vsem tem so bile priob-čene slike po ameriških listih.! * Neki časniški poročevalec v j Des Moines, Iowa, je na raznih krajih mesta ustavil 12 deklet in jih vprašal, kaj si mislijo o tem početju Parižank. '"Meni prav nič lie Uigaja, kar se godi na tistih tankih," je ogorčeno vzkliknila ena, druga pa je dodala: "Ne po-' trebujemo nič več žensk." . Tu in tam je katera veliko-dušna sfodka stvarica rekla, da ji je vseeno, kaj se godi v Parizu. Navadno je prišlo na 0 dan, da se nahaja njen mladi j a mož ali pa fant kje daleč od Pariza. Samo ena izmed njih [_ se je pohvalno izrazila o tem v francoskem sprejemu. Rekla i a je, da so naši fantje tam #u-' a pravičeni do gotove zabave in a gotovega veselja. (Njen mož je nastanjen v Južni Ameriki.) , -o- jj TATOVI ' Dva cigana spita v eni po-stelji. j0 Kar pridejo tatovi v kočo in " prvi cigan zbudi nalahno dru-e_ gega: "Za božje ime, tiho, ta-r^ tovi so prišli!" el "Zakaj tiho?" zavpije dru-gi. "Kriči, morda se ustrašijo ia in še kaj pustijo." in u- f. Vaše molitve rež SO ZA a- POKOJNE ■ ( . . .i Vaše cvetlice d i er 1 SO POSLANE % i - ^ K POfefRBBCfM H ' »o- DA TOLAŽIJO ONE, Paai KISOŽIVL gaji T/ II / /V^f (( Tajne // if / ^[f mednarodne / H \( fK konference za IL^tll zaprtimi vrati so [j v navadi lil "NOVEGA DEALA" MALI NARODI , NISO UPOŠTEVANI ^ Ali je to mir, k&koranega hočete? Mir. ki je spiaan in diktiran po štirih velesilah ? GOTOVO NE! TO JE RAZLOG, DA MORASTI IZVOLJEN TOM ZA PREDSEDNIKA ČITAJTE PRIHODNJO NAŠO OBJAVO O TOM DEWEYEVI ODPRTI IZJAVI O MIRU. ON JE MNENJA. DA TAK NAČRT SE MORA UVELJAVITI. POTEM KO BO DOSEŽENA ZMAGA. VOLITE Jaz želim videti, da pride po tej vojni ljudski mir. 2elim videti mir, kateri je bil izdelan pri polni svetlobi dneva pred vsem svetom. Mir, v katerem so sodelovali svobodo ljubeči ljudje vsega sveta. 7. NOVEMBRA IZVOLITE Iz Švice prihaja poročilo iz zanesljivega vira, da nameravajo nacisti poskusiti novo verzijo politike požgane zemlje — in sicer v Nemčiji sami. Njihova ideja pa je, da uničijo le identiteto Nemcev mesto njihovih materijalnih vrednot. Glasom te švicarske vesti nameravajo Nemci popolnoma u-gonobiti do zadnjega vse arhive, sezname, rojstne knjige itd., sploh vse kar bi moglo v bodočnosti dajati podatke o identiteti Nemcev. Tudi katastre in druge dokumente, iz katerih so razvidne lastninske pravice, nameravajo uničiti. Ako pride do tega, da izvedejo ta peklenski načrt, bodo postavili zaveznike pred probleme, katerih obseg si je tež- i ko predočiti. Vsa modema civilizacija ima svoje temelje na } podatkih, ki so zapisani na pa- J pirju. Človek, katerega identi- l tete ni mogoče določiti, je v i vsaki moderni družbi velika < nadlega. Kaj bi pomenila ma- 1 sa 80 milijonov ljudi brez ime- i na, si pa niti ne moremo misliti, i Dalje pa je treba pomisliti, 1 da moramo vedeti v Nemčiji, < kdo je posestnik vsake imovine j — to je, ako nočemo napraviti 1 iz Nemčije komunistično drža- t vo, kar na noben način nočemo. J Ako je vse uničeno, vsi podatki o računih v bankah in vse last- 1 ninske knjige in zapiski, bo po- : stalo popolnoma nemogoče, vr- < niti lastnino njenim pravim'po- i sestnikom, in to morda za veli- < ko večino nemškega naroda. 1 Po stališču nacistov je ideja i dobra, kajti tudi oni, ki trde, i da je kriv ves nemški narod in 1 * ne samo nacisti, delajo^ male j razlike glede različnih skupin i v nemškem narodu. Ves svet si i je edin v tem, da bo treba ka-, znovati člane nacistične stran- ] ke, Gestapo in SS-krvnike bolj ] strogo kot druge Nemce. Mno- J go je med omenjenimi takih, kit j zaslužijo smrt. Junkerji, vele- 1 industrijalci, višji uradniki v ] Nemčiji pa so krivi bolj kot ] skupine, in bodo morali biti ka- j znovani na ta način, da se jim i bodo odvzeli njih privilegiji in njih oblast. Dozdaj pa še nikdo i ni zahteval, naj bi vse uničili tudi telesno. Lord Vansittart in njegova šola so skrajno ostri napram nemškemu narodu, a veftdar priznavajo, da so delavski sloji manj krivi v pogledu vojne in Hitlerjevega režima kot ostali narod. Rusi tudi razlikujejo med masami naroda, in upoštevajo, da so nekateri nasprotovali režimu, a drugi vlekli koristi iz njega. Kusko stališče je, da morajo Nemci kot narod v celoti nositi breme posledic za njih vojno, tako v političnem kot v materijalnem pogledu. Toda le krivci, nacisti, Gestapo in SS čete bodo odgovorni za zločine, katere so zagrešili. Ako bi bili nacisti zares patri jot je, bi izjavili, da nemški narod ni istoveten z njimi. Žrtvovali bi sami sebe, in poskušali tako rešiti narod. Toda na- IZ SLGV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) da zberejo čim več obleke in obutve, nove ali stare, posteljno perilo, odeje itd. ter naj prinesejo v tednu od 15. do 21. oktobra v Slovensko šolo. Clan odbora bo vsak dan v šoli od 12: do 6. ure po poldne, da bo vsakega vpisal, kdo bo daroval. Kdor ima več obleke, tako da mu ni mogoče prinesti, ta naj pokliče enega sledečih: Frank Remšak, Martin Jelene ali Anton Debevc, da pride iskat na 4Vaš dom. ^ ^— cisti niso patri jot je in tudi ne gentlemeni. Vsled tega hočejo ustvariti tako situacijo, da bodo vsi enaki, tako da bodo zavez- j niki naleteli v Nemčiji le na ve- ! likanske mase anonimnih ljudi, ki se med seboj ne bodo več razločevali. Oni dobro vedo, da bo usoda nemškega naroda v celoti v tem slučaju mnogo hujša, toda to jih ne moti, ker vedo, da bo obenem njih usoda, usoda nacistov, mnogo