-----135   -
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. 19. t. m. so blizo 100 centov zlata in srebra iz hramov narodne banke v c. k. kovnico prepeljali, iz kterega se bodo novi zlati in sreberni dnarji kovali.
Iz Beneškega. C. k. delegacija v Beluni je ukazala, da vsak posestnik in kolon (zakupnik) mora do dobrega obrati gosence na svojem drevji, posebno pa per-stanico ali srebernico (Ringelraupe) in pa prehodno gosenco (Prozessionsraupe). Kdor to zanemari, plača do 4 gold. kazni.
Iz Prage. C. k. gospodarska dražba je sprožila dobro reč, namreč asekuracij o bolne živine. Družba ta bode osnovana kakor bratovšina, to je, kdor stopi v družbo in mu brez njegove krivice pogine živina, prejme vso škodo povernjeno. Berž ko se oglasi dostojno število družbenikov, se bojo posvetovale postave za to asekuracijo.
Iz Moravskega. V Vlahovicu je nekdo telico skrivaj zaklal, ktera je imela vrančni prisad. Jedel je njeno meso in — umeri. Dvema drugima, ktera sta pomagala telico klati, so se izpustili černi mehurčki po rokah in sta zlo zbolela.
Iz Banata. O z i m i n a in posebno pšenica pri nas tako lepo stoji, da smemo prav dobre letine pričakovati, ako kaka posebna uima pozneje ne pride čez polje. — Ravno tako vesele novice se slišijo iz Moldave in Valahije.
Iz Horvaškega. V „Wanderer" toži nekdo zlo o žalostnem stanju horvaških posestnikov in pravi med drugim: ^Najbolj potrebno je naši deželi, da moremo svoje pridelke berzo v večje kupčijske mesta pošiljati; kdor deželi dobro želi in ni enostranskih misel, bo poterdil, da je železnice od Zidanega mosta čez Zagreb v Sisek   in pozneje
------    136   ------
do Vukovara najbolj treba in  največ koristi bo dajala,   ker brodarstvo po Savi ni nikdar gotovo."
Iz ErdeJjskega. V soseski Vadazdski je storilo 81 mož družtvo, kterega pogodbe so podpisali in shranili. Spoznavši, da je tudi najčisteje žganje počasen strup, kteri mnogo bolezen in zgodno smert vzrokuje in ker žganjar ni bolji kakor tisti, ki sam sebe umori; dalje da tatinstvo, požiganje, ubijanje in druge hudodelstva večidel iz pijanosti po žganji izvirajo, so sklenili in se zavezali: 1. nikomur več v vasi pripustiti, da bi žganje točil, in da nihče več v vasi ne sme žganja na prodaj imeti; kdor se bo zoper to pregrešil, plača 1 fl. kazni; 2. da bo, ko bo kak ud tega družtva kaj zidal, mu vsaki ud en dan pomagal; dobival bo za to hrano, pa brez žganja; 3. zavezali so se dalje, da ima iz vsake hiše vsaj en človek k pogrebu priti, če kak vasčan umerje; ako se to ne zgodi, plača gospodar tiste hiše 6 kr. v posebno dnarnico, ktero bo oskerboval poseben za to postavljen človek; na koncu vsacega leta bo dajal rajtengo od te dnarnice; in 4. so se zavezali, iz soseske dva za to pripravna moža izvoliti, ktera se zavežeta, za vsacega, ki v soseski umerje, grob skopati.
Iz Rusije. Rusija ima v Evropi največ goveje živine; cenijo jo na 25 do 28 milijonov repov, tako, da na 12 ljudi pride 5 goved. Vsako leto se blizo polčeterti milijon goved zakolje.
— V Rusii izhaja ta čas 109 mnogoverstnih časnikov v ruskem in tujih jezikih, in 95 dnevnikov in periodičnih oglasnikov učenih družb.
Iz Bosne. 26. marca je 110 kristjanov pri Samucu na avstrijansko zemljo se preselilo, ker Turki neusmiljeno preganjajo in zaperajo vse, kteri tretjine ne odrajtujejo, dasiravno sta dala Azis paša in Kajmakam paša Tuzliški povelje, zastale tretjine ne s silo ne vse na enkrat poberati. Iz tega slednji lahko vidi, kako se spolnujejo ukazi vladnega komisarja v Bosni. Nepoboljšljiva silovitost domačih Turkov in podkupljivost nižjih turških urednikov je tolika, da nič zoper njo ne premore.