lažja... Ta ideja se je rodila iz ponovnih zavezniških groženj, da bo vsak posamezni vojni zločinec zasledovan in kaznovan. Vlade evropskih držav imajo že sezname, ki štejejo na tisoče imen, celo na deset-tisoče. Ta-1 ko so se Nemci spomnili na j J nemško prislovico, ki pravi, da i 'meščani v Nuerenbergu niso nikdar obesili onih tatov, kate- j i rih niso mogli ujeti*. Torej: U-: i ničiti je treba vse dokumente identitete, in one, katere vsak- ! do v Nemčiji nosi na sebi, bo ' treba ponarediti. Vsi Nemci, ki : ?e boje zasledovanja, bodo eno- ; 1 3tavno spremenili svoja imena. | Ker imajo nacisti vse arhive in j i iruge urade v svojih rokah, 1 jim bo kaj lahko, preskrbeti /sem nacistom napačne identi-1 ;ete in ponarejene dokumente sa njih nove osebne podatke. Mogli bi ugovarjati, da so ve- ! liki voditelji nacistov predobro mani, da bi se mogli na ta najin skrivati. To je tudi res — I lajvečje nacistične glave se bo- I 10 morale skrivati daleč, v skri-;ih kotičkih v Nemčiji, Španiji ali Argentini. Največja skrb I lacistov je ta, kako naj se mi-ijoni nacistov, SS vojakov in jestapovcev skrijejo in izgube ned množicami nemškega na- J roda. s Vprašanje vojnih zločincev j pa je Šele del tega problema. ' Neoporečno je, da se bodo mo- ^ rali zavezniki naslanjati koli- ^ kor toliko na poštene Nemce, ^ tako v Avstriji kot v Nemčiji sa-mi, in sicer čisto ne glede na to, » kakšen režim bodo uvedli. Do Z gotove meje bodo v vsakem slučaju potrebovali sodelovanje vsaj dela nemškega prebivalstva. Ako Himmler sam napravi zdaj v Nemčiji kaos identitet, bi moglo celo vojnim zločincem uspeti, da se vtihotapijo v upravo v Nemčiji. Vseskozi te zadnje mesece je Himmler ubi- v jal vse znane proti-naciste. Po- * klal je ljudi kot Thaelmanna, t Goerdelerja, in ambasadorja 2 Hassela. Ti, in druge njegove I žrtve, so bili ljudje, ki so po- c znali mnogo nacistov, posebno 1 takih, ki so manj znani v zavez- * niških krogih izven Nemčije. I Jasno je seveda, da bodo zna- ^ 11 zavezniki razrešiti tudi ta * problem, vsaj do gotove meje. 1 Mnogo bo tudi Nemcev, ki bodo ^ gojili osebne želje po maščevanju nad krivimi nacisti, in ime- ] li interes na tem, da se Nemčija ] prelevi v zares demokratično 3 državo. Kajti vsi pametni Nemci bodo vedeli, da šo edino le nacisti krivi vse sedanje nesreče nemškega naroda. Prosimo pa vse rojake in rojakinje, da vsak daruje kolikor mogoče. Vsak komad bo dobrodošel, pa naj bo otroško perilo, moške obleke ali ženske reči. Potrebno pa je, da bo vsak kos bil vsaj toliko v dobrem stanu, da bo še za obleči. Predvsem pa prosimo vse in vsakogar, da perilo dostavite čisto in oprano, ni pa potrebno da bi bilo izli-kano. Ne bodimo sebični in ne po-snemajmo sebičneža kateri pravi: bom že svojim poslal. Muka, beda, glad in trpljenje je prav tako neznosno za tvojega kot za mojega svojca. - Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, iter. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • PRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC, tajnik. 1045 Wadsworlh Ave. No. Chicago* BL ANTON »ESP ALEC. SR~ blag. DRUŠTVO SV. VIDA »ter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Joe. J. Ncmanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Drnitvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmrot se prične pobirati ob 1 ."00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v-mesecti. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. POSLVSAJTE ugoslov&nski radio pro-tram, ki se oddaja vsako ne-Wjo od 9. do 10. ure zjutraj >reko radio postaje WGES v Chicagi. — Nedeljshi pomenhi DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH ... in prosil ga je, naj pride in sina ozdravi" (Jan. 4, 47). Od nekdaj so še ljudje po-praševali, odkod trpljenje, čemu bridkosti in za kakšen namen. Popolen odgovor na ta vprašanja more dati le razodetje božje, toraj krščanstvo, vse drugo je več ali manj le ugibanje, ki zadene ali ne zadene. Trpljenje naj vodi k Bogu, ne trdim, da vedno privede res k Bogu. "Sila kola lomi," pravi pregovor." Trpljenje je sila, ker človek ni bil ustvarjen za trpljenje, in trpljenje "uči moliti". Pravijo: "Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda", ko se v viharju kaže sila morja in s silo trpljenje, nevarnost pogina. V trpljenju se prikaže, da je človek revček, slabotna stvarca, skoroda brez lastne moči. Ni res, da bi le strah učil človeka moliti, in bi bila molitev le posledica strahu. Narobe. Strah naredi iz človeka junaka, in vsak, ki moli je junak ne sla-botnež. Sila vodi človeka k Be- gu, in v Bogu, toraj v molitvi, je človek močan junak, ker le Bog je vsemogočen, dobrotljiv in usmiljen. Brezbožni kralj Manages (2 Mojz. 33, 12.) se je v molitvi obrnil do Boga, ko je bila sila, in je bil uslišan, kralj Antioh je v trpljenju divjal, se obrnil k Bogu, pa ni bil uslišan. Duh, ki je povezan z molitvijo, pripelje k Bogu. Molitev mora biti ponižna, polna zaupanja, in tedaj je Bogu prijetna. Bog sam jo priporoča. "Kliči me o času stiske, rešil te bom, da me častiš" (Ps. 50, 15). In: "Blizu je Gospod vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi" (Ps. 145, 18). Močan, junak postaneš, ko iščeš pomoči v molitvi pri Bogu, Mariji, svetnikih. Trpljenje spreobrača. S trpljenjem pa mora biti združena zavest, da je trpljenje pogosto-ma le kazen za greh. Ne priznaš greha, krivice, trpiš^pa se t ne boš spreobrnil. l Življenje je trpljenje (Job, 14, 1), moli v trpljenju in našel boš — življenje. PRVI SLOVENSKI * * ■ LOUIS J. 1_ 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. ' "ir>f Najboljši avtomobili za pogreb«, krsto tat ženite van J a. Miinili kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. ^sv.D: ITHE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. Sedež: Joliet, sa vero, dom in narod; GLAVNI ODBOR: . Jacks*«* St, - POROTNI Jeeepfa Psvlakovicb, 39 Mary Kbndch, 2294 Blae John Denia, 2730 Arthingtoa Predsednik Atletičnega odšel 940 North Bluff Street, URADNO ■RAN Illinois Družba vZedbMh Država* Vil Enkorp. v dti TTHnnh MI« ta mala 1011. 14. maja 1911 Naie geslo: "Vse sa rero. dom in narod; ni sa enega, eden sa va«.*1 GLAVNI ODBOR: Predsednik: George dtonich. 257 Lime Street. Joliet. Illinois L podpredsednik: Fnuk Tushak, 716 Raub St, Joliet, I1L 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. I1L Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanicfa. 650 N. Hickory St, JoUet. IB. Blagajnik; Joseph Klspec, 903 Woodml Rd, Jolkt. I1L Duhoviti vqjjja: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh. Pa Vrh. zdravniki Joeepb A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet. HL NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach. 1748 W 21st St, Chicago. I1L Joe** L. Draaler, 1318 AVamc Street, North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet, II. POROTNI ODBOR: r-SC* Winch ell St, Sharpaburg, Pa. > Island AVe„ Chicago, 111. Ave, Chicago, 111. ca: Emery Subar, Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: Slovenec". 1849 W. Cermak Rd., Chicago, DL "'f_ Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem rasnih posmrtnin, po škodni o, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo sa DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav t ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola ▼ starosti od 13 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. > Zavaruje ae ca $250.00, $500.00 ali $1,0000». Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se ysako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tndi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za rasne operacije in poškodnine. - Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopilo j njeno sreaol Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali Hst-meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, JoUet DL mm , . , . ; • * > ; ■ ■ • r Petek, 13. oktobra 1944__AMERjKANSKI SLOVENEC —-stran 5 "NOVI SVET" prireja s tem veliko letno kampanjo za pridobivanje novih naročnikov- Razpisane so v ta namen posebne nagrade. KAMPANJA BO TRAJALA OD 15. OKTOBRA PA DO 31. DECEMBRA 1944. " NA SODIŠČU Sodnik: "Zakaj ste vlomili v blagajno gospoda ravnatelja? Povejte čisto po pravici!" Obtoženec: "Kdr sem menil, da je kaj notri!" POfHVALA__ A: "No, kako vam je bil všeč moj govor? Konec je bil dober, kajne?" B: "O, prav dober, samo prepozno je prišel." Help build guns for the Navy! Danly need Machine operators and Arc-welders. If not experienced, we will train you. Top working conditions. Good food served at cost. W. L. B. approved merit rating plan, that enables you to advance, as you learn or demonstrate ability. All West towns busses and Street cars to the door. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC, 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, Illinois NAVADNE ŠKATLJE IZ KARTONA NE ZADOSTUJEJO ZA PREKOMORSKO poŠto Washington. — Navadne škatlje iz kartona, kot na primer škatlje za čevlje, niso dovolj trpežne za božične zavoje namenjene preko morja, iz-vzemši ako jih okrepite na vseh straneh z impregniranim kartonom. To svarilo dajejo minister-stva Vojske, Mornarice in Pošte. Poštna uprava priporoča škatlje iz dvojnega impregnira-nega kartona, iz fibre ali iz lesa. Rok za pošiljke božičnih zavojev, namenjenih moškim in ženam, ki služijo onstran morja, bo končan dne 15. oktobra. Do takrat je dovoljeno pošiljati božične zavoje brez posebne prošnje s strani osebe, ki služi v oboroženih silah, kateri je zavoj namenjen. Celotna teža zavoja ne sme presegati 5 funtov. Zavoj ne sme biti bolj dolg kot 15 inčev in ne sme presegati v širini in dolžini skupaj 36 inčev. Ista oseba sme poslati na isti naslov v teku enega tedna le po en tak zavoj. Poštni uradi ne bodo sprejemali zavojev s predmeti, ki bi se utegnili pokvariti. Tudi predmetov, ki se utegnejo zdrobiti, kot steklenih kozarcev, ne smete pošiljati. Hrana v konzervah sme biti torej le v kovi-nastih škatljah. Kovinaste škatlje so priporočene tudi za "jam", marmelado, pecivo, "cake" in "candy". Izvedenci ministerstva za poljedelstvo pravijo, da bo trdo pecivo, v precej debelih plasteh, potovalo bolje kot mehko, ali pa tako, ki je v tenkih plasteh in se pre-rado polomi in zdrobi. Štiri-oglato pecivo je treba bolj tesno zaviti kot okroglo. DELAVCI ZA STRELNI PRAH IN GRANATE Washington. — Paul y.