Iz Cerne gore. Cernogorci so pred kratkim na ško-draškem jezeru 18 turških čolničev vzeli v tamni noči, ko so mirno privezani ležali brez vse straže. Ker so se pa evropejski konzuli v Skodri temu zoperstavili, so jih dali Cernogorci zopet nazaj in v Vranjo so jih odrajtali.
— Knez Danilo je ukazal, pri cerkvenih opravilih zopet za ruskega čara in carinjo in za rusko pra-voslovno cerkev moliti. Cetinjski arhimandrit Ni kan or Njeguš je šel v Petrograd, menda se bo dal za škofa černogorskega in epirskega posvečiti. Hodil je v Zadru v šolo in s svojo posebno vdanostjo in pohlevnostjo se je knezu jako prikupil.
Iz Anglcžkega. 17. t. m. je višja porotnija v Londonu Bernarda nekrivega spoznala. „Le Nord4* piše o tem: Potem ko je višji sodnik Lord Campbell še enkrat ponovil vspeh cele preiskave in obravnave, je vstal Bernard ter zagotovil, da bombe v Brisel poslane niso bile tiste, ktere so v Parizu rabili. Rekel je: „Prič nisem imenoval, da nihče ne pride v škodo po meni. Nikolj nisem imel morivcov najetih, in če je šel Rudio v Pariz, je šel iz lastne volje. Nikolj nisem naklepov z moritvijo delal; zarotil sim se pa, trinožtvo vgonobiti. Nikolj ne bom morivec, nikolj, nikolj \a — Ob 3. uri so šli porotniki posvetovat se in ob šterih se vernejo. Tiho je vse, ko ponoči. Sodni pisar praša porotnike: ^Gospodje, ali ste enih misel? Ali je Bernard kriv ali ni kriv?" — Odgovor: „Ni kriv!" je bil z glasnim ploskanjem sprejet, gospe so migale s svojimi rutami, gospodje s klobuki. — Bernard pa ni bil samo obdolžen, da je bil pripomožen k napadu na Napoleonovo življenje; obdolžen je bil tudi umora druzih. Vprašal je   tedaj   advokat   Simon,   eden   zagovornikov,   ali   imajo
namen, Bernarda tudi zavoljo poslednjih obtožb zasledovati in soditi. Lord Campbell je rekel na to: ^Gospodje, ker nimamo za ostale obtožbe nikakoršnih pričeval, je Vaša dolžnost izgovoriti, da ni kriv.u Sli so se zopet posvetovat porotniki, pa kmali se vernejo in rečejo tudi, da ni kriv. S tem je prestal Bernard najhuje; zakaj če bi ga bili krivega spoznali, bi ga bili po angležkih postavah ob glavo djali. Se ena ga čaka, in prišel bo pred navadno porotnijo zavoljo zarote. „Timesu piše, da bodo Bernarda prostega pustili, če dobi poroka za sebe.
—   Bernardovo oprostenje pretresajo časniki vsaki po svoje, vsi pa so za izrečenje porotnikov. Le malokdo misli, da bi to vtegnilo prijaznosti s Francozi škodovati. Vse pa se raduje in veseli in brati je, da bodo dali govor Bernardovega zagovornika, advokata James-a, v 2 milijonih iztisov na svitlo. — Angležka vlada je po izrečenjt velikega deržavnega pravdnika od daljega Bernardovega zasledovanja odstopila in obtoženec je tedaj popolnoma oprosten*
Iz Francozkega. Da so Angleži Bernarda tako spustili, je zbudilo na Francozkem, zlasti pa v Parizu perve dni hudo nevoljo. Posebno dva časnika: „Universu in „Constitutionel" sta gromela zoper to, da je bilo groza. Ljudstvo je bilo bolj pokojno in slišalo se je samo tu in tam vprašanje: „Kaj bodo v Parizu rekli na to?a Govora, ki ga je govoril Bernardov zagovornik James, ne sme noben francozk časnik natisniti, dasiravno vse hrepeni pa njem.
—  Razun Bernardove pravde daje Francozom v Parizu sedaj troje novih volitev za postavodajni zbor največ govoriti, ktere so na 26. t. m. odločene; gre pa voliti zbornike namesti treh umerlih opornikov. Vlada se nadja, da se bodo volitve po njeni volji izšlo, dasiravno to še ni gotovo.
—   Slišati je zopet o zboru diplomatov v Parizu; eni pravijo, da se bo začel 10., drugi pa 15. maja. Napoleon bo neki poslal dotičnim vladam svoje mnenja, po kterih ne bo več mogoče, to reč še dalje odlašati.