^Mc-Nutt, chairman War Manpower komisije, je izjavil, da bo zdaj, ko si zavezniške armade prebijajo svojo pot v Nemčijo, nastalo pomanjkanje strelne munici- je, ako se ne izboljša pomanjkanje delavcev v tovarnah, ki polnijo granate. "Problem je nujen, neposredno pred nami," je dejal. "Nedavno je izstrelila naša vojska v Italiji granato, ki je dopolnila milijon strelov na tem bojišču — milijon artilerijskih Izstrelkov. A v Nemčiji utegnejo naše vojske izstreliti toliko granat že prihodnji mesec. Tovarne, katerih naloga je, da krijejo velikanske potrebe tega bojišča, ne bodo mogle biti kos tej nalogi, ako ne najdemo dodatnih delavcev." BORBA PROTI NEZGODAM Washington. — Federal Security Agency poživlja javnost naj sodeluje v kampanji, ki se je začela pod pokroviteljstvom vlade, katere cilj je, da zmanjša število nezgod izven tovarne, da bi čim večje število delavcev, posebno onih v bistveno važnih vojnih industrijah ostalo na delu. FSA poudarja, da nezgode doma in drugje motijo vojno produkcijo, ter navaja dejstvo, da je bilo lani ubitih 6,000 delavcev, a 900,000 da jih je bilo ranjenih v domačih nezgodah, ki so bile dovolj resne, da je delavec izostal od dela najmanj za en dan. V celoti so domače nezgode v letu 1943 zahtevale 32,500 ameriških življenj, med njimi G,000 delavcev, t. j., 7% več kot v letu 1942. Ti statistični podatki prihajajo od National Safety Council-a kot pravi FSA. Analiza teh 32,500 smrtnih nezgod nam kaže, da odpadeta 2 tretjini na padce, kar je 5% več kot lani. Četrtina v^h smrtnih nezgod doma se je pripetila na stopnicah. Dvorišče je kraj, kjer se je pripetila petina teh smrtnih nezgod, a v kuhinjah tudi petina. PODPORA GOSPODINJ VAŽEN FAKTOR PRI KONTROLI CEN ZA ŽIVILA Washington. — V splošnem so cene živil danes za 3.6% nižje kot so bile meseca aprila 1943, toda bližajoči se konec PREDLOGI ZA HRANJENJE PRIDELKOV "VICTORY" VRTOV. Washington. — Ameriško poljedelsko ministerstvo pravi, da je brez nadalnj^ga mogoče spraviti nekatere pridelke Victory vrtov v mestih, bodisi v kleteh, bodisi pod streho, ako pazite na gorkoto in vlago. Čebula, zrela in dobro očiščena, se bo držala dolge mesece pod streho ali v sobah, kjer temperatura ne pade do točke, kjer voda zmrzne. Krompifr, katerega je treba spravtii v sode ali škatlje, da se ne izgubi preveč vlage, bo boljše kakovosti, ako ga hranite na gorkem, pri 50 ali 60 stopinjah, kot ako je izpostavljen temperaturi od 40 stopinj ali manj. Toda tudi pri 40 stopinjah ga morete shraniti, na primer v suhih kleteh. Paziti morate, da ne bo svetloba padala nanj, ker tedaj utegne pozeleneti. Buče in sladki krompir pa se bodo izvrstno držali blizu peči, pod pogojem, da je pridelek zrel in nepoškodovan. Ministerstvo poudarja, da je dobro te pridelke držati približno 2 tedna na 80 do 85 stopinj gorkote, da dozore. Vse vrste sadja dli zelenjave, katere požanjete v jeseni, morejo ostati nekaj tednov kjerkoli pod streho, na primer v garaži, ako nameravate pojesti vse preden pritisne mraz. V 1 krajih, kjer ni hude zime, boste mogli shraniti jabolka in hruške v posodah, katere boste postavili na debelo podlogo starih časopisov in jih pokrili s cunjami, ali pa časopisi. Čevlji, ki niso iz usnja, niso racionirani Washington. — Office of Price Administration je naznanil, da je spremenil določbe ra-cioniranja za čevlje, tako da bodo obutve, ki niso izdelane iz usnja, s podplati iz kavčuka, v prodaji izven racioniranja. Čevlji iz usnja pa bodo raeio-Inirani tudi nadalje, ne glede na j to, da-li imajo podplate iz kavčuka ali ne. Prijatelji "Novega Sveta" so proaem, da v tem času store vse kar morejo za povzdigo svojega liatiu Pridobite mu avoje prijatelje iniznance za naročnike! Pojdite na delo takoj. Ne odlašajte na jutri. Napravite dane«, kar morete za svoj laat. vojne v Evropi nam nalaga dolžnost, pravi Office of Price Administration, da ne popustimo v svoji borbi proti draginji. OPA naglaša, da je draginja po zadnji vojni narasla za tretjino šele po premirju. Hrana znaša 40% izdatkov milijonov ameriških rodbin, pravi OPA'. Ako^ ravno je kontrola vlade najbr-že daleko zadosti, da se prepreči 'podivjana' inflacija, je vendar treba paziti na to, da cene živil ne narastejo, ker bi to pomenilo težkoče za mnoge milijone Amerikancev. OPA poudarja, da je sodelovanje gospodinj s trgovci mogočen faktor kontrole cen za živila, kajti postopanje gospodinj, ki so nadzorovale sezname maksimalnih cen, povprašale vsakokrat, kadar se jim je zdela cena previsoka in javile prestopke lokalnim War Price and Rationing Boardom, največje važnosti za vzdrževanje cen. KONZERVE BODO VELJALE VEC ODMERKOV Washington. — Administrator Chester Bowles pri Office of Price Administration je naznanil, da bodo one konzerve, ki ostanejo racionirane, veljale več odmerkov, to pa radi tega, ker bodo mogle gospodinje kupovati mnogo več konzerviranega živeža, zdaj, ko bodo mnoge vrste konzerv prišle v svobodno prodajo. Nova določila za odmerke se tičejo sadja v konzervah in steklenicah, 4 sokov sadja in sočivja, paradižnikov v konzervah, ter catsup in chili začimbe. IZDELOVANJE BUDILK ~ BO POVEČANO Washington. — Produkcijo budilk na peresa in na elektriko cenijo za tretje četrtletje tega leta na 1,260,000 — kar je nekoliko več kot v drugem Četrtletju. Uradniki War Production Board-a so naznanili te številke odboru industrijalcev za izdelovanje ur, katerih kolesja ne teko na diamantih. -o- LETALCI IZ RUMU NI J£ "Kralj vesoljstva" (King of the Universe") je naslov, ki je skoraj malo previsok za katerega koli človeka, vendar ta naslov je dobil L£. Col. James A. Gunn U., kalifornijski letalec, katerega nenavadni polet iz Rumunije je omogočil da je bilo 1,126 izmed 3,000 ameriških letalcev, ki so bili lansko leto sestreljeni med zračnimi napadi na oljna polja pri Ploesti, skupaj prepeljanih iz dežele. Polkovnik Gunn, ki se je skril v nekem sovražnem letalu in se je dogovoril z nekim rumunskim letalcem, da ga je pripeljal na varno, je uredil vse potrebno, da so bili ujetniki-letalci prepeljani na oporišče v Italiji. Ko so ti letalci dospeli v Bu-karešt, se je razpoloženje tam že spremenilo v prid Za- vetnikom. ]Rumunci so pogostili Amerikance in jih pustili, da so se svobodno kretali po mestu. Ko so ti fantje zagledali spet ameriška letala, so začeli trepljati velike leteče trd« njave in objemati njihovo moštvo., Prvi ujetniki, ki so prišli v Italijo, so skakali in plesali po letališču in poljubljali vse od prvega do zadnjega, od pro-staka do generala. Veseli so-bili, da so prišli spet nazaj do GI odmerkov, ker v Rumuniji ni bilo drugega kakor črn kruh in fižol ova juha. Med ujetništvom so bili letalci poučeni o vsem, kar se je godilo po svetu, ker so imeli svoj skriven radio. Kar so zvedeli, so povedali tudi rumun-skemu visokemu poveljstvu in kralju Mihaelu — stvari, katere so tem Nemci prikrivali — in pravijo, da je vse to pripomoglo, da je Rumunija spremenila svoje stališče. MAUTDR0BI2A Odločen človek lahko izpolni vsako nalogo. VOLITVE NOVEGA NAČELSTVA in razširjenja sbera "Vitezov" in "Princezinj" Da bo kampanja bolj zanimiva bomo volili v tej kampanji novo načelstvo zbora "VITEZOV" in "PRINCE-ZINJ" lista "NOVI SVET". Obenem pa bomo povečali zbor istih. Vsi dosedanji "Vitezi" in "Princezinje", ki so si v dosedanjih kampanjah pridobili ta titel s svojo agitacijo ostanejo na svojih častnih mestih. Želimo pa, da se zbor poveča in razširi. Zato velja tudi letos, da kdor bo pridobil listu vsaj dva celoletna nova naročnika, ali pa štiri polletne naročnine, bo nje£o ime uvrščeno med "Viteze" • in "Princezinje" in po zaključku kampanje objavljeno v Novem Svetu v častnem seznamu. Izvolili pa bomo letos tekom te kampanje novo načelstvo zboru "Vitezov" in "Princezinj". V teh volitvah bo imel pravico voliti vsak nov ah star naročnik "Novega Sveta", če v tem času naročnino obnovi, ali pa se kdo na povo naroči: Glasovi se bodo šteli po sledečem redu: Vsak dolar, ki bo v tem času plačan to je od 15. oktobra pa do 31. decembra 1944 v svrho stare naročnine kot obnovitev, bo štel 100 GLASOV. Vsak dolar, ki bo tekom*te kampanje plačan za nove naročnine, pa bo štel 1000 GLASOV. Kandidata more prijaviti in nominirati vsak. Pogoj pri tem je, da je treba z nominacijo ali prijavo kandidata poslati vsaj eno novo naročnino. Brez nove naročnine ne more nihče postati, ne prijaviti kandidata. Po prejemu prijave in vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana, Uprava lista objavi ime kandidata in število glasov, ki jih \ s tem dobi. Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil naročen na "Novi Svet" vsaj šest mesecev pred prejemom njegove naročnine. Novo načelstvo se bo izvolilo kakor sledi: Tisti, ki bo dobil od 15. oktobra pa do 31 decembra 1944 največ glasov, bo izvoljen za NAČELNIKA, če ženska za NACELNICO zbora "Vitezov" in "Princezinj". Tisti, ki bo dobil drugo najvišjo število glasov tekom zgoraj omenjenega časa te kampanje, pa bo izvoljen za PRVEGA PODNAČELNIKA, če ženska pa za PRVO POD-NAČELNIC Ozbora "Vitezov" in "Princezinj". Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom zgoraj omenjenega časa te kampanje, pa bo izvoljen za DRUGEGA PODNAČELNIKA, če ženska pa za DRUGO te kampanje. Za slučaj, da v tej tekmi za načelstvo dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. za NAČELNIKA zbora "Vitezov" in "Princezinj" lepe spominske nagrade KRASNE DIPLOME V POZLAČENEM OKVIRU. Ostala dva pa vsak lepo spominsko diplomo v spomin PODNAČELNICO zbora "Vitezov" in "Princezinj". Poleg častnega titelna bo deležen tisti, ki bo izvoljen V kakem morebitnem nesporazumu ali pomoti si Uprava pridržuje pravico, razsodbe. Z vsako naročnino, predno je mogoče isto upoštevati, mora Uprava sprejeti plačilo za isto, drugače ne pride v upoštev. Imena kandidatov bodo objavljena v tem listu in tudi "Am. Slovencu". Vse pošiljatve in naročnine naslovite na: v. NOVI SVET "Tt 194$ W. Cermak Rd« Chicago I, Illinois TJ . DOMAČA FRONTA Vojni obvestilni urad, Washington, D C. Nespremenjena pa ostane vrednost odmerkov za meso, surovo maslo, margarino, sir, mleko v konzervah in konzervirane ribe. Prišel bo čas, ko bo človek tako prost in enak, kot so valovi, ki se zgrinjajo, a nikdar ne razpadejo. PRVI RT nv^Nfiin POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Kampanja zwnuge Lepe nagrade za stare in nove naročnike! Oni. Id bodo tekom te kampanje pridobili nove naročnike bodo deležni posebnih nagrad, kakor spodaj navedeno: Posebna spominska nagrada "ZMAGE", je določena sa vsakega starega in novega naročnika. Vsak naročnik star ali nov. ki bo ▼ tem času to )e od 15. oktobra pa do 31. decembra 1944 plačal sa celoletno naročnino znesek $2.00 bo dobil krasno ameriško "ZASTAVO ZMAGE", tiskana v • lepih barvah na lepem papirju v velikosti 16x20 palcev. Ta ameriška zastava je pravi kras aa vsako hišo in "Novi Svet" jo je določil onim. ki bodo ▼ omenjenem času plačali celoletno naročnine, bodi sa obnovitev, ali pa sa novo naročnino. Tako bo dobil vsak naročnik "Novega Sveta" krasen trajen spomenik od svojega lista, lepo ameriško zastavo* simbol demokracije in svobode, ki prinaža zmago v sedanji veliki borbi med demokracijo, fašizmom in nazi-zmom. Vsak naročnik naj se posluši te lepe prilike. Tudi onL ki imajo še sa naprej plačan list. naj še sa eno leto v naprej obnove in deležni bodo te lepe spominske nagrade. Torej na delo vsi in vsak! i Nagrade za nove naročnike agitatorjem so določene kakor sledi: ZA ENEGA CELO- HHMHMBHMI LETNEGA NOVEGA M ALI DVE POLLETNE NOVI NAROČNINI do- M bi vsak, ki jih pridobi SH krasen ALBUM ZA SLL- m KE, v velikosti 11x15 9 inčev. Vreden nad $1.00. Wm Kakor na sliki štev. 1. gfl| ZA DVE CELO- M LETNI NOVI ALI ŠTI- MBBB RI POLLETNE NOVE . NAROČNINE, dobi vsak J ki jih pridobi tekom te |H kampanje, KRASNO | DENARNICO, kakor WM kaže slika štev. 2. Vred- f na nad $2.00. mi ZA TRI CELOLET- NE NOVE ALI ŠEST tf| POLLETNIH NOVIH MM NAROČNIN dobi vsak, IS ki jih pridobi KRASEN iS VOJAŠKI SESTAV, krtačo za obleko, lase in česalnik, kakor kaže slika štev. 3. Vrednost nad $3.00. ZA PET CELOLETNIH NOVIH ALI DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIN dobi vsak, ki jih dobi KRASEN SESTAV "SICK CALL OUTFIT", ki se rabi ob pre-videnju bolnikov. Ali pa tfoVl ANGLEŠKO-SLOVEN-SKI BESEDNJAK Dr. Kerna. Vsak predmet je vreden $5.00. Le eden izmed obeh omenjenih predmetov je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. ** ' - r ** • ... ZLATA KRONA Pravljica. — Napisal Ivan Česnik. : Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. grižljaja ni mogla pojesti. Tudi nje se je. polotila nekakšna jeza nad moževo razburi jivostjo. "Oh, kako je grd ta moj mož," je tožila sama pri sebi. "Ali sploh morem še kaj govoriti z njim? Saj je kakot* bomba, grozeča, da se bo zdaj pa zdaj razpočila. Dolgo je nepremično strmela v mizo, tako dolgo, dokler niso solze zalile njenih jasnih, sinjih oči. Tisti trenutek je zaslišala, kako se njen mož v sosednji sobi pripravlja, da bi odšel ven. Slišala ga je, kako je odprl omaro in vzel iz nje plašč in klobuk. Mar že odhaja? Ni si utegnila odgovoriti na to vprašanje, kajti že je vstala in odšla v moževo sobo. Za nobeno ceno ne sme pustiti, da bi odšel od nje tako jezen ... Moreno si je že oblekel površnik. Stal je pred zrcalom in si popravljal ovratnico. "Miguel," je nežno pričela Orana, pripravljena na spravo za kakršno koli ceno, "Želite?" je vprašal njen mož, ne da bi se bil obrnil in ne da bi ji bil privoščil vsaj en sam pogled v zrcalu. "Zdi se mi, da sem vas užalila ... Zagotavljam vam, da to ni bil moj namen ..." Nekaj trenutkov mladi mož ni odgovoril, temveč je še bolj vneto šaril po ovratnici. Potlej je počasi dejal: "Prav nič me niste užalili." "Oh, da. Videla sem! Hudi ste name!" "Kaj še!" "Prisežem vam, da nisem imela slabega namena, govoreč tiste neumnosti . . ." je ponavljal droben glasek, že blizu solzam. "Tudi jaz sem prepričan o tem senora." To pot se je Moreno obrnil in pogledal svojo ženo. < Videl je njene velike, lepe oči, zavite v srebrno solzno kopreno . . . Orana joka? Obstal je kakor vkopan, strmeč v zastrto sinjino njenih obtožujočih oči. Njegova mala žena joka! Zaradi njega. - Ob tem spoznanju se je na lepem zrušilo vse njegovo moško samoljubje. Razpršili so se vsi očitki, ki so se v teh nekaj minutah nakupičili v njegovem srcu. - Orana joka! Dobro vzgojen moški, Človek z dušo in srcem ne prenese pogleda ženskih solz, poJ sebno ne pri ženski, ki jo ljubi, čeprav na skrivaj. Moreno se je zavedel, da mora vsaj molčati spričo te žalostne, drobne ženice, ki jo je bil pravkar užalil, če že ne tolažiti jo. Tisti trenutek sam ni vedel, kaj naj stori. Stisnil je zobe in si zasadil prste v dlan, da je čutil v njej ostrino svojih nohtov. Ta občutek bolečine ga je vrnil v resničnost. % Globoko je vzdihnil. Potem je pa nekako-odločno vzel z bližnje mize klobuk in rokavice. Samo ne se raznežiti! Zbežati pred temi očitajočimij prosečimi očmi! Premagati čustvo, ki ga tako lahko hitro spremeni v sužnja..; Stopil je proti svoji ženi, da bi jo pozdravil in odšel... Toda pred njo je obstal kakor vkopan. Hotel je oditi, izogniti se nevarnosti, toda prav ta nevarnost je bila močnejša od njegove volje. Kar prikovala ga je k tlom, tik ihteče Orane. Podzavedno je čutil, da mu grozi nekakšna nevarnost, ki bi utegnila utesniti njegovo voljo in svobodo. Se nekaj trenutkov blizu te lepe, žalostne ženske, in že bi bil zmožen zagrešiti kakšno novo, nepopravljivo nerodnost.;. In da bi ušel čaru teh velikih, sinjih zvezd, ki so zdaj tako jasno žarele tik pred njegovimi, je moral zbrati vso svojo voljo. Poveznil si je klobuk, ga spet snel, si nataknil rokavice in se celo široko nasmehnil. Teh nekaj podzavednih gibov mu je menda vrnilo prisebnost. Čutil se je dovolj mirnega, da je očetovsko potrepljal svojo ženo po licih: "Po poklicu?" je kakor v sanjah ponovil mladi mož. "No, da," je že nekoliko nejevoljno vzkliknila Orana. "Kakšen je vaš družabni položaj? Kakšno je vaše delo?" Tako odkrito vprašanje je mladega moža nekoliko zmedlo. Ne da ne bi bil pripravljen, odgovoriti nanj, vse bolj ga je zbodlo, da se je moral tako hitrp posloviti od svojih sanj in zdrkniti kar nenadno v pusto, sivo resničnost. In ker so velike, sinje Oranine oči še zmerom kakor dve zvezdi žarele vanj, je raztreseno odgovo- "Odgovarjanje na pisma ... sam pišem, pač vsakega nekaj in vsega po malem." "Pisma .. Številke .. aha, zdaj ga pa že imam," si je mislila sama pri sebi. In na glas je dejala: "Najbrže ste pisar?" Mladi Spanec se je zdrznil. Čez obraz mu je zletel smehljaj, takoj nato pa senca razočaranja. Videč, da se je zmotila, je Orana vzkliknila: "Ne Ne! Zmotila sem se! Torej ste ste-nograf!" To pot je najbrže uganila, kajti njenemu možu je kar sapo zaprlo. In medtem ko se je mlada žena na tihem že veselila svoje zmage, si je njen mož v jezi grizel ustnice. Ne dabi bil podcenjeval poklic pisarja ali stenografa, ne, nikakor ne! Toda mislil je, da ima njegova žena o njegovih zmožnostih vendarle nekoliko točnejše pojme. Čez nekaj sekund je toliko zbral svoje misli, da je lahko hladnokrvno odgovoril: "Uganili ste, madame. Stenograf sem." Njegov glas je bil pa na lepem tako ras-kav in suh, da je Orana svojega moža začudeno pogledala. "Najbrže sem že spet zinila kakšno nerodno," se je na tihem oštevala. "Toda če se motim glede poklica, zakaj mi potlej ne pove resnice?" Da bi zakrila svojo nenadno zadrego, si je nalila kozarec vina in ga proti svoji navadi na dušek izpila. Ko ga je postavila na mizo, je opazila, da se njen mož več ne dotakne jedi. Zdelo se je, da se je zagledal v neko točko na prtu, medtem'ko so njegovi tenki prsti živčno bobnali po robu mize. Oranino poizvedovanje je nehote ranilo Morenovo samoljubje. Ne, on prav zanesljivo nobenega poklica ne podcenjuje. Dober pisar, dober stenograf je zanj prav toliko vreden kakor dober ... kai* koli že. Menda je pa videti v očeh svoje žene tako neizobražen, da mu ne prisodi kakšnega višjega, inteligenčnega poklica? Ta pro-vincijska hči pač ne zna drugega kakor dražiti in zbadati. Zaman je skušal v svoji ženi videti Orano, ki mu je bila tako všeč tisti dan, ko je prišel ponjo na Jacheres. Zazdelo se mu je, da jo je sožitje z njim nekako pokvarilo, predrugačilo. Da, bila je še prav tako lepa, poželenja vredna kakor tisti dan, ko jo je prvie videl na Katalonskem trgu, toda v nastopu in govoru je postala drugačna, bolj pogumna, malone bi dejal predrzna, zbadljiva in včasih kar strupena. Morda je mladi Španec prečrno sodil, morda je mislil o svoji ženi pod vplivom slabe volje, vsekako je na lepem postal tih in zapet. Vstal je, čeprav je bil njegov krožnik skoraj še poln, in kratko dejal: "Spomnil sem se, da imam še nekaj važnih opravkov. In ker nisem lačen, mi boste menda oprostili___" Še preden je mlada žena mogla ugovarjati ali kaj vprašati, se je priklonil in brez besede odšel v svojo sobo. GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU H 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois j Mlada žena je ostala sama. Spoznala je, da je s svojim netaktnim vpraševanjem spravila svojega moža v slabo voljo. In vendar to ni bil njen namen! Počasi je pričela zajemati, toda niti (Dalje prih.) Stran 6 AMERIKA NSKI SLOVENEC Petek, 13. oktobra 1944 _________________________________________________________________j iUSI RAZVIJAJO NOVE OFENZIVE; ZAVEZNIŠKI I j RUSI RAZVIJAJO NOVE OFENZIVE; ZAVEZNIŠKI USPEHI V DRUGIH KRAJIH (Nadaljevanje s 1 strani) osma armada in ameriška peta armada ima zadnje dni večje uspehe. V splošnem se je -zavezniška fronta pomaknila na-pre^od 6 do 8 milj zadnjih pai dni. Zavezniki so zdaj. le še kakih sedem milj od važne ceste, ki vodi po Po dolini. Letalski izvidniki pa omenjajo, da so opazili da Nemci grade pod Alpami v severni Italiji novo o-brambno črto, kar je znamenje, da se pripravljajo na umik proti severu. Moskva, Rusija. — V Četrte i jutro so bile ruske čete oddaljene od Budapešte na Ogerskenr le še 36 milj, je omenjalo radie poročilo. Rusi so zasedli vet drugih manjših mest in vasi na Ogerskem. V Litvinski so prodrli proti Vzhodni Prusiji. Se verno tik nad Varšavo so Rusi J_ začeli včeraj z novo ofenzivo. j EE Namen te ofenzive je obiti Var- j šavo in jo nato izčrpati in prisi- j liti k udaji od vseh strani. Tudi j v Jugoslaviji imajo Rusi nadalj- ne uspehe. Prebivalstvo beži iz _ Budapešte in poročilo iz Lon- E= dona omenja, da bo mesto v ruskih rokah predno bosta minula dva tedna. O razgovorih, ki so v. teku v}za Moskvi med Churchillom in j Bc Stalinom omenjajo poročila, da |ol] potekajo zadovoljivo in da se tu nesporazumi med obema vodi- se teljema lepo izravnavajo. st< San Francisco, Calif. — To- Ž1 kijska radio postaja je omenja- A: la v četrtek jutro, da ameriški lil j bombniki napadajo otok For- vi imoso, ki se nahaja severno n£ vzhodno med Filipini in glavnim azijskim kontinentom. A- bi I merikanci so bombardirati zad- m t nje dni tudi oljne čistilnice na i Borneo. L« "Ambrož, glejte, da mi ne izaspite!" ga je še opozoril j Boštjan in se zleknil na klop, | ob ognjišču, kjer je stala v ko-, tu skladnica dračja. Na polici . se je šopirilo par loncev, zastarela ponev, lesena škrbasta . žlica in glinasta skledica. Ob . Ambroževi postelji je stala ve-[ lika omara za mazila in zdra-. vila ter železna skrinja za de-, nar. "Ne zaspim, bodi brez skr-. bi. Tvoja storija me zelo zani-. ma. Kar začni!" t Pastir je pripovedoval o Lenčiki, očetu Urbanu, njego-. vi obljubi, opoldanskih sanjah, vencu in šopku, vilah in zakleti kraljičini. Na dolgo in široko je dopovedoval in Šele sredi govora je zapazil, da Ambrož glasno smrči. ■"Ambrož, ali slišite?" "Seveda slišim. Le pripoveduj dalje. Prav lepo znaš govoriti." "Ambrož, vi ste ves čas spali." "O ne, vse sem slišal. Le nadaljuj !" "Kaj sem vam pravil?" "Kaj, kaj? O ljubezni! — Da si zaljubljen v Lenčiko in naj ti povem za kak pripomoček, da se bo še ona zaljubila ; vate ..." "Ambrož, vi ste spali; bolj trdno ste spali kakor apostoli na Oljski gori." Boštjan se je dvignil, stopil k Ambroževi postelji ter sedel na železno skrinjo. "Ne morem si pomagati drugače kot da sedem poleg vas in pazim na vaše oči." "Prav imaš, Boštjan. Pripoveduj I" In pripovedoval mu je znova vso zgodbo z veliko potrpežljivostjo, ker ga je moral zdajinzdaj opomniti, naj ne dremlje. "Svetujte mi, Ambrož! Velik dobrotnik ljudi ste, v bolezni in nadlogah jim pomagate." Ambrož se je malo dvignil = na postelji, si pogladil brado, J oči so se mu razširile, obrvi in ! trepalnice namršile. "Težka stvar, Boštjan! Vitezi so poskusili rešiti kraljičino, pa se jim ni posrečlo. Preveč se je pregrešila, ker je ho-tela prekositi v lepoti in petju vile, da, celo njih kraljico. U-deležila se je bila lova z gospodo, grofi, baroni in knezi; ugledala je vile in zaslišala njih petje. Vile so hotele gospodo razveseliti s svojim po-pevanjem. Prevzetna kraljiči-) na pa je zajahala s svojim r konjem v sredo med prepeva-t joče vile, imenovala njih glasove sračje in trdila, da je lepša od kraljice vil. Razjezila se je užaljena vila in jo zaklela | v kačo. V zgornjem delu telesa je ostala dekle, spodnji del j pa se je spreobrnil v kačo. — Veliko in hudo nalogo si prevzel, Boštjan!" "Moram jo izvršiti z božjo pomočjo in ljubeznijo do Len-čike." "Boštjan poznam te z mladega in vem, da si pogumen in se ne vstrašiš nikogar. Upaj-jmo, da doseže sin planin, česar ni zmoglo toliko vitezov." "Povejte mi, kaj naj storim !" "PreS vsem veliko zaupaj in bodi drzen! Vile so te vzele sicer v varstvo. Kar rečejo tudi store. Toda, dragec, pri zakle-iti kraljičini jih beseda ne veže. Kdor ni zvit in korajžen, ne opravi ničesar. Samo dve noči sta v letu, ko lahko rešiš kraljičino in odneseš krono, j Ti dve sta božična in kresna noč. Na kresni večer torej poj-deš, v soboto teden. Sredi Grmade ob največji drči potrkaš I s pastirsko palico na tisto ve- likansko skalo. Na levi in de-jni bo stal črn pes in te bo ho-:el ugrizniti. Vržeš njima v ?obce smole zmešane s strupom. Takoj se zvalita na tla. Odpre se ti vhod v lep, prijazen vrt, ves pregrnjen s pisanimi preprogrami in nastlan z bujnim Cvetjem. Po travniku teče potok. Pod košato, starodavno lipo ima kraljica svoj prestol. To je dom vil. V zadnjem kotu, polnem smradu in trohnobe pa prebiva zakleta kraljičina. Iz mahu ima narejeno ležišče, polži in močeradi lazijo tam okrog; nad njo pa se dvigajo mogočni skladi kamenja. V sredi stropa visi zlata krona, posejana z dragulji in demanti. Na kresni večer ne bo vil doma. Plesale bodo kolo in prepevale nad Grmado. Čuval bo pa kraljičino velkanski škrat. S tistim škratom se ti bo boriti. Vabil te bo k sebi pod kameniti obod. Ne slušaj ga, ker bi podrl nate skalo. Pozo-vi ga sredi vrta! In tam se bori ž njim, kakor moreš. Premagal ga ne boš z močjo, ampak z zvijačo, to ti rečem. Premisli dobro, kako ga uženeš. In če ga podereš na tla, bo vpil in klical vile na pomoč. Zato bodi uren! Vzemi dolg nož in mu ga porini v goltanec! Nato stopiš h kači, jo udariš trikrat po repu s triletno leskovo šibo, rekšh Odklinjam te, kraljičina ! Bodi zopet žensko bitje!" (Daljp prihodnjič) PRODAM 5-stanovanjsko hišo "rooming house", kjer najemnina do-naša nšL irtlesec $195 in cena je $8,700; 2-stanovanjsko hišo po 6 sob, "furnace heat", blizu 28. ceste in Ridgeway Ave/ Cena je £9,000; 4-stanovanjsko hišo, velik bejzment in "furnace heat" na 21. Place in Western Ave.; cena je $7j500; 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Cena je $9,500; 3-stanovanjsko zidano hišo, eno stanovanje ima 4 sobe in dve 6 sob, blizu 25. ceste in Ridgeway Avenue; Cena je $11,300. Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradishar, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, UL Telefon Rockwell 7196 | i DR. H. M. LANCASTER! j i: Dentist j j ;; 2159 West Cermak Rd. i j Telefon Canal 3817 ;; (ogel Leavitt St) J | CHICAGO. ILL. Pregleduje oči in predpisu)« očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenua TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 0 zjutraj do 8:30 zvečer. Investirajte svoj dehar ▼ vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! DR. FRANK T. GRILL ) ZDRAVNIK in KIRURG ! / Stanuje in ordinira na: ( 1858 Cermak Rd., Chicago, Illinois A od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob / nedeljah po dogovoru. / Telefon v uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955 "• - - • • • ■ ■ • • • - IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in ixdal DR. F. J. KERN To je najpopolnejii angleško-slovenski besednjak ■ angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievali. Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5M kar je poslati s naročilom. TistL ki ga želijo dobiti, naj takoj piiejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam In Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150_Premoženje: $5,500,000 Če hočei dobro sebi in svo$m dragim, zavaruj se pri najboljii, polteni in nadaolventni podporni organizacij, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavarnjei sa smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moika in ienske od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejb vrste certifikate sedanje dobe od »250.00 do $5j0004Q. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot če le nisi Q an ali članka te mogočne in bogate katolUke podporne organizacije, potrudi se in (niatopi takoj. TJ' Za pojasnila o zavarovalnini in za vse droge podrobno«! se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih droitev